St. 84.
V Trstu, v soboto 18. oktobra 1884.
Tečaj Hfip
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
■	. ... | r	■ >	■ '	'	_»V idmiti h ■»>.« .
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako ired« in »abete o poludne. Cena zn v»e	}	Vii donu •« pošiljajo Ur»dniit»« »vit Terrvate* »Nuovu Tipogmfla;. vmk mora bitk
leto je €i (jia., za polu leta 3 gld,, za četrt l«u» JI pld. SO kr. - Poamezn* Številfte »e	)	frankiran. Rokopisi ver posebne vrednosti te ne vračajo. — Interati (razne vrate nazna-
doblvajo pri opruvniŠtvu in v trafikah v Tnt« po Sfc kr.. v Gorlol in v Ajdaviginl po	? nila tn poslani.^) s* zarfičunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi
O kr. — iv</»*r>č«iiif. reklamacije m inserate prejema Opravilitv«, vil Tarreate, >N«va tiskanu*.	( črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr
SI. županijam krog Bistrice in Reke na Notranjskem.
Uže zopet nas vabi Tržaško mostno starešinstvo na dogovor radi — vode.
D	t	*
O čem se boilemo dogovarjali, vemo iz teh povabil malo več, kakor o svoji smrti. Ker ste me pa uže v dan 18. maja t. 1. pri dotičnem s hodu s pred-sedništvom poČestili, in se nekateri fte vedno zaupljivo na me obračate, naj vam s svojim sovetom pomorem, javljam vam skupno te-le proizvedbe:
O priliki poslednje obravnave v dan 22. sept. t. 1. na Šeu-Petru je bilo, ko sem Tržaške gospode zaprosil, naj nam vender povedo, kaj da nameravajo in iz kakošnega namena nas uže drugič skupaj vlačijo. Odgovorili so mi, da se želć z bližnjimi sosedi obeh potokov ter s tacemi, kateri ime-vajo v resnici kak opravičeni vzitek od te vode, po pameti pogoditi. Ako se pa porazumljenje po tem lepem potu ne bodo dalo doseči, vložilo bodo naravnost prošnjo za koncesijo (za dovoljenje) na c. kr. vlado, in dolžnost visoke vlado bode, da po svojih inženirjih stan vodo natanko preišče in na podlagi teh preiskav nepristransko razsodi, da po tej raf:sodbi vsakatero pogajanje odpade. Da sem se toraj o njih podjetji natančuiše poučil, prosil sem, da naj se mi v roke poda nemški prepis njih knjige: »I provvedi-menti d'acqua per la citta di Trieste« (Preskrbovanje vode za TržaSko mesto). V ta namen blagovolilo mi je si. c. kr. oki. glavarstvo Postojnsko dopo-slati svoj v nemški jezik preloženi izvirnik. Iz tega sem sebi in Vam v pouk v naglici mogel to le posneti:
Ko najprej gg, inženirji vodo iz Bistrice in Reke kemično preiskujejo
PODLISTEK
Italijanska Slavij a.
(Dalje.)
Nastane prašanje: kako je bilo mogoče, da so beneški Slovani obranili svojo narodnost. svoje pravice in privilegije do skoro 1000 let? Slovenec je sploh jako navezan na svoje posestvo, on na njemu drži s tako enerŽjo in strpljivosti, da ga ni mogoč* odtrgati od njega in da se popolnoma žrtuje, ako je kako njegovo pravo v nevarnosti. Beneška republika je res podpirala svoje Slovence, le nje namestniki jn oskrbniki na Furlanskem bo jih vedno nadlegovali. Ali Slovenci so stali vedno na braniku in so ustanovili celo nek skupni narodni zalog, iz katerega so pokrivali troške za hrambo onih svojih pravic, katere so bile v nevarnosti. Ko se jim je Zgodila kaka krivica, brž so se zbrali v zbor vsi možje in so izvolili iz svoje srede deputacijo, 2, 3 In tudi več mož. kateri so precej odpotovali v Videm, ali Benetke, kakor je to bilo potrebno, in se niso vrnoli domu, dokler niso dosegli, kar jim je bilo naloženo.
Čuditi se je bilo, kako so se v Benetkah odpirala vrata najviših oblastnij in dožeta samega tim bornim kmetom; čuditi se je bilo, kako so ti skromni ljudje znali zagovarjati svoja prava, ker so skoro navadno prišli domu s pergamenti, na
in" razkrojujejo, ter zraka in vode najvišjo in najnižjo toploto izmerijo, prejdejo na obilnost vode. Njih mer-jevske izkušnje kažejo, da je iz Bistriškega izvirka od 1. 1870 do leta 1884 v 24 urah dne 24. sept. 1879 najmanj vode nateklo, in sicer 24.000 kub. metr., največ pa dne 2. decem. 1870, namreč celo 355.300 kub. m. Reke bilo je pri Škocijanu največ dne 27. jun. 1876, to je 6,306.336 kub. m„ najmanj pa dne 17. avg. 1876, namreč 25.583 kub. m. Pri gorenjih Vrcmah pa je bilo Reke največ dne 1. nov. 1882, t. j. 331.894 kub. m. najmanj pa dne 19. avg. 1877, namreč 39.744 k. m. Te preiskave so pokazale, da se pri Vremah voda pogre-zuje. Da se ta voda ohrani, trebć bi bilo novega vodotoka, in staro strugo radi podzemeljskih jam popolnem opustiti. —
Na to se vrsto glavni predlogi projekti) iz Bistrico na Britof, Divačo, ežano, Občino in Trst brez velieih prerovov (tunelov), ter so troški zra-čunjeni na 5,100.000 vsakoletno vzdr -žavanje pa na 87a0/o toraj na 433.500 gld. Iz Reke pa bi se voda napeljala pri Gor. Vremah čez Škocijan in Lo-gner v Trst, česar bi s prerovi, bajerji in z letnim vzdržavanjem prišlo na 5,465.600 gld. in bi kub. met. te vode stal 6.432 kr. Potem razpravljajo še drug predlog od zgornjih Vrem v »Funfenberg«, kjer 465.600 gld. odpade. Na to pridejo v razgovor stavbeni troški za 40.000 kub. m. vode v znesku 1,200.000 najprej od Gor. Vrem ; na to nadaljujejo napeljevanje 12.000 kub. m. pitne vode do vodnega tolmuna pri Bosketu, ki bi 1,650.000 gld. stalo; napeljevanje 28.000 kub. m. vode iz Reko pa je cenjeno na 3,300.000; obrtni j ski del pa na
L'
katerih jim je doze potrdil vse stare pravice in čestokrat dodal Še novihl — Pisatelj tukaj napravi opazko, da Ifudstvo, katero je vedno znalo s tako strpljivostjo hraniti in hraniti svoje pravice, da tako ljudstvo ne bode dezertiralo v očigled nobenega sovražnika, a da bode do zadnje kaplje krvi branilo zemljo, katero mu je v bran izročila Italija, za katero se da beneški Slovenec rad tudi ubiti.
Pretirano je po našem mnenju to po-popisovanje ljubezni beneških Slovencev <io zedinjene Italije, in ako nema posebne tendence, ni prav nič na svojem mestu.
Izvzemši strogo držanje na svojem posestvu in svojih pravicah in privilesrijah, katero držanje je uže skoro podobno trmi, je beneški Slovenec, kakor vsi njega bratje. cel6 blagostčen, darežljiv in gostoljuben, tako sicer, da večkrat mestjani iz Čedada
Eo dneve in dneve hodijo po onih hribih, rez da bi potrošili novigiča, ta gostoljubnost se raztegne celo na sovražnika in godi se skoro navadno, da gospodar uprav oneea briča, ki mu je zarubil vse premo-moženje, prav tako postreže in pogosti, kakor da bi mu bil dobrotnik.
Cantu piše o slovanski gostoljubivosti tako le; »Vsak tujec pri lošiec imel je prvo mesto na ognjišču in pri misi, njemu so prinesli vse najljepše in najboljše, od kar je bilo pri hiši. Ako je kak Slovan gostu odrekel gostoljubivost je bil zato strogo kaznovan od svojih sosedov. Ako Slovan ni imel ničesa pri hiši, šel je rojše krasti, da le ni pustil gosta lačnega od hiše«.
1,200.000 zaraffoojen; letno vzdrža-vanje bi zneslo 321.055 gld. in en kub. m. vode stal bi 4.886 kr. Sploh pa so ti inženirski predlogi z vednimi spremeni in računi menda še za strokovnjake prezamotani, in so bili zaine tem bolj neumljivi, ker mi dotični načrti niso prišli v roke, in so itak za nas brez pomembe.
Jedro za nas ostane vedno le vprašanje : Imate li Bistrica in Reka za naše in za Tržaške potrebščine dovolj vode ali ne? — Da v dejanskem življenji vse tako gladko ne moro biti, kakor si Tržaški gospodje na papirji mislijo, morajo kolikor toliko sami merjevci dvomiti, ker v svoji knjigi skušajo Biirkli-jevo mero od | dne 16. septem. 1870 gleda 21.0001 k. m. Bistriške vode na laž postaviti, in ravno tako spodbijajo mero od 12. sept. 1872, poleg katere jo Bistrice najnižje stanje le 19,053 kub. m. iznašalo. Ker se jim toraj po hladni Bistrici vender le neprenehoma sline cedć in bi si radi v poletni vročini ž njo žejo gasili, izumili so, da imeva Reka več pritokov. V svoji knjigi namreč na dalje pravijo :
Reka izvira iz raznih studencev v gozdu «Dletvo», (če so tal j an ski gg. ta imena prav pisali, ni mi znano) , katerih poglavitni izvirek je: «Velika voda». Drugi nahajajo se ob daljnem teku Reke, posebno pri vasi: «Sabice», kateri je v porabo ondotnim stanovnikom. Ravno tako je mej Sa-bicami in Gor. Zšmonom. Le v posebno suhih letih (dvakrat v tridesetih I) usahnil je potok pri Sabicah ; vendar, predno se v Bistrico izliva, biva v strugi vedno toliko vode, da v največi suši vsaj eno kolo goni, k večemu kake ure preneha. V tej daljin biva na Reki
7 mlinov z 2—5 koles za meljavo
in pile.
Pritoki ob desni na Reki bivajo:
1.	«PostenŠek», ki je za Bistrico najvažniši. Vanj se izlivajo 3 stanovitni izvirki izpod Tabru. PostenŠek goni več mlinov, in star mož ie zatrdil, da so more ondi celo v največi suši vsaj z enim kolesom neprenehoma delati. Preiskava od dne 21. avg. 1881 je pokazala, da je ta voda z Bistriško popolnem enaka, in celo t»b suši je je v 24 urah 5184 kub. metr. nateklo. — Ob levi je:
2.	«Klivnik», kjer biva na pri— padnih potocih 7 mlinov; skrajni irneva 5 koles, in razun 2—3 tednov meseca julija in avg. vseh 5 teče. Povsod ob Klivniku biva za kmetovske potrebe dovolj vode, zategadelj niti nikjer nimajo vodnjakov.
3.	«Poserta» (T?) imeva 5 mlinov, kjer so z 1 kolesom vsigdar lehko dela, razun avg.; vendar pa vode v njem nikoli čisto ne zmanjka.
4.	«Padež» in «Suh(')rica» so malo pred izlivom v Reko stekata. Ondi biva 8 mlinov in za ljudsko potrebo vedno vodo dovolj; posebno «Suhrfrica» jo bistra celo v strugi in posebno dobra. Nek mlinar je trdil, da po steku obeh studencev za eno kolo nikedar vode ne zmanjka. Merjenje v dan 27. in 28. avg. 1879. je pokazalo v suh pri Gor. Vremah vode iz Reke 47.000, Bistrice 30.197, na studence pa je je prišlo 18.000 kub. metr. Mogoče je, da se pa tudi še iz tal v strugi sami kaj vode pridobi, česar se pa ni šo preiskovalo. Potem se je pa tudi mislilo na ba— jeije in jezera, v katere bi se voda zajezila in bi imela ta dvojni namen, da bi se voda v strugi stanovitno uravnala, ob enem pa bi se za suše
Pisatelj pravi tudi, da beneški Slovani radi hodijo po svetu, posebno mej druge Slovane, mej katerimi barantajo in havzi-rajo; čestokrat zginejo in se nikoli več ne vrnejo domu, in ker so taki slučaji gosti, ljudje niti dosti ne žalujejo po svojih tako zgubljenih sorodnikih. Sploh ne žalujejo preveč po mrtvih, kar kaže tudi takozvana sedmina, ali vesel obed mej sorodniki in prijatelji mrtvega precej ko ga pokopljejo. V starih časih so Slovani mogli svoje žene kupovati; nekoliko spomina na ta običaj se je ohranilo še vedno mej beneškimi Slovenci, kertamdaje zaročevanec zardčenej neko aro v znamnie zaroČbe, kar po nekakemu pomeni ceno, s katero kupi svobodo svoje bodoče žene.
Snubitev in vsa ceremoniji ženitve se vrši tudi mej beneškimi Slovenci blizo tako. kakor pri drugih njih bratih.
Glavno ulogo igra tudi pri beneških Slovencih posredovalec, katerega imenujejo tam »kloči«, »kloka« v znamenje, da ze-dinuje ljubeči parček; njega drug pri tem opravku je navidno brat onega, za katerega se snubi. Vsi trije, kloka, snubač in brat njegov gredć lepo napravljeni v hišo dekleta, katero nameravajo snubiti. Tam praša snubač za roko dekleta, katero ne odgovori sicer z besedo, pač pa pobesi oči v znamenje pritrjevanja, na kar vsi trije z očetom in materjo neveste stopijo v dogovore glede dote, bale, svatbe i t. d. Ko je vse to dogovorjeno se fant in dekle pred starši zaročita t;iko, da on njej <la neko svoto srebrnega ali zlatega denara; ona pa njemu svilnato ruto.
Po dovrŠenej tej snubitvi se snubači odpravijo od hiše, v katerej so bili mej
Eogovori tudi dobro postreženi, in precej o stopijo pred hišo, uže začnejo streljati se samokresi v znamenje, da je bila dogovorjena in sklenjena Jenitev.
Dva dni pred svatbo se zopet podajo kloka, ženin in njega brat v hišo neveste, da prevzamejo in odpeljejo »balo«. Ali na potu jim drže vaški fantje konop, ter jih vstavijo in ne puste naprej, dokler ne plačajo vina (fantovščine). V hiši neveste je potem gostija, katera se tudi drugi dan
Ronavlja. Na dan svatbe pride kloka (na [otranjskem mu pravijo mrčin) ženin, njega brat in še mnogi drugi svati po nevesto, «11 hišini posli gredo pred hišo, katere vrata zaprejo in ne puste gostov notri. Kloka se začne zdaj prepirati, češ da so prišli po neko nevesto ali posli trde, da jo nij tam. Po dolgem prepiru pripeljejo pokazati na hišna vrata staro ženico, češ, da morda Iščejo ono; ali kloka jezen to odbija; pripeljajo mu potem mlado dekle, katero zopet odbaciva. Češ, da je še premlado, pripeljejo mu tudi sestro neveste in ko to vidi, izreče, da ta uže diši po pravi, a da prava vendar Še ni; konečno pripeljejo nevesto, kloka jo hitro prime za roko in jo odvede k ženinu, mej vriskom in streljanjem svatov, kateri odido lepo v parih v cerkev, njim na čelu navadno tudi godba.
Ko se iz cerkve vrnejo, še enkrat poskusijo vaški fantje, da bi »kloki« iz rok izpuljili nevesto, ali »kloka« zmaga fante in zdaj nevestopeljejonadomženina, kder jo
EDINOST
voda izdatno pomnožila, tako, da bi se počez iz Bistrice lehko 20.000, in iz drugih izvirkov izpod Tabra Se 10.000 kub. m. vode pridobilo. Taka uravnava struge bi pa Se to prednost imela, da bi en del polja povodnji zavarovala, delo v mlinih in pilah pa uredila in zboljSala.
Vse te naprave, trdijo T., bile bi na korist stanovnikom Bistriške in Reške doline; TržačSani pa bi dobili vode dovolj, bodi si za pijačo ali snago mesta in kanalov, ter bi bilo mesto bolj zdravo in obvarovano kužnih bolezni, in bi se enkrat za vselej znebilo skrbi radi pomanjkanja pitne vode.
To Vam toraj vem povedati iz Tržaško knjige in vloge na c. kr. okr. glavarstvo Postonjsko. (Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Trgovinske zbornice razen tržaške in praške, so razpuščene, a trgovinsko mini-sterstvo je zaukazalo načelništvom, da imajo dalje poslovati, dokler se ne konstituirajo nove zbornice.
