Pošt' .v kovini. •jsommam Maribor, petek 25. septembra 1956 MARIBORSKI $t©v. m. leto X. (XVHi) Cen« 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman r opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni čdk. rač. št. 11.409 §* JUTRA 99 Petrolef Ni je menda bilo v zadnjih 30 letih vojne, ali oboroženih konfliktov, kjer ne bi, zasledujoč prvih vzrokov teh konfliktov, zadeli na čudoviti vonj in duh one eterične snovi, ki ji pravimo petrolej ali nafta. Pomen petroleja za sodobno gospodarstvo in vojskovanje je tolik, da si države na vso moč prizadevajo, kako bi se s tem prevažnim elementom sodobne vojne tehnike čimbolj preskrbele. Danes itrTamo v glavnem tri vodilne skupine pe-trolejcev: anglosaksonska, ameriška in ruska. V Evropi se petrolej pretežno črpa v Rusiji, Romuniji in Poljski, v .manjših količinah v raznih predelih evropskega kontinenta. Sovjetska produkcija petroleja v letu 1935 je znašala na Primer 22 milijonov ton, romunska produkcija v istem letu 1 milijon ton, poljska produkcija pa 500.000 ton. Jugoslovanski import petroleja pa je znašal doslej povprečno 10.000 ton letno iz Romunije in 50.000 ton iz Amerike. Režim dosedