1‘oHmeue številke: Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1’—. UREDNIŠTVO x •*!>•>• v Man- b«ns mtim **- 4» l. **4mkr. UPRAVA •« n«k«i« v Vrcačevi ■ti« it 4, p*Wwfjt tim« Tek-f*o it H - SHS pAabMMimnii raetM *4«y. 11.787. N« aaieiii« brc« deesrje *e a« •■ir«- — Rvkvpiai m m vvaiajo- PeStelna nlafana v gotovini sena oanafnfe Mev. *N» -1* t . N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. TABOR Leto Vlil. Maribor, sreda 26. januarja 1927. .TABOR" ixhnja vank dan, raarvco nedelje in prašnikov, ob 18. uri * datumom naslednje*« dne ter atan« mesečno po polti D 10‘—, la inozemstvo D 18’ , dostavljen na do® D 11'—, na izkaznice D 10' in* er ati po dogovoru. Naroča ac pri opravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičev* olica štev. 4 Številka 20. končni rezultati oblastnih volitev Beograd, 25. januarja« Notranje ministrstvo jc obljubilo, že za včeraj popoldan, da bo izdalo končni rezultat o izidu volitev v oblastne skupščine, vendar se to do danes še ni 'zgodilo. V naslednjem prinašamo številke, ki jih je zbrala »Politika«, ki pa še niso docela merodajne, vendar vi u-radni objavi ni pričakovati bistvenih iz-Prcmernb- Po ugotovitvah »Politike« so radikali dobili 447 mandatov, radičevci 264, demokrati 134, samostojni demokrati 96, klerikalci 88, zaimljoradmiki 56, Spaho 45, federalisti 14, radičevski disidenti 6, kvrriunisti 5, Nemci 4, socijali-sli 4, frankovci 2, republikanci 1. Po volitvah Beograd, 25. januarja« Pred današnjo skupščinsko seja je bilo v parlamentu jako živahno. Vznemirjenje po volilnem boju je bilo očivid-no. Ministrski svet je imel sejo, na kateri se ,ie razpravljalo o volilnih rezultatih« Razen tega pa sc je ministrski svet bavil tudi z državnim proračunom in pretresal budžet notranjega in zunanjega ministrstva. Današnja skupščinska seja Pagič zapustil 826.000 Din za spomenik carja Nikolaja TI. — Buren potek seje. Beograd, 25. januarja« Skupščinska se'a ie bil p le formelnc-ga. -značaja« O tvoril .io .ie ob H. uri dop. 'orcdse-tiPikov namestnik dr. Subotič. — Prod dnevnim redom ie bil prečitmi u-kaz o ponovni--poveritvi 1 faunovičeve vlado, nakar so sledile običa-me formcl-nosti« Uvodoma se je spomnil ranikega Pasica in omenil, da jc v hipotekarni banki zapustil 826-000 Din za postavitev spomenika ruskemu carju Nikolaju^ 11. V nadalinem poteku seje je prišlo do ostrilu in burnih nasprotij med vladno večino in oPozicikn Da-vidovič je protestiral proti obrča«iu Posameznih ministrov.'ki čestokrat omalovažujejo interpelacijo opozicijo. Govornik je pozval skupščinskega iti ministrskega predsednika, da ščitita prava parlamenta BUDŽET NOTRANJEGA IN ZUNANJ. MINISTRSTVA. Beograd. 25- januarja. ... ^'adna večina finančnega odbora se ie navila dopoldan s proračunom notranjega in zunanjega ministrstva. Kakor jc izvedel vaš dopisnik je dis^ozicij-ski fond zunanjeca ministrstvu, znižan od 9 na 8 milijonov Din. prihodnja skupščinska seja. Bt^grad, 25- januarja. Prihodnja skupščinska seja sc bo vršila jutri v sredo ob io. uri dopoldan« Na dnevnem redu so volitve odborov za presojo predloženih zakonskih osnutkov. Stfepan Radič o zunanji Sr notranjo ©oliftikl y soboto zvečer je Radič imel v Za-greou govor o jugoslovanski zunanji in notranji Politiki. Med drugim jc dejal: »Pri nas se ie popreie govorilo o pravici ne Pa o državi. Sedemdeset let je bilo govora o Veliki Hrvaški. In kaj se ije zgodilo? Iz naše visokošolske omla-mne, ki je stalno zagovarjala pravico Drvatov do lastne države, so se rekru-... i navadni Madžaroni, ki niso lroteli t 17}a,e. Hrvaške« Hrvaška seljačka stranka jc presodila problem s svojega stališča. Država je narod. Celokumio hrvaško budstvo ima pravico, urediti -si državo y soglasju z ljudskim življenjem in potrebam, poslužujoč se ickušenj zg,- padnih držav. Notranja nacijonalna su-vereniteta mora biti diferencirana od zunanje suverenosti. Radič je nato prešel na Politiko velikih držav in o njihovih razlogih za odklanjanje sodelovanja v Društvu narodov- čas, ko so velesile stale na stališču, da odgovar-iajo same za svoje delo, je prešel, ker je vsaka moderna fn napredna država zgrajena na volji njenega naroda, navezana je na sodelovanje svojega ljudstva- Hrvati ju Srbi so en narod in kjer žive skupaj, se morajo razumeti. Hrvati, Slovenci, Srbi in Bolgari so soci.ialna in kulturna enota, ena država. O zaPadnih Slovanih je Radič rekel, da je naša svoboda nemogoča brez njihove Prostosti, kakor jc nemogoče Slovanstvo brez Rusije. Naša država ie kmečka. država. _ Kmetje so vsebina, rcoublika le oblika-Obliko smo zavrgli, vsebina je ostala.(?) Madžarska bi lahko stopila z Jugoslavijo v carinsko unijo. Madžarska je kmečka državm Avstrija se ho najbrže priključila Nemčiji- Naj to stori- Mi bomo pa popravili n11 še meje na severu. Niti Nineič niti Perič ne smeta biti zunanja ministra, temveč le pravi Srb ali Hrvat. Kakor je razvidno, navija Radič še vedno staro lajno. Zdi sc pa, da io ie že preveč izrabil in da no privlači več« Bol sa nssfor&ado na daljšnem W2h®dy Pred razračunavanjem z orožjem. Delili, 25- januarja« Povodom otvoritve indijske,ga_ parlamenta jc izjavil indijski Podkralj, da l>o indijska vlada odposlala v Šanghaj pomožne čete. Angleški vojni minister je ukazal, da mora indijska vlada poslali v - Šanghaj dva bataljon« Angležev in dva bataljona domačinov. Japonska vlada jc odposlala v Šanghaj štiri torpedne rušilce. V Šanghaju cestni promet še vedno ni vzpostavljen in vlada tic boji, da sc bodo tudi druge delavske Organizacije pridružile stavkajočim. Sovjetska vlada .ie na mandžurijski meji zbrala 20-000 mož, ki naj bi Podprli akcijo 'generala Cangtsolijin. Delavci so v Šanghaju zažgali šest poslopij a-zijatske Petrolejske družbe. — Bati se je, da b,o izbruhnila generalna stavka. Sovjetska vlada -ie kaidonski vladi obljubila podporo v orožju in denarju, kar je jako razburilo angleške kroge in izgloda, da bo prišlo do velike Vojne, katere posledice bi bile naravnost strašne- JDitevna kronika — Tovarnam pohištva Ju mizarskim Podjetjem Slovenije. V svrho prepreče-n.ia obolenj oči in dihalnih organov delavstva, zaposlenega v gornjih podle t- m, se na temelju čl. 14- Zakona o Inšpekciji dela in pa Podlagi §§ 30- in 3|. Zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o lp^iieuskih in_ varnostnih, tehničnih odredbah v podjetjih predpisuje nastopno: ^ 1. Za poli tiran le lesnih predmetov so ima_ vporabi tl špirit denatnriran s terpentindkim oljem in Selakom- 2. Nai-strožje se-prepoveduje v Porab a špirita sestoječega iz nretiluega alkohola in lesnega obia, ker v alkoholu varira odstotek acetona, ki je škodljiv za oči in dihala vnosi en ega delavstva. 3. V dosego dovolila vporabe špirita v industrijske svrtie (ad točko 1.) se je obračati na pristojno finančno ravnateljstvo. 4. Prizadete, ki bi se v gornjem predpisu ne ravnali, bo pristojna inšpekcija dela občutno kaznovala, poleg tega Pa tudi zadevo sporočila Okrožnemu uradu za za-varovanjo delavcev v nadabno postopanje. — Inšpekcija dela. Maribor. — Posestniki splavov se opozarjajo, da bo dne 30. in 31. trn. za splavarje prosta vožnja črea jez v, Fali mogoča. kor se bagerska dela na ta 2 dneva u-stavijo, da se lahko vrši prost prevoz- — VIII. mednarodni trgovski semenj v Bruslju se vrši letos od H.—25- aprila — Adresar področja trgovske in o-brtne zbornice v Zagrebu je izdal informativni odsek zbornice. Adresar vsebuje po _ strokah porazdeljene naslove industrijskih in trgovskih podjetij, izvoznih tvrdk, obrtniških podjetij, denarnih zavodov i. t. d. v Področju zagrebške zbornice. Adresar stane 100 Din in se naroča .samo pri zbornici v. Zagrebu- — Težka železniška nesreča pri Gra-čacu. Na postaji Medak pri Gručasti, jc včeraj zjutraj trčil splitski brzovlak v mešani, vlak iz Zagreba. 1.1 oseb je ranjenih. Nesrečo je pripisati gosti inegli, radi katere strojevodja zagrebškega vlaka ni videl -znamenja na stoj in zapeljal v Medaku v brzovlak- Oba stroja sta popolnoma razbita. Poškodovanih je tudi več vozov. Strojevodji in kurjača obeh vlakov so težko ranjeni. Tudi en vlakovodja je zadobil hujše poškodbe. Od Potnikov je 5 težje in 6 lažje ranjenih- — Zaščita naših delavcev v Franciji. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je prejelo obvestilo od našega delegata za emigracijo y Parizu, da je uspelo konvencijo o zaščiti naših delavcev v Franciji vezati s trgovinsko Pogodbo. Naš delegat je z onim izmed ravnateljev francoskega zunanjega ministrstva sestavil neuraden načrt za konvencijo, ki bo Po pregleda medministrskega komiteja za izseljeniško vprašanje v Franciji dostavljen našemu poslaniku v Parizu. Pričakovati je, da bo v kratkem podpisana uradna konvencija, ki bo takoj dostavljena ministrstvu socijalne politike- Konvencija se naslanja na doslej obstoječe konvencije z (talijo Češkoslovaško, Nemčijo, Belgijo itd. Našemu delegatu je pri reševanju tega voraSanja mnogo- pomagal g. Albert Thomas generalni tajnik ^ mednarodnega delavskega urada v Ženevi. — Rusi.ia se ne bo odrekla pravicam do Besarabije« 1/. Moskve Poročajo, da jc Rakovski z ozirom na. francosko-ro-munsko pogodbo, podal francoski vladi izjavo ,da smatra Rusiia frntvosko-ro-munsko pogodbo za priznanje Besarabijo Romuniji- Vest je Izzvala pri vseh sov.jetsk'h narodih težak ut>s, kajti smatra -se, da si je Besarabijo Romunijo prilastila nezakonitim. Potom- Nezakonitost prilastitve je svoiečasno Frnnciia tudi priznala. Rakovski je v svoji izjavi tudi naglasil, da smatra Rusija Besaralv-•io še vedrno za svoj teritorij, ne glede na to alj je Romunija sklenila s katero izmed držav kakršnokoli pogodbo ali ho. — — Otvoritev mednarodnega novinarskega kongresa v Ženevi, v nedeljo jc bil v Ženevi svečano otvorjen mednarodni npvinarski kongres, ki zboruje v tajništvu Društva narodov. — Kongres budističnih svečenikov v Moskvi. 21. t-m. jc bil v Moskvi otvor-ic-n kongres mongobkih budističnih duhovnov. Udeležba -ie precejšnja, kar jc Velikem pomena za ojačanje sovjetskega vpijva na Vzhodu« — Važna kemična Iznajdba« Sibirskemu profesorju Rubinu je Po dolgolet-n’h Poizkusih uspelo napraviti iz slhb-skega trdega premoga Prvovrsten koks. ki je docela enakovreden najbodšrn evropskim ali ameriškim koksom. Kakor •io znano se sibirski nromog doslej ni da) pretvoriti v koks. kar pa jo ”>«of. Rubinu končno usnek)- Nbvovo odkrit ie je za tusIco industrijo velikega Pomena. — Duhovniki "g smelo bld člani 6e-namih zavodov. Vatikan je obnovil prepoved papeža Pija 10«, s katero se za-l>ranifujo duhovnikom biti članom 'P« Millerand bivši Predsednik francoske republike, pri zadnjih volitvah v senat ni bil izvoljen. .... . .Tlar- mih podjetij. Izjemo so dovokcnc le v iz pcklm.;|i slučajih, aleo PeVzaimejo gan-cijo Pristojni škofje« — Strahoviti spcžnl meteži v RprVii-Kakor poročajo iz Rige, rliv.i ni o Rusiji, že Štiri dni strašni snežni viharji, zlasti močno vi Sibiriji. Na deželi zmrzujejo ljudje od mrazu. Samo v eni vasi so našli zmrznjenih 60 ljudj — Plemenit človek. V Parizu jc bi! na važnem prometnem križišču nenadoma ustavljen promet. Dež jc lil ^curkoma z neba. Preko ceste je v počasnem temrm vozil mrtvaški Voz, za njim pa jc objokana stopicala revna žena z dvema fantkoma. Vsi trije so bili premočeni do kože, kajti imeli so le on dežnik« V tem Je stopil iz avtomobila elegantno oblečen mlad gospod in ponudil revni, zapuščeni troiici svoj avto in ukazal šoferju peljati jo na pokopališče, a s pokopališča pa domov. — Transmisija ji je izruvala lase. Zena strojnega čuvaja ,v sohiograškem oa-romlinu. jo hotela namesto moža, ki je ležal bolan pognati stroje. K mri bi nato pa je zaslišal bolnik obupne klice na pomoč. Dasi težko bolan., ie skočil iz oostel.ic in. našel ženo ležečo v krvi. Ko ie hotela pognati stroje, jo jc nriiela transmisija za lase in jo docela skalni-rala. Prepeljali so jo v bolnico, vendar jo malo upanja, da bi okrevala- — »Schiehtova pisma«. Jugoslovanska delniška družba Georg Schicht v Osijeku -ie ob novem letu presenetila svoie odjemalce z majhnim časonisoui 'Schiehtova pisma«, ki se bo vsem odjemalcem Scbichtovih proizvodov delil zastonj- Vsebina .jo izbrana in nudi našim otrokom in gospodimiam obilo zaliti ve in razvedrila. Izdajanje lastnega reklamnega časopisa je za naše razmere simpatična novost« m Najboljše čevlje KARO dobite: Maribor. Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini SI. Černetič. 2048 ECate se {^erašila oborožil,le 6 in pol milijard za armado. V nemškem državnem proračunu za 1. 1927 so izdatki za armado zvišani za 6-877-970 zlatih mark in so dosegli višino «180.050-850. zlatili mark (6-480.821-475 Din). Nemčija izdaja totej za 4290 častnikov. 14-657 podčastnikov in narednikov, za «38.000 kaplarjev m za 36-229 prostakov skoraj trikrat toliko, kakor stane Jugoslavijo vsa armada- Večina izdatkov namenjenih v vojaško s vrhe se lahko porabi tudi v drnce nadene, tako da jc natančna kontrola docela o-nemogočena. Po versailiski mirovni po-godbi sme Nemčija imeti 106-000 oušk in karabink, toda v proračunu jc doln-čcuih 5.931-000 7.1.' murk za popravilo iti nabavo novih pušk. Za omenjeni znesek si nemška armada lahko nabavi 50—60 tisoč mišk- Podobno je tudi z nabavo mitralicz kakor tudi 7j nabavo topov. Za dopolnitev municijskih skladišč, pušk in strojnic zahteva volno mihistrstv- en in pol milijona mark, za topove in ročne granate pa štiri milijone 216 tisoč mark. V iste svhe je v neki drugi postavki namenjenih 32.3^8.000 z!