VČeskem deželnem zboru se zdaj razpravlja tako imenovanu lex Kvičala, po katerej so roditelji zavezujejo svoje otroke pošiljati v češko šolo, če so Cehi, in v nemško, če so Nemci. Stranki so si o tem nasprotni, zastopniki velikega posestva pa hočej o posredovati s tem, da priporočajo, naj se predloga tako promeni, da bo roditeljem dano na voljo, svoje otroke pošiljati v češko ali nemško šolo.
14. t. m. je bila razprava o predrugačbi mej okrajev po narodnosti mefianega prebivalstva. Herbst je prečital predlogo manj-ščine in poslanec bcharschmid jo je zagovarjal. Poslanec knez Alfred \Vindiscb-gratz pa se je upiral na to, na so nemške občine vložile prošnje v smislu predloge večine. Poslanec Funke je tožil, da se Nemci zatirajo. Poslanec grof Ledebour pa je izjavil kakor Nemec, da zadosti nemških kmetov drugače misli, nego manj* šina; on i njegovi pristaši ne vidijo v sedanjem vladnem načelu nobene nevarnosti za nemštvo in hočejo vlado poSteno podpirati.
Vnanje dežele.
V	francoske j spodnje j t bor niči je 14. t m. minister vojne mornarice zahteval 11 milijonov frankov kredita za vojno v Ton-kini; predloga se je izročila posebnemu odseku. Vojni minister pa je podal predlogo glede vredbe naselbinske vojske. V tej knjigi je zapisano Bismarkovo pismo od 12. septembra, v katerem Bismark izreka željo, naj se v porazumljenji s fran-
čaka njega mati ter ji mej poljubom izroči novo kuhalnico v znamenje, da ji izroči s tem dnevom tudi gospodinstvo v hiši. Po tej včasih jako ginljivej ceremoniji začne gostovanje, kesneje tudi ples in takozvani »obcetarji« včasih po tri dni mej seboj v najlepšem veselju prežive, pijo, je<id. plešejo. Blizo tako se vršijo svatba tudi drugod po slovenskem in dobro se spominja pisec teh vrst, ko je leta 1870 ali 1871 sam sedanji trgovinski minister, baron Pino od prvega do zadnjega prisu-stvoval takej narodnej svatbi (»ohceti«) v Standreži pri Gorici iu so rnu krasni slovenski običaji tako dopadli, da se je konečno prav pridno vdeležil celo plesa in mej obedom celo po slovensko napival.
V	dokaz udanosti in odvisnosti beneška Slovenka vika svoiega moža, in kadar so kake gosti, se nikoli ne vsede k mizi, kedar je pa šla v gosteje seboj peljala svoje male otroke in jih posadila
od mizo ter jim dajala jesti iz svojega rožnika. Navado, da namreč gospodinje ni k mizi, pravi pisatelj, da so uže opustili beneški Slovenci. Na Kranjskem in Primorskem pa slovenske žene tikajo sic^r svojega moža, ali še vedno ostajejo v kuhinji in jih ni k mizi, kadar so gostije; to opazujemo na Notranjskem celo pri •dličnih gosposkih rodbinah.
Pisatelj tudi omenja indiferentnosti beneških Slovanov gledč lastnosti svojih bodočih soprogov in navaja v dokaz ta le dogodek:
Leta 1883. so kupili vTiflis-u, v ruskej Azijiv nekateri Slovenci in Čehi, v obče
cosko vlado vrede zadeve nemških pridobitev v zahodnjej Afriki i naj se zavaruje trgovinska svoboda na reki Kongo in Niger. Iz daljših spisov se vidi. da se francoska vlada z Bismarkom v tej zadevi ujema.
Na Irskem agrarno gibanje zopet raste. Zadnji teden je bil v Guiraingu zbor, katerega se je vdeležilo 600 osob in sprejel se je predlog, naj se ne plačuje već najemnina, ako je posestniki primemo ne znižajo. Vsi, ki so 8e udeležili shoda, zavezali so se pod smrtno kaznijo, da se bodo strogo ravnali po tem sklepu.
V turlkej Armeniji se je ljudstvo uprlo proti oblastnijam, ker ga te neusmiljeno derejo. Če je verjeti turškim poročilom, zadušil je upor Deda paša.
S francosko-kitajskega bojilža se poroča 14. t. m. v »Reuters Bureau« : Francozi so se skrcali 8. oktobra v Tamsui, alt po štiriurnem boji so ,se morali umaknoti. Tamošnji tujci pa so v varnosti.
Vojna naKitajskem, na Madagaskaru, egiptovsko iu zahodnje-afrinsko praŠanje, vse to dela francoskej vladi in parlamentu uže dosti preglavice, a poleg vsega tega je nastala še velika beda mej delavci, vzlasti v onih južnih krajih francoske dežele, kder razsaja kolera in tudi tu bo neobhodno treba nujne pomoči. Delavski in obrtniški stan je v zadnjih časih na južnem Francoskem tako strašno propadel, da se mu teško kedaj več pomore do nekdanjega blagostanja.
Deželni zbor kranjski.
10. t. m. je bila 10. seja. Po prečita* nji in odobrenji zapisnika se izroče došle prošnje raznim odsekom.
Potem se oglasi za besedo poslanec Apfaltrern ter izjavlja v svojem In v imenu nemških svojih drugov, da se hote zopet udeleževati nadalje deželnozborskih sej, ker je posl. gosp. Grasselli preklical raz-žaljive svoje besede in ker je tudi gospod deželni glavar jih obsodil.
Za njim čita posl. Luckmann pisan svoj govor ter pravi, da je napačno govoril o postopanji mestnega magistrata ter izjavlja, da so bile njegove trditve pomotno izrečene.
Gosp. deželni glavar grof Thurn izreka, da ga veseli, da se je ta zadeva povoljno rešila ter da bosta zopet obe strani deželnega zbora se udeleževali razprav; gosp. dež. glavar prosi in opomina poslance, naj se ogibljejo v svojih govorih žaljivih besedi.
Poročilo deželnega odbora o tem, da ae pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada, izroči se finančnemu odseku.
Posl. Murnik poroča ustno v imenu gospodarskega odseka o zgradbi dolenjske železnice, ter predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.)	Deželni zbor dovoli za izdeianje v pridobljenje koncesije za železnično progo od Ljubljane do Novega Mesta potrebnega načrta donesek iz deželnega zaklada do največ 5(100 gld.
2.)	Deželnemu odboru se naroča, ta donesek še le potem porabiti, ako bodo z
Slovani od nekega ruskega generala veče posestvo, da ga družtveno obdelujejo. Ali ker so bili vsi samci, prepričali so se, da bode slabo Šlo, ako ne dobć žensk za hišna opravila. Sklenoli so torej, da se oženijo. Ali kako? Nek beneški Slovenec iz Kostne je prevzel nalogo, da poišče in pripelje žene za vse svoje drugove. Poda se domu, obhodi domaČe vasi in najde sebi lepo ženo v Jajnič-u in napravi dve svoji svakinji, še eno dekle iz Altane in drugo iz DreKfe, da vse gredo z njim v Tiflis. Še le potoma sojzvedele, da sta dve namenjeni dvema Čehoma, a drugi dve ste še le v Tiflisu zvedeli za svoje bodoče može. Prvikrat vidile in precej poročile, to kaže, da se beneške Sloveuke preveč ne mamijo s raznimi kaprici Amorja.
Tudi pri možkih se opazuje skoro enaka indiferentnost. Nek mlad beneški Slovenec se je oženil s prekrasno rojakinjo; ali nastal je z nje stariSi prepir precej po svatbi zarad dote in dve leti se mlad mož ni več približal svojej lepej, mlade j ženi, dokler mu konečno nje rodbina z vel kim požrtovanjem izplača pogodjeno doto.
Moremo reči, da na Kranjskem in tudi na Primorskem je bila pač morda nekdaj taka, ali dandenes mej avstrijskimi Slovenci odločuje pač največ simpatija pri ženitvah, in to k ljubu temu, da so nastopili jako slabi časi za našega posestnika.
(Dalje prih.)
njim zagotovljeni za izdeianje načrta po I trebni novci in ako bodo deželi pridržane pravice, kivnastanejo vsled tega podjetja.
Posl. Suklje je potem obširno govoril o zgradbi uolenjske železnice ter poudarjal nje potrebo.
Posl. Luckmann dokazuje važnost te železnice, osobito za ribniški in kočevski okraj.
Posl. Pfeifer in Papež sta se tudi gorko potezala za to Železnico. Na to se vsprejme odsekov predlog.
Posl. šuklje poroča ustno v imenu Šolskega odseka o prošnji ftmartinske občine, naj se na ondotni čveterorazrednici vpelje poludnevni pouk ter naj se nemščina uči le kot prost predmet.
Podaljšem temeljitem govoru predlaga:
•Slavni deželni zbor naj sklene: Visoki c. kr. vladi se odstopi prošnja šmar-tlnske občine za neobligatni nemški pouk na ondotni četverorazdrednici s priporočilom, da po dogovoru z deželnim odborom blagovoli ustreči želi prosllčevi.
Predlog se vzprejme bie/. ugovora.
Proračun slapenske šole za 1885.1. se odstavi z dnevnega reda.
Prof. Suklje poroča ustno v imenu Šol-skega odseka o prošnjah učiteljev litijskega in čmomeljskega okraja za preinembo deželnih šolskih zakonov, in sicer gledć zboljšanja učiteljskih plač, prostega stanovanja za vse učitelje, vračunanja vseh let po dovršeni učiteljski pripravnici v službena leta, kadar gre za pokojnino, in pa gledč službenih doklad na jednorazre-anicab.
Vse te prošnje, kakor tudi prošnja za premeno §,87. se brez razgovora odbijejo.
Posl. Suklje poroča ustno v imenu finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1885. 1.:
Vsa potrebščina zata zalog znaša 18840. gld., zaklada je pa le 7726. gld., tedaj bode primanjkovalo 11114. gld., kateri se bodo morali pokriti iz deželnega zaklada.
Proračun se potrdi.
Posl. Bleiweis poroča ustno v imenu finančnega odseka o $ 7., marg. Št. 15 do 27, 30, 31, 33 do 36 letnega poročila, kar zadeva dobrodelne zavode.
Poročilo se vzame na znanje.
Rešijo se prošnje:
a.	Prošnja Jakoba Alešovca za podporo
—	se ne usliši;
b.	prošnja občine Dolenja Vas, da se povrne neka odkupnina orgljarske bire ter dovoli, jo porabiti za razširjanje Šolskega poslopja — izroči se deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnjem zasedanji poroča deželnemu zboru, oziroma nasvetuje
{»-imerno podporo za šolsko zidanje v Do-enji Vasi;
c.	prošnja cesarice Elizabetine bolnišnice za otroke glede podpore — se ne usliši;
d.	prošnja občine Trzin gledć podpore za napravo Šole — iroči se deželnemu odboru, naj se ozira na njo pri nasvetovanji podpore za šolske stavke v 1. 1886;
e.	prošnja (Čebelarskega društva za Kranjsko* za podporo — se usliši; dovoli se 50 gld. podpore;
f.	prošnja občine Št. Jošt glede podpore za popravo občinskih potov — se izroči deželnemu odboru, naj preiskuje navedene razmere ter dsi, če je nujna potreba, tudi prilično podporo;
g.	prošnja občine vipavske glede podpore za gluhonemo Ivano Kostanjevič
—	se izroči deželnemu odboru v konečno rešitev;
b. prošnja Marije Hlavke, učenke za umetno pletenje na Dunaji — se usl'Ši; dovoli Be podpore 100 gld.
Nekaj došlih prošenj izroči se raznim odsekom. Stem je bila končana 10. seja.
Enajsta seja dne 14. oktobra t. 1. Po prečitanji in odobrenji zapisnika slednje seje prečita posl. Klun naslednje sklepe (X). tajne seje:
1.) Odpustitev bivših uradnikov prisilne delavnice Kuniberta Drenika in Janeza Kozjeka in podelitev miloščine 40 si. za Franciško Drenik v mesecu aprilu 1884 se vzame na znanje.
2) Trem otrokom Kuniberta Drenika Frančiški, Frideriku in Alojziji — se za tri leta, pričenši s 1. oktobrom 1884 iz zaklada posilne delavnice podeli miloščina po 50 gld., ki se naj izplačuje njinovi materi Frančiški Drenik.
3.)	Deželni odbor se poohlaščuje, nastaviti odpuščenega uradnika Ivana Kozjeka kot uradnika <xtra statum proti povrnitvi škode, za katero on solidarno s Kunibertom Drenikom jamči in katera naj se potem prevzame na deželni zaklad.
4.)	Vodji gosp. Rihardu Dolencu na slapski šoli se stalna plača začenši g 1. januvartjem 1885 poviša za 200 gld. na ieto iri se mu pusti njegova dosedanja osebna doklada.
5.)	Deželni odbor se pooblasti, da v imenu deželnega zbora izvrši prezentacijo z dnem 26. septembra 1884. po ljubljanskem konzistoriji razpisanega Wolwitz-iFlachenfeldovega kanonikata po določilih [zdaj merodajnega ustanovnega pisma Woll-Witzevega.
6.) a) Račun o troŠkib, zadevajočlb deželno slavnost 1.1883., se vzame na znanje, in se potrdi skupni znesek troškov 65976 gld. 53'{, kr.
n) Deželnemu odboru se naroča, da razdeli in zatačuni troške za obnovitev posameznih deželnih poslopij v dotičnih? računskih sklepih ta leto 1884.
c) Deželnemu odboru se naroča, porabiti za razstavo napravljeno opravo v novem muzeji in jo tedaj izročiti vodstvu muzeja.
Nekatere došle peticije izročijo se raznim odsekom.
Posl. Murnik poroča v imenu deželnega odbora glede dovoljenja nekaterih občinskih priklad in predlaga:
I.	Občini Koprivnik. okraja kočevskega, dovoli se za I. 1884. razen ji uže od deželnega odbora dovoljene 25*1, pri-klade Še 50*1, priklada na vse neposreanje davke z izrednim nakladom vred, dalje za I. 1885. 75% priklada na vse neposreanje davke z izrednim nakladom vredi
II.	Občini Češoovec, okraja črnomeljskega, dovoli se za leto 1884. razen uže od deželnega odbora dovoljene 50*lo pri-klade še 8°lo priklada na vse neposrednje davke z izrednim nakladom vred.
Se dovoli.
Posl. dr. Poklukar poroča ustno v imenu finančnega odseka o proračunu slapske šole za 1885. leto.
Potrebščine bodo znašale . . 7916 gl. zaklada je.........6110 »
torej primanjkljaja . 18U6gl. kateri se bode moral pokriti iz deželnega, zaklada.
Proračun se potrdi.
Dalje se vzprejme naslednji predlog gospodarskega odseka:
»Deželnemu odboru se naroča, da predloži prošnje visokemu c. kr. vkupnemu ministerstvu in obema zbornicama državnega zbora, da bi se izdala postava, s katero bi se uredile deželne in občinske priklade od državnih železnic v zmislu enake resolucije drugih dež. zborov.
Posl. Detela poroča ustno v imenu gospodarskega odseka o ustanovitvi vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem ter predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.)	Na Dolenjskem se ustanovi vinarska in sadjarska šola s programom in statuti vinarske in sadjarske šole na Slapu.
2.)	Deželnemu odboru se naroča:
a)	da poišče z izvedenci za ta namen pripravno posestvo ter da se prične zato pogajati, da bi se dotično posestvo ali kupilo ali v najem vzelo-
b)	da naprosi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo za pripraven donesek iz državnega zaklada za ustanovitev in vzdr-žavanje te šole;
c)	da o vspebu tega svojega naloga deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji
foroča in določen nasvet stavi glede na-upa, eventualno najema šolskim namenom primernega posestva.
3.)	Ko se ustanovi vinarska in sadjarska šola na Dolenjskem, ima skpska vinarska in sadjarska Šola nehati, ves njen inventar je porabiti za novo osnovano Šolo na Dolenjskem, kamor je premestiti učno in pomoćno osebje z Slapa.
4.)	Deželni odbor se pooblaŠČuje, pogajati se z lastnikom slapske graščine, g. grofom Karolom Lanthierom, zastran tega, ua bi ostalo na Slapu vzgled no gospodarstvo s praktičnim poučevanjem o vino in sadjereji.«	(Konec prih.)
DOPISI.