« mark. Francija, ki ima štirikrat večjo armado bo Iv 1927 Porabila 39 milijonov paioiir-n&tih frankov za obnovitev in dopolnitev orožja in m uničijo, dočim bo Nemčija porabila 45 milijonov zlatih mark- Jako darežljiv je nemški proračun tudi za vojaško vzgojo pred vpoklicem vojaških obveznikov. Za strelska društva, vaje članstva je določenih 10,614 000 zlatih mark. V isti namen sta v proračun vneseni tudi postavki za podporo takozvanih športnih društev, ki imajo docela vojaški značaj, dru^a postavka pa je skrita v izdatkih za policijo, žan-darmerijo. gramfičairje itd- — Torej Nemčijo še vedno preveva militarističen duh. ki bo slej ali Prej terjal zopet novih žrtev- Hasrib©rske uesfti Maribor, 26. januarja. m Smrtna kosa. Včeraj popoldan je po daljši bolezni preminula gospodična Anica Kralj, stara 21 let. Pogreb priljubljene Pokojnice se bo vršil v sredo 26. t. m- ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobreško pokopališče. N- v m- p.! m Zopet bombe. Minule noči je ob %3- uri v Studencih na ulici pred dr. Juriče vi m stanovanjem eksplodirala bomba. Vzrok in storilci so neznani- — Eksplozija ni povzročila nobene škode. m It. izkaz darov Študijski knjižnici v Mariboru. Od 12- sept. 1926, ko se .ie objavil zadnji izkaz darov, so knjižnici darovali sledeči: Prva hrvatska štedio-nica 38, dediči t polk- T. Aljančiča 224, M. Azamov 2, spiritna! M- Avšič 2. Otto Babler v Olomucu 1. župnik Bračič v Limbušu 2, prof- Bračun 3, sod. svetnik O. Dev 3. A- Dlonhy v Pragi 1. kniižni-čar J. Glaser 1, kaPlan J. Guzej v Velenju 2. knjigarna v- Heinz 3. dekan Hurt, na Muti 1. prof. Fr- Kovačič 1, F. Ley-rer 1, J. Mravljak v Vuzenici 2. L. Pavlin 4, ravn. L Prijatelj v Ormožu 19, dekan Št- Pivec v Vuzenici 2. faktor R. Rotter 5. prof- dr. Strmšek 3, prof. H. Tofgn 26, ravn. dr- J Tominšek 8, prof. Tribnik 1. vi. svetnik dr. - Trstenjak 18, , VI. Trubnikov 48, režiser P. Urvalek 1, D- Žunkovič 11 knjig. — Vsem darovalcem se vodstvo knjižnice najiskreneje zahvaljuje, obenem Pa prosi še nadaljnje naklonjenosti, čim več razumevanja in Pod nore bo našla. krožnica v naši javnosti, tem 1a?«e in boljše bo lahko vršila na.loro, ki jo ima kot osrednja knjižnica Mariborske oblasti. m Veliki srcčolov na Tf. »Tttgosloven-skem plesu«. Dne 12- februarja bo Jugoslovanska Matica priredila JT. Jugoslovanski ples. tia katerem se bo vršil med drugim tudi velik srečolov. Glavna dobitka sta: zlata moška ura z dvoinitn pokrovom (2500 Din) in zlata damska zapestna tira (1000 Din) ju petsto raznih drugih dobitkov. Žrebanje se bo vršilo tna plesu o Polnoči. N e d vign i en e dobitke pa bodo lastniki izvohanih srečk dobil naslednje dni v pisarni Jugoslovanske Matice v Slovenski ulici št. 3- Srečka stane le 2 Din in se jih dobi v Predprodaji v tobakarnah in pri poverjenikih' J. M m Združeni pomočniki in pomočnice priredijo dne 25. januarja t-1. ob 20. uri’ X hotelu »Kosovo« Predavanje o nogo-jih, ki jih do’oča obrtni red in o drugih obrtnonravnih vprašanjih ter o obrtniškem kreditu. Predaval bo gospod dr. Pless, zbornični zastonpik. Podpisani odbor orosi vse obrtniške pomočnike in pomočnice vseh strok v Mariboru, da se tega predavanja sigurno udeležite, ker je velikega Pomena, za nas. Gg. mojstre pa najuljudncjc vabimo, da se blagovo- lite tega predavanja udeležiti in da s tem nam dokažete Vašo naklonjenost. Odbor. m Uredništvo. — Gospodično Marico Štancer, zastopnico »Po-ho« inhalatorja naprošamo, da se zglasi v našem uredništvu-m V sredo 26. tm- Telepatsko sugestivni eksperimenti g- SvcngaliJa v Veliki kavarni- 119 m V petek 28. t. m. velika prireditev mariborskih komponistov v Veliki kavarni. Izvajale se bodo kompozicije: Parma, Schonber, Winterhalter. 120 m Hotel Ha!bwid1. Sreda 26. januarja poslovilni družabni koncert (Pečnikova kapela). Isti večer se vrši tudi pojedina, krvavih in jetrnih klobas itd. Toči Boek pivo in pristni letošnji Pekrčan. 117 m Pozor. Otvoritev vinotoča dalmatinskih prvovrstnih vin in žganja, na drobno in na debelo. Aleksandrova cesta 35, Šibenska klet- Nikola Batinica. ? Mady in Brezo ? Marodno gltdililie REPERTOAR. Torek. 25- januarja ob 20. uri »Večni mladenič« ab. B- Kuponi. Gostovanje g. A. Danila. Zadnjič v sezoni. Sreda, 26. januarja ob 20- uri »Aimee« ab- A- Kuponi. Četrtek. 27. januarja. ZaPrto. Iz gledališke pisarne. Ker je gdč-Kraljevi umrla sestra, igra njeno vlogo pri današnji Predstavi »Večnega mladeniča« gdč. Erberjeva. / oko!sSvo ©fem sbor Sokolskega društva v Mariboru se vrši v nedeljo dne 30. t. m. ob Pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. V slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje tudi ob vsakem številu članstva. Dnevni red običajni. Obenem vabimo vse član« in članice na volilni članski sestanek v četrtek dne 27. tm. ob 20- uri v Čitalnico v Narodnem domu- — Zdravo! Odibor. /nf©rt : Smučarske tekme na Pohorju! V nedeljo ,30. t. m- se vrši pri Mariborski koči Prvič na našem lepem Pohorju zimsko športno tekmovanje. Prireditelj je S a vez jugoslov. srednješolskih udru-ženj, ki pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem zimsko športnega odseka našega ISSK »Maribora« nrireia tekmo v vztrajnem smučanju (od Puške do Mariborske koče) in skakalno tekmo (otvoritev skakalnice pri Mariborski koči!) Tekmnie lahko vsakdo,, ki se do 29- tm. (12. uri) javi nri g. R- fienc-u. Graiski trg 2 (v trgovini) ali pa pri- g. V- Oolubo-yič-u. Maistrova ul- 13, kjer se dobivajo tudi vse informacije. Istj dan se vrši tudi »Izlet vseh jugoslov. smučarjev pa Pohorje« k Mariborski koči, Prirejen po iugosi. zimskosport. sadežu, ki je dose-daj Prijavil prekp .50 sodelujočih smučarjev iz T hddjane. Zagreba in Celja. • MOLNP. (Službeno). Klubi se poživljajo, da izpopolnijo sezname veri-ficiramlh članov in jih odpošlieio LNP do najkasneje 31. t- m ISSK »Mari- PrMGasimskoM 19 let staro, ki je moralo dosegaj t sili razmer služiti y Afstriji, bi rado prišlo s 1. febr med slovenske rojake in vstopilo kot služkinja bodisi privatno ali v kaki gostilni ali kavarni, trgovini itd. Ponudbe pod ^Slovenska služkinja" na upravo .Tabora". Bftenn » Uradnik', financerji * UtiUst. ; železničarji, diiaki in delavci obiščite brivnico ŠTEFANA TOMAN, Aleksandrova cesta 30 poleg krojača Cverlin. kjer se vam nudi prvovrstna postrežba in jako nizka cena. 175 Frankenhausen (Nemčija) Ing. Sol* 7.a avto in atroj©Kradbo> eloktroteohnik©. Po»«lmi oddelki /,u poljedel.stnojo in zrakoplovno techn. KalaSsrlct). me najprometneiši bufet v Mariboru. Kadi prevz»ma bla ga kavcija potrebna. Ponu Ibe pod „Takoj“ na Oglasni zavod Kovačič, Maribor. 95 Histarerajetohrao se sprejme dijak ab dijakinja s 1. febr. Stolna ulica štev 1, I. nad. desno (Špindler). * Ifepsejšs se olslečile pri J. Trpin-u, Glavni trg17. Zimsko blago pol zastonj Grcppe de Cbine od 60 Din naprej itd. itd. Prepričajte sc sami!! 60 PshS v petju Gruber, po edino pravi metodi. Vprašati: Koroška cesta Štev. 26/1. 