Rodile dne 13. oktobra 1884. (Izv. dop.) — Ni le veselje, kder se pleše in pije, ampak tudi drugod. Tako n. pr. se je vsa Rodiška župa včeraj dne 12. oktobra veselila na ves drugi način: blagoslovili smo sv. križev pot. Vsakemu žup-Ijanu brala se je neka posebna zadovo-Ijnost iz obličja, da se je vender napravil križev pot, kateri se je uže pred 30 leti začel napravljati; zato pa vso čast in hvalo našemu č. g. župniku Ivanu Narobe-ju.
Podobe knžovega pota so jako lepo slikane z oljnato barvo na platno, in jako primerne za RodiŠko cerkev, sploh je gledal naš č. g. župnik na simetrijo. Že v soboto večer so se slišali streli topičev in pritrkovanje zvonov župljanom v znamenje, da jutri se bode vršilo nekaj posebnega v žup iej cerkvi. In res. v nedeljo jutro prišlo je od vseh strani vse polno radovednega ljudstva, da vidi kako sa blagoslovi sv. križev pot, ker kaj takega se ne vidi kadar bi sehotlo, ob 9. uri šel je obbod iz župnikovega stanovanj", vsako podobo nesel je mladenič, zraven njega pa je stopala deklica, belo krasno oblečena z vencem na glavi, v desnej roki pa prižgano svečo. Pomikal se je obhod paroma v cerkev k)er se je vršil obred, blagoslovljena križovega pota. Blagoslovila se |e namreč vsaka podoba posebej, pri-bila na zid. ter h krati molilo pobožno ljudstvo križev pot. Blagoslovil je križev pot. č. g. frančiškan Vilibald Sever, iz Pa-
EDINOST
zinskega samostana. Ta slavnost pa se je 6e poviševala z navzočnostjo 2. gg. duhovnikov iz Skocijana, Barke, Povirja, Klanca, Brezovice in Slivja, katerim izreka vsa Župa svojo hvalo. Tudi gosp. učitelja iz Brezovice in Povirja, sta bila nazoča.
Zvedeli smo uprav ta dan, tudi žalostno novico, da nas misli č. g. župnik zapustiti ter nastopiti svojo novo službo v D.vači, Mnogo si je prizadeval za olep-lanje tukajšne iupske cerkve, da celo sam je iz svojega privatnega premoženja mnogo daroval v to svrho. Dolgo časa bode ostal v spominu svojih vernih ovčic in marsikatera solzica se bo potočila v dan njegovega slovesa. Čast, komur čast grel
Rodičan.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je daroval 200 gld. občini Citianova kakor donesek za prjeskrbene novega zvona, in občini Rabac 150 gld. za napravo novega ultarja in cerkventn poprav.
Odlikovanje. Goriškega okrajnega glavarstva komisarju gosp. Rudolfu Czermaku pl. Eichenfeld ja podeljen vi težki križ Franc Josipovega reda.
Dubovske premeinbe na Goriškem. G. g. Jožef Primšar, prvi kaplan v Girknem, pojde kot vikar v Jageršče ; č. g. Anton Bratina, kaplan v Podmelclh, kot tak v Komen. C. g. Janez Kokošar, dosedanji drugi kaplan v Girknem, postane tam prvi kaplan: na njegovo mesto pride novomašnik d. g. Nikolaj Kocijančič, v Podmelce pa č. gosp. Janez Berlot, novo mašnik.
Odbornike namestnike in poverjenike pol. društva »Edinost« opozorujemo še enkrat na sejo, ki bode jutre ob 10 uri dopoludne v prostorih del. pod p. društva (Acquedotto št. 11).
Tržaški mestni zbor imel je v sredo jako burno sejo. — Začela je uže seja s tem, da je tajnik prečital zahvalno pismo italijanskega generalnega konzulata za podporo, katero je poslal tržaški municipij v Napolj za pomoč bratom po koleri zadetim.
Potem je naznanil župan, da premije ustanove »Giivio« za uzorno vedenje dobiti dekleti JosefinaZagoinMariaBoschino.
Na to je prišlo poročilo šolske komisije, katera je nasvetovaia, da se za mestne ljudske šole imenuje posebni mestni šolski nadzornik. Par desničarjev se je teinu predlogu, ki se protivi tudi občnej avstrij-skej šolskej postavi, ustavljalo, in vladni komisar, c. k. namestniški svetovalec pl. Krekich je izjavil, da bi v imenu c. k. namestnika moral vstaviti dotični sklep, ker sega v področje vlade. — To je raz-kačilo Mojzesa in celo župana, ki sta razburjena ugovarjala, da vlada nema vstavljati sklepov, ampak da more ustaviti k večem i/.vršitev kacega sklepa.. Pomagal je Lahonom tudi znani nemški profesor Vierthaltir in na galeriji je bil pravi boj, ker nili sti havzočni dve stranki, ena je pritrjevala županu in Mojzesu, druga pa je siKala, tako. da je bilo škandala zadosti Lepa je ta. da je kenečno obveljal predlog Vierthalerja, da se vpelje mestnega šolskega naazornika za poskušnjo le provi-zoričoo in za eno leto. — Za ta predlog so glasovali vsi levičarji, ves centrum in od desnice Vierthaler, baron Morpurgo in Bordini.— Vladni komisar pa je precej po glasovanji protestoval in izjavil, da je ta sklep suspendiran; torej je protestoval prott predlogu patrijotov, katere vlada podpira ob volitvah.—Zupan pa je na protest vladnega komisarja odgovoril, da se zanj ne zmeni in nadaljeval je 7 tlakovanjem nadaljnih točk predloga. Še ne zadosti na tem. je kesneje odbornik Ve-nezian začel zabavljati Čez šolske knjige katere se rabijo v mestnih šolah, ves njegov govor je bila ojstra filipika proti vladi in Slovencem in konečno je predlagal, da se vse te šolske knjige po mestnej šolskej komisiji pregledajo in popravijo, kateri
Eredlog je bil tudi sprejet. Slovenski od-ornik g. Nadlišek je zarad žalenja Slovencev po dr. Venezianu zapustil zbor in se je izrazil, da bode prihodnjič pa on slovenske šolske knjige se seboj prinesel Vsled tega nastal je nemir v dvorani in na galeriji, tako sicer, da je moral župan sklenoti sejo. Raspor mej tuk. vlado in mestnim zborom postal je velik in se denes ne more vedeti, kaj vse bode nastalo iz tega. — Kakor se sliši, so šla v Beč obširna poročila in govori se v dobro podučenih krogin, da bode vlada vsled tega konflikta in pa zarad Čudnega vedenja levice pri odprtvi dež. zbora, razpustila mestni zbor in etarešinstvo. Čas, bi bil res, da se ured« tukajšnje zmešnjave, katere bodo vedno veče, ako vlada ne poseže vmes z močno roko, kakor smo mi to večkrat in trudi v zadnje j Številiki povdarjali.
Delalsko podpor.io društvo napravi ,<ne 1. noyembra v salonu Rossetti besedo, pri katerej se bode igrala žaloigra »Mlinar in njegova hči.. — S tem vstreže društvo željam večine tržaških Slovencev.'
Nova voda za Trst. Kakor se sliši, se je uže ustanovil nek bogat kon-sorcij, ki namerava itpeljati veliko množino vode iz neke jame v Trebčah v Trst. V tem konsorciju so jako uplivne osobe in tudi neka dunajska banka. — Jutre bode šlo mnogo gospode gledati vodo v TrebČe, ki nekda zadostuje za Tržaške potrebe. Ako je vse to res. kar se bode kmalo pokazalo, potem bode nehala pravda zarad vode Reka-Bistrica in bi bila potem reiena stvar na zadovoljstvo Trsta in prebivalstva Notranjskega.
Nada dobra prijateljica. »Tržaška tetka« je te dni napadla profesorja dr. Glaserja. češ da hoče slavizirati Tržaško nemško gimnazijo, ker je zahteval, da se niži razredi nemške gimnazije razdele v dva oddelka, nemški in slovenski. V zraku slutimo, od kde je dobila »tetka« nalogo, da profesorja napade, kajti uzroka pravega ni bilo. — Gosp. profesor Glaser je namreč napravil prošnjo na šolsko oblastnijo, da bi se poduk v slovenščini na c. k. tržaŠkej gimnaziji, ki je zdaj razdeljen v 3 razrede, razdelil v 4 razrede in to v namen boljšega poduka, kajti velika razlika je mej dijaki 3, 4, 5 in 6 šole, ki vsi zahajajo v drugi kurz. — Ta sama na sebi čisto naravna in le učbo pospešujoča zahteva g. profesorja G. je naše tfellkonemce tako vznemirila, da so z vso močjo zatrobili v velikonemški rog. G. profesor pa je poslal v «Triesterco« popravek in ta ga je glosirala, češ da za poduk uže oblastnije skrbe, da se pa profesorji nemajo zato brigati. — Mi ne vemo, zakaj bi se ne smeli profesorji zato brigati, da se učenci dobro nauče predmeta, in moremo samo to omeniti, daje na tuk. c. k. gimnaziji do 120 slovanskih in prav toliko itai. dijakov; za Italijane pa se uči italijanski jezik v prav tolikih (8) kurzib, kolikor je gimuazijainib razredov.— Zakaj ne bi za Slovence tudi to veljalo, kar velja za Italijane? Ali od Nemca ima Slovan najzadnje pričakovati pravice. Društvo Edinost je uže enkrat poBlalo prošnjo na ministerstvo v zadevi slovenščine na tuk. c. k. gimnaziji; to društvo naj zdaj to stvar sopet podreza in se obrne tudi do slovenskih poslancev, da jo na Dunaju pospešujejo.
Tržaške novosti t
Danes so spustili v lojdovem arzenalu novo ladijo «Amfltrite» v morje. To je največa ladija, ki jih ima dosedaj naš Lloyd. Občinstvu je bil vstop dovoljen.
Umrl je v sredo popoludne tukaj g. Ferdinand Vizič, konzul republike Uru-gnay in Kolumbije in podkonzul zedi-njenih držav v severni Ameriki. Bil je odlikovan radi raznih zaslug viteikim križcem Franc Josipovega reda.
Kako veliko navduiettje imajo naši Italijani za svoje brate na čevlju se je pokazalo pri zadujem koncertu, kojega so priredili v korist onim, kojim je kolera vzela roditelje, da bi bilo lehko šlo v »Politeama Rossetti« še nad 3000 ljudi.
Policijsko.Zaprla je policija dva mlada rokodelca, ker ja je našla, ko sta skoz okno neke prodajaliiice v ulici Val-dirivo kradla. Zaprla je policija tudi neko mesarico, ker je v prepiru nrugo žensko ranila s kozarcem, katerega je v njo zalučala. — Peljali so v tamnico nekega fa* kina, ker je po gostilnah razbival in več škode napravil.— Par viačng in več poznanih nevarnih postopačev je tudi dobilo prosto stanovanje.
Baron Hobenliucbel Heufler je bil zadnje dni imenovan za državnega pravdnika v Bolzanu na južnem Tirolskem. Tukaj je bil mnogo let namestnik državnega pravdnika in se je pridno učil .slovenščine, katera mu je bila jako simpatična. Kad je govoril o slovenščini, zani-j mul se je jako za naše liherarue zadeve in bil nam v vsakem obziru pravičen uradnik. Naše simpatije mu slede in naj se tudi drugod rau spominja našega naroda, kateri ga bode veseljem sopet sprejel v svojo sredo, ako bi se, kakor 8e je nadejati, še k^daj vrnol v te kraje.
Deželni zbor kranjski je v svojej trmajstej seji na preulog p. dr. Bleiweis-a sklenil, da se prj Vsih deželnih uradih od slej vpelje slovenski jezik. Čas je bil vže jndenkrat. da se našemu jeziku da prostor tam, kjer so ga do sedaj stavili vedno v kot.
Ljubljanski naš prijatelj prime za vsako še tako umazano cunjo, da jo zaluča ali v nas ali pa v pol. društvo Edinost. Mej tem ko je tukaj pri vsih onih Slovencih, ki imajo pravi razum in pravo srce za napredek naše narodnosti v Trstu in okolici. le en glas, da je imelo društvo Edinost dosti preveč obzira na take ljudi, ki so delali njemu nasproti in sploh rušili narodno disciplino, mej tem ko so nekateri odborniki Edinosti zatajevali svoje boljše prepričanje, odkritosrčno in z vsemi njim na razpolaganje stoječimi sredstvi iojalno po ipirali kandidaturo gosp. Per-šiča in ne more nihče dokazati, da bi bil kak odbornik Edinosti v tem obziru postopal nelojalno: se drznejo ljudje, pristaši iutrižljive svojati nabacivati krivdo propada g. P. društvu in odbornikom Edi-
nosti. — Nelojalnosti in judeštva naj išče ta svojat rajše mej seboj, kajti v Trstu je vsem znano, da je gospodar one gostilop, v katerej se delajo zarote proti obstoječim tržaškim siovenskim društvom In skoro b| rekli predsednik te zarote, v zadnjem hipu pokazal hrbet svojemu prijatelju kandidatu ter delai za nasprotnega kandidata. Eden druzega izdajajo! In ta svojat je celo tako drzna, da se toži. da jo pametni ljulje ne varujejo pred lužo, v katero tava. Pa pustimo rajši govoriti listu, ka-vV zadevi figovo nepristransko piše. »Naša Sloga« namreč v zadnjej svojej Številki piše o dopolnitnih volitvah mej drugem tudi lo le:
U okolici t. j. u I. i V. izbornom ko-taru, koji su skoro posve u rukuh slovenskih biraČah, nisu Slovenci najbolje prošli.
U I. notaru kandidirao je na svoju ruku g. Petar Persich. Pol. družtvo »Edinost«, prem |e imalo vlastita kandidata. O'ireklo se ga, sloge radi, i preporučilo p. Persicha. On je propao a ujedno se valjda uvjerio, da nevulja pravit račune bez krčmara. Žalimo od srca — n*- toliko radi osobe, koliko radi principa — što je narodni kandidat podlegao vladmovcu g. Strmit-hoffu. Zar ne zvoni to li« po, od risan mali inancijalni Činovnik podli že vladinom kandidatu!?
Uredništvo časopisa «Par-lamcntar na Dunaji izdalo je kakor prilogo k zadnjemu listu, prekrasno podobo ranjcega Skrejšovskija. Ravno sedaj je jedno leto, koje ta slavni novinar umri in v ta spomin je izdalo gori omenjeno uredništvo njega podobo in životopis, ki se dobiva pri istem po 20 novč. O.ikar je prenehala izhajati «Tribiine» imamo Slovani na Dunaji edini «Parlamentar», ki po vsem zastopa slovansko stališče. Rodoljubi, komur je le mogoče, naj si naroči ta list, ker materijalno podpiran zamore postati dnevnik, ki bode vedno zagovarjal težnje Slovanov.
Darovi za snainost. Ljudomila Fran-coznija gospa Meuricoffre, ki se je naselila v Napolj i, da podpira za kolero zbolele siromake i njih obitelji, razglasila je po časnikih, da bo darovala vsacemu fantu, ki se umije in počeše, vsak dan en krajcar, deklicam pa po dva krajcara. Vsled tena se vsak dan vidi več sto fantičev in deklic, vsi umiti in počesani, ki v prednjej sobi Čakajo darila za snažnost.
Konferenca za določbo prvega meridijana je 14. t. m. sprejela resolucijo, v katerej se izreka za to, da se Greenwich odloči za skupni prvi meridijan.
Dunajska Borsa
dne. H oktobra
Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 90	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 » —	«
Zlata renta......103 » 0."»	»
5avst. renta .... 95 » 75	»
Delnice narodne banke, . 860 » —	»
Kreditne delnice .... 280 » —	•
London 10 lir sterlin . . 122 » —	»
Napoleon........ > —	»
C. kr. cekini ...... 9 , 68'f, •
100 državnih mark ... 5 » 78	»
Ante dr. Šulina
zdravnik, vidar, operater in magister ®
porodništva.	^
* *
davne dražbe.
Pa zin 21. oktobra, 22. novembra in 19. decembra 1884. Peter Rabar-Santelič-evo posestvo cenjeno na 1238 gld. 18. novč.
Bvje 23. oktobra, 28. novembra in 22. decembra 1884. posestvo udove Marije Mar-tinčič-eve cenjeno na 462 gld.
Tržno poročilo.
Kava — mirna kupčija, cene pri vsem tem trdne. Prodalo se je te dni 1500 vreč kave Rio po f. 49 do 62, 1000 vreč Santos po f. 50 do f. 59, 1)00 vreč Manilla po f. 54. Java stan* f. 64 do f. 68. Portorico f. 86 do f. 102, Geylon plant f. 80 do f. 124.
Sladkor. — Vsled ugodnih poročil iz glavnih trgovišč se je cena temu blagu tudi tukaj nekoliko žholjšala, tendenca pa je postala dobra. Prodalo se je te dni 8000 vreč sladkorja po f. 17 i pol do for. 22 i nol.
Sadje — mlahova kupčija. P meranče, limoni od f. 3 do f. 8., rožiči pulješki for. 9, fige v vencih f. 14 do f. 17.. mandlji f. 69 do f. 76., cvefce f. 10 do f. 15., Elemć f. 16 do f. 28., opaša f. 12 do f. 19.: Sul-tanina f. 16 do f. 34.
Olje — cene trdne, a nespremenjene. — Jedilno stane f. 43 do f. 47„ namizno f. 66 do f. 85., bombažno fino amerikansko for. 41.
Petrolje — še vedno for. 9.60 do for.
DomaČi pridelki. Fižola je došlo te dni prav dosti; cene sn vsled tega postale nekoliko slabše. — Ruaeči gre po 9'/4. beli f. 10l/4, zeleni f. 10 i pol do f. 11.. bohi-nec f. 10 i pol do f. 11., koks f. 12 i p I do f. 13. — Maslo fino v kiblah f. 94 do f. 96., v sodih dobro kranjsko ali štajersko f. 82 do f. 88.
Mast — amerikanska f. 54 do f. 55, ogerska f. 58 do f. 59., dunajska z boleto f. 55. Speh ogerski prve vrste f. 55.
Rti — italijanski f. 18 do f. 21 i indijanski f. 12 i pol do f. 16.
Žito — slabo obrajtano; cene se pomikajo nazaj; prodalo se je te dni Q000 metr. stotov odeške pšenice 00 f. 7.90, in 1500 metr. stotov azofske po *f. 7'/4.
Les — kupčija postala je bolj mlahova. imetniki vsled tega popuščajo na cenah.
Seno — nekoliko boljše obrajtano; prodaja se dobro konjsko seno po f. 1.40 do f. 1.70.
pol,
Stanuje v ulici Malcanion 1
© Nare iuje v stanovanju od 8 do 9 Žfl ure dopoldne in od 3 do 4 popoldne, gjj
Za siromake bezplačno. H
Nahaja se v lekarni Ravazini blizo © železniške postaje od 11 do 12 oop. \ ? ^	in od 5 do 6 ure pop. 0—8 ^
«WWf MtMf <»——
Borano porodilo.
Tendenca vedno dobra, kurzi papirjev stanovitni, akoprem so došla od inostran-skih bors neugodnejša poročila.
Negozio Vestiti fatti
«A L A VILLE DE M I L A N»
Gorso Nr. IO
Sojirabili in colori mudornl Vestiti lanta-ia . , . . Vestiti neri <Jh Snlnno . . Capotti neri ila SUon- . . Paidtot d' ItiTorno .... Oidsonl nrri d« Salonu (Julzoni grevi.....
f. t8, 14, 18	sino 45
« le. 18, 20	t	Ko
> 32. 3ff, 4f>	«	7,1
1 25, .K)	«	f,f,
« 11!, 20, 30	«	7(1
« 6, 10, 14	c	111
. * 5, », 14	«	2(1
Ordinazioni per Vestiti fini di lusso » e galanterla si eseguiseono prontamunte.
!	2—10
itiinuiumutiMiimMi
Medjunaroina linija
<
H
tt
H
Iz Trsta r Nori M naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in 7. najboljšo postrežbo.	5—8
V NOVI-JORL. Odhod iz TRSTA.
Parnik »Gernanla*, 4200 ton, v 6. dan oktob. « «Eait Aigellt«, 34OO ton, v25.dan » Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 olcft. Vmesni krov 60 gl*.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d* Ant. Poglayen*
generalnega agenta.
iS
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno*.
VLAHOV
lek odobren po c. kr vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinj-.nih držav Ameriških.
Dosežni uspeh : vsakoršna nerazpo-loinost. neprebavljiv vost. kolik*, gljiste, krvavica, (hemoroide), povračljiva mržlice , vodenica pranica. l?nost. sla. bost. čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje /?dravie. — 7. vsako stakie> nico vred dobi se tudi navod, kako sb ima rabiti lek.
Pozor proti ponare]enju ! Da bi dobivanje lelta olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnic«, sladkarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	15 -48
vornlen t Romnno Vla-v v Šibeniku Glavna zaloga Trstu ulica S. Lazzaro št. 1
a>
"03
KI
OQ
P
"D e
N
P>
tO
EDINOST.
Hllad mož
z dobrimi spričevali, ki je veg Časa služboval kot trgovski pomočnik zmožen slovenskega, nemškega in ita-Ijanakega jezika išče primerne službe.
Več o tem pove upravništvo »Edinosti«.	o_ g
ooooooooooooocoooooŽ i
s
l ir-1
Čistilna in kipeča voda
napravljena po lekarju
Josipu Udoviciclj-u
v Trstu.
Dolga nad 351etna skušnja glede dobrote te umetno napravljene vode, me je spodbujala, da sem jo dal preiskovati po magistratni gospodi, katera je dala dovoljenje za nje prodajo z dekretom 17. maja 1374, št. 15084 in da jo zduj razširim kolikor mogoče, da postane navadni družinski lok. 12—2 Mineralične, jako koristne snovi, katerih omoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, la pomaga v vsih onih boleznih, v katerih je treba odstranjevati iz trupla škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda koristi proti nabasatiju v želodcu, proti boleznim v čevesju in posebno proti bolezni jeter In proti hemoroidom.
Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to čistilno In kipečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vapehom.
Glavna zaloga v odlikovanej lekarni Udoviotoh ulica Farneto. Cena steklenice 85 Holdov.
LA FLIALE
_	della
BANCA UNION
trieste
s' occupa dl tutte le operazioni dl Banoa • ill Cambio valute.
a) Accetfn versamenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 31/« °/o con preavviso di 5 giorni 4 » »	„ » 12 »
4'/« » a sei mesi fisso
per Napoleoni 3 °/0 con preavviso di 90 giorni
3	V » » » « 40 » 3'li » » » »3 mesi
4	» n n I 6 »
Godrantio dali'interese aumentato le lettere io circolazionn con r> giorni di preavviso dal 0 novembre a o. quclle con 18 giorni dal 13 giorni e quella con 24 giorni dal 25 nnvembro a. c.
IIV RA^CO GIRO
abbuonando II 3°/0 intoresse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a tiorini 20.000 a vista verso ch6que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Coiiferma dei versamenti in apposito libretto.
Cont«Kgla per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d' ufficio la valuta del medenino giorno.
AatNumo pel proprl oor-:r®i»tls»ti I' incasso di Cambiali per Trieste, Viema e Budapest, rilascia loro assegni per qneste ultime piazze ed accorda loro 1 efacolta di domlolllarc ejfetti presso la sua časna franoo «1* ofgni »pena per omI. b; S'incarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehć deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso '/»"/odi provig-gione.
c) accorda ai suoi commiltenti la facolta di de poni t are efetti Ji qualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla sradenza.
La Filiale della Banca Union
l6ezione Meroi) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissionc, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico Warrants.
Tovarna v Požunu
C. k. priv. tovarna
l. TedesKo & C.
DUNAJ. V Troto Coroo 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnonui izdelanih olilok za gospode in Mpnlnll* Mukenj, obleke za dečko In majhno otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odljkovan na vseh svetovnih razstavah
radi vebke elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor prt vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 5—a4 stalnej tovarlikl ceni.
Filiala pri
AL Elsenstaflter
v TRSTU Corso it. 709-2.
Tovarna v Proonioah
V mesečnih obrokih iLt?™
hištvn in kinč za sobe iz tovarne CS. Gor* nclnk, v ulici Farneto, št. 12 I nadstr. Ker je dobro založen z blagom, pohištvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delalnico za blazimir-stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na zrne-teh od for. 6 dofor. 18, divane, naslonjače od fr. 15 do fr 50. — Ima močno zalogo pregrinjal iz jute, belih pregrinjal, koltrov vsake rrste in po najniiih cenah. Zaloge zrcal o v pozlačenih in politiranih, iz prvih tovarn čeških ; velikanska zbirka slik. oleograflj najnovejše dobe, vse po takoj oenl, da se ne boji nobene konkurence, — Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih.	4—14
V tedenskih obrokih
TKANINE
za žensko in možko obleko i* čiste trdno volne, /a srednjevelicega moža:
!za fr. 4 96 iz dobre volne « « 8-— « bo&lje ■ « « 10 — « fine	«
« « 12'— * prav fine «
Eeruviens iz najfinije volne v najnovejših arvah najnovejše ža suknena oblačila za gospt, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čiste volne za zlmnl paletot za dane, meter f 4.
Potne plftde po f. 4, 5. 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tiitjl), rašanina, komis, (grebenina), cheviots, tri-cots. sukno za dame in biljare, peruviens, do9king priporoča
/. STIKAR0FSKY
ustrojena 1860.
tvorni&ka zaloga v BRNU (Brtinn).
Uzor! prosti. Ogledek za gg. krojače neproste. PoŠiljatve s povzetjem čez f. i0 proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 100 000 a. vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tvaritbenl oenl razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati vzori, ker bi od kacih sto naroib prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej z golja sleparija, ako tvornice za sukho ostankine prilike oztianjujejo, saj so v teh slučajih priličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—14
Nepristni ostanki se zamenjajo ali pa se denar povrne.	t
Dopisovati se more nemški, magjarski, g kl poljski talijanski in francoski.
I* O
s t* o daca.
NAJBOLJŠE
POHIŠTVO
v ogpomnej zalogi po najnižjej oenl se dobi pri
IGNACIJU KRON-U v TRSTU
ulica al Teatro §t. 1 (Tergesteo). ~ liustrovani cenik se na željo pošlje brezplačno in frankiran.
eigsgiga—igagagg^
Razglas.
Naznanja s«, da se bode prodajala v Nabrežin s k i h semnjih (dne 5. aprila, 17. septembra in 21. oktobra vsaccga leta) zraven vsakovrstnega blaga tudi živina.
Živina bode letos vsake občinske pristojbine prosta. Vabi se torej Č. g. kupčevalce in prodajalce vže prihodnjega semnja dne 27. oktobra t. 1. mnogobrojno udeležiti se.
Županstvo v Nabrežin i.
m
T
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih bp-sedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko lini, ohijšajo it, preženejo prav kmalu nujtrdovratmše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na ntnK in na vranici, proti črevesnim boleznim m proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri..One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(33)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristnfoletli v Gorici, v Trstu v lekarni E. ZanettH G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica etane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, a katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Nič več črk iz kovine. — Odlikovan zavod..
E. FREISINGER v TRSTU.
Pečati iz*viilganizovanega kavčuka.
Ksilografija — Gdtvanoplastika — Sterotiplja — Mehanika.
Lloydova palača.
Uhod : Via Mercoto recchio številka NajviSc v doTr8eno*ti in komodnosti.
Prcineatlljive črke Iz kav
Te erke, dovršene kakovosti bodisi gledb (»Istobe. bodiai elastiBnosti in trajnosti, ,:o izvrstno r.bljive za vsako biij«že-vnnje na THakovratne] snovi, kakor na papirju, lesu, leoli, k&'rina, steklu, tkanini itd. brez vjaveff* truda, ker Je nemo-fiof!a z Srkaini iz kovine, ker cc to 2arad robatasti dnjo le red* kokrat dobro r biti ; pnfntl Iz kovinu tudi pokaže tinte tako, du se skoro nikoli nt> dose2e ž njimi prave rarve, temuA so fabrlkantjo takih peCativ delo opustili in Kledajo. da razpe-Sajo, kar !te Imnio tetra blH".i, in to po v«akej oenl.
A moji pučati ii kavSuka s premakljivimi Crkanl n« pokaži barve, ampak barva po njih natiitnena pridobi ve6o ble-S0obo. Kedor kupi n oje iz k-ivCuka. si more sara I njimi sestaviti glave za pisma, račune, etikete, prepi-e na menicah in vsakovrstno pefiu e. Posebno pa slulljo t« Črke za zaznamovanje perila, kar se dosedaj ri inojjl ■ doaeSl z Drkami iz kovine, ker kemiSno črnilo izjoduje Črke in Jih pokonSuje in a takimi Črkami h« le mate, ne Cisto zaznamuje. S Črkami iz kavčuka vsega tega nI.	8
Suka.
Na veS črk. iz kovine
Dobe si izk|Jučivo le v odlikovanem zavodu E. frelainger, LloyJova pilafia. Uhod Mercato vecchlo 4.
60 visokih odlikovanj.
Ivana Holla zdravilno pivo iz slndnega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Hoffa koncentrovanl sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12. nč. ml., a t, 70 uč. Ivan Hoffa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi po G0, 30, 15 in 10 ni. pristni le v modrih zavitkih Ivana Hoffa ždruvilna sladna čokolada '/„ kilo I. fr. 2 40, II. fr. 1-60, '/« kilo I. fr. 1-80, II. 90 nč.
Medicinske kapacitet.', kakor profesorji: Dr. Bamberger, Schrčtter, Schnitz-ler, pl. Rokitansky, pl. Basch, Finger in mnogo druzih na Dunojt; v Berolinu gg. Dr. Freriohs, pl. Langenbeck, Virchov, Osk. Li^breich, in mnogo druzih priporočajo isto pri mnogih boleznih z vidno dobrim uspehom.
Zdravilo za popolno ozdravljenje
sušice, slabo prebavljenjc, netočnosti in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFFU,
izumitelju In izdelovalcu preparatov iz sludnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben,
Braunerstrasse št. 8. Vaš Ivan Hoff-a koncentrovani sladni Izvleček me je izvanredno okrepčal, moram Vam za ta izvrstni iu dobrodelni preparat izreči mojo zahvalo. Prosim pošljite mi zopet 10 steklenic konc. sladnega izvlečka.
Gorica v dan aprila 1832. leta.	Spoštovanjem
Constantin vitez pl. pabrotvshij, c. k. stotnik V. blag, gosp. Ivan Hoff! Ker je meni in mojemu sinu vaša odlična Ivan Hoffova zdravilna sladna čokolada in zdravilno pivo Iz sladnega izvlečka ne-vrjeten vspeh imela in zdravje popolnoma dosegla seVam tisučkrat zahvalnim. Ker me moj želodec zopet noč in dan muči, prosim mi 12 velikih steklenic koncontrovanega sladnega Izvlečku proti poštnem povzetji doposlati. 1--5 DerniS 10. januvarja 1831.	S odličnim spoštovanjem
Feodoro Petranotič, trgovec Derniš Dalmneija. V.bi. Ker vidim, da Vaše imenitno Ivan Hoffovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka na bolezni v prsih doiro vpliva prosim Vas mi 30 steklenic po želez-ničnem povzetji doposlati.
Trst ulica sv. Jakoba 4.	Antonij štrukelj.
Uradno zdravilno poročilo.
Lazaret nove vojašnice v pionirskej ulici, Berolin. V imenu postrežnic prosi za novo Došiljatev itvurirednega Hoffovega zdravilnega piva iz sladnega izvlečku, katero ranjencem tako dobro stori, da ga težko pogrešajo. Minister pl. Roon.
Zalogo. Trst: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravallo, C. Zanetti, lekurne in Ivan GiUiu mirodilnica. Bočen: I. Bergneister, lekar. Kotov: M. St.efinovie, bratje Mandel. Korčola: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zeche., Nik. PavaciČ. mirodil. Gorica: G. Christotoletti, dvorim lekarna. Cclorec: W. Tburn-wald, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasnik, Zagreb: Lekarna k «Sulv a toru«, Nadbiskupska lekarna iu Milosrdnih bratov. Meran: Fikenscher in vsak a lekarn«, Pu/j: G. B. Wasserniaiin lekarna, G. fciander mirndilnica. Dubrovnik: Bratje Drobac. R. SkJarić, lekarna. Ši&ent* : P. Bero, N. pl. Mištnra, lek urna. Split: ToČigl lekarna, Alpinović niirodiluicu. Trient: Kugini La;*cher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N, Androvič lekarna.
Ustanovljeno leta 1847., na Dunaji in Budimpešti od leta 1861.
Lastnik, drufitvo »KLJlNOST«. — izdat^ij »n oairovorni urednic: VIKTOR DOLENC
Nova tiBKarna V. DOLENC v Trsu,.