9 Uvedimo si bor« jn TSK »Merkur« se pozivata, da do 31. tm. oddata 10% delež MO od prvenstvenih tekem pri predsedniku MO, vi nasprotnem slučaju zapadeta kazni. — Redne seje MO se do nadalinega o-Pustijo- G. predsednik se Pooblašča, sklicati Po potrebi prihodnjo sejo. BnkSe in Jasiko (Praktična ljubezen v 1. 1647). Dne 16. junija 1647. se je vkrcal mladi Anglež Thomas Inkle na ladjo Achilles, da Poišče srečo v zapadni Indiji. Thomas se je naučil od očeta dobro računati in povsod gledati na lastno korist, ki se ne sme umakniti nobeni strasti- — Ladja je pretrpela razne nezgode im je kom no Pristala .v nekem ameriškem pristanu, kjer si ,ie Thomas nakupi] živil. Angleži so se neprevidno oddaljili od obale ih domačini - Indijanci so jih večinoma pobili. Thomas Inkle se ic -"metno skril in ostal neopažen v gosti šumi. kjer je kmalu zaspal od utrujenosti. Ko se je •zbudil, je videl poleg sebe krasno mlado Indijanko, poglavarjevo hčerko, ki ga je radovedno ogledovala- Mlada človeka sta se takoj zaljubila drug v drugega in mlada Jasika ga je več mesecev skrbno skrivala in hranila- Mlada zaljubljenca sta za svoje razgovore izumila poseben jezik. Inkle je dekletu o-Pisoval krasote svoje zemlje in ji obljubil. da jo bo vzel s seboj, jo oženil ter oblačil v svilo. Neke noči .ie zaslišal Inkle angleško govorico. Niegovj rojaki so pristali na oba’i- Inkle in Jasiko sta pohitela na brod, kjer so in radostno sprejeli- Brodovi so pripluli k baHaro-šk;m otokom in mornarji so prodajali kolonistom sužnje. Mladi Thomas je preračunal, koliko časa ie zastonj porabil in koliko dobička je izgubil. Sklenil ie prodati svom ljubico. Jasiko se mu je vrgla pred kolena in ga zaklinjala, naj ie ne proda. Spomin in la ga je, da mti ie rešila življenie. na IjuVzen, a vse to ni moglo' omehčati Praktičnega Angleževega srca- Učinkovalo ie le toliko, de ie zahteval zanjo največ jo svoto. Tn tako je mlada Tndiinmka drago Plačala onih' par mesecev, ki h'h ie v ljubezni preživela z belim človekom. Vese*© zname- nitega humorista Anrrlcs^i 1',,rn r'"’ "J' K. me je spisal spominsko knjigo »Moje življenje in moj čas, ki je polna humorja- Tako pripoveduje marsikaj veselega o Bernardu ?hawu. Ko sta Shaw im Izrael ZangvviH odšla nekoč na spre hod. sta srečala dva fantiča, ki sta trpinčila psa. Sbaw. velik prijatelj živali, •ie takoj dvignil palico in pohitel za pobalinoma. ki sta v: strahu pred grožnjami spustila Psa jn zbežala- Ker sta imela urnejše noge kakor pesnik, se ie Shaw kmalu vrnil docela brez sape, a vendar polnimi usti preteni ter velikih kazni, ki bi doletele oobalina. n ko bi ju dobil v roke. »Toda jaz mislim, da ste vi strog nasprotnik vsake telesne kazni?« je vprašal Zamgvvill. »To tudi sem,« je zajecljal Shaw, »toda nikdar Se nisem, stremel za tem, da bi bil v vseh slučajih konsekventen.« Da je ime Shawa Prvikrat prišlo v javnost, .je Mia zasitiva strastmh napadov, naperjenih v gotovih listih proti n.iemu. Čudno je bilo to, da so bili članki vedno Pogovori,-ki so jih imeli Poročevalci sami s Shawom in ki so bili polni divjih izpadov nroti pisatelju- Jav- nost je smatrala, da je Shaw le namišljena oseba. Kako bi tudi mogla resnična oseba proti sebi samemu tako nastopati? Ako bi obstojala., bi vendar morata poklicati na pomoč PolicGn nroti takimi očividno zlaganimi Intervijuvfi! Toda nič tacega se ni zgodilo- Ubogi in preganjani Shavv je moral biti čudežno potrpežljiv, da je vse to mirno Prenašal-Faktično pa je vse te intervijuve spisal — Slunv sain! V cttiieh sufragettskega gibanja jc bila sonroga znanega angleškega pisatelja W. W- Jacoba ena izmed, glavnih voditeljic in je tudi dosegla da so jo radi agresivnosti in pobiJania šip pa pošti obsodili na mesec dni ječe. Jacobs je storil vse. kar .ie mogel storiti dober zakonski tovariš- Z zdravniškimi Priporočili oborožen ie obiskal merodaine osebe jn uporabil vso-svojo zgovornost, . a„. bi dokazal, da trpi Mrs. Jacobs vi jcci na težki bolezni. Končno so ga napotki k ravnatelju jefnišnice. Slednji sc .10 sel takoj informirati o zdravju jetni-c® TP.,SC vrnil čez Pet minut smeh!igle: • »bodite pomirjeni, gosnod Jacobs. Vpša soproga se je, odkar se nahaja pri nas, zredila za osem in pol funtov!« Jako zanimivo jft tudi Jeromovo pripovedovanje o neuspehih govm-mšHh poskusih pesnika Jamesa Bnrrieja. Bilo je na nekem banketu, ki so ga nrir-dili g!asgowski dijaki na čast "nrofosorfo Blackie-ju. Bbckie je Pristal na bankQt lp Pod pogojem, da ne bo nobenega tovora. ker ie sovražil slavnostne napitnice- Barrie, ki je tudi prisostvoval, na o, tem ni vede! ničesar m dasjiravno ie bil zelo boječ, se je vendar čutil primoranega, ker nihče drug ni tega storil, 8 ® vi ti profesorja in niegovo zdravje o nekaj besedah. Profesor ga je neumno v“5 e 8|- skočil divjo kvišku in zakri-L.tv.f L>csi.io*nai vas!« Dobe t.on na- (\V nit r o T>riT>0'niourr'l proifi i>rcko n ep r notne ga dotika. Razpoln^nie de postalo veselo nn govor ie sDmi govo-ru. Profesor je medtem Po mirnem p,-e-vdarku le prišel na to. da z mladim dna kom postopal preostro. vrnij |C.0 *ek dimkom, da izravna mučen incident ter odprl vrata ravno v trenofku. ko de Barrie zopet »v-zhičeno govoril. p0ln groze se je obrnil, sklenil roki in z vzklikom: »Za božjo voljo, še vedno kvasi!« zbežal skozi virata. KINO »T’N»ON« (ar»b ,)P?sfr004 predvaja od 25- do vključno 28. januarfa »tajna zapoved«. Prekrasna drama [7, mornarskega žfv-l.ienja im tern a ci j on al n ega vohunstva. Divne morske slike! KINO p rod vada od oondriUka dno 24 dr vključno četrtka dne 27. nnnarja ’ R A B E C«. VclefUm arabske pustolovjne- »GRAJSKI« predvaia od poaideljka 24., do srede 26 januarja »BOŽJA ZIBELKA«. Velikanska monumentalna drama v devetih razkošnih Činih- V glavni vlog T eoin Mathoi poznan iz francoskega filma »Grof Monic Christ«. ki je bil naj. boljši proizvod toga imena Pripovestc svetem Pismu in lepi Pastirici. Stalna in sigurna eksistenca *li dober postran ki iasluSek. Posebui prostori niso potrebni. Pojasnil* b erplaf.na. Kemična tovarna Ayisdorf Intl.: R. MUnkner Zeitz-Ajrlsdorf. 122 M Sveža irski rits se dnevno peie v že dobro r.nani Prvi dalmatinski kleti Maribor, Mesarska ulica 5 n« Povodnik. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v*em sorodnikom, prijateljem in znancem pretresuiočo vest, da je naSa iskrenoljubfjena hčcika, oz. sestra in svakinja, gospodična Anica Kr^al! v pondeljek dne 24. januarja ob '/,14. uri po dolgi, mukepolni bolezni v 21. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 26. januarja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 27. januarja ob ‘/,9. uri v frančiškanski župni cerkvi. 112 MARIBOR, dne 25. januarja 1927. Ivan in Justina Kraijj, starlSi. Herman, Alfred, Vladislav, Dušan, Drago, bratje. — Elvira, Marija, Darinka, sestre — Hani Kralj, roj. Breznik, svakinja. Mestni pogrebni zavod v Mariboru- jEkekar; »itariAeraka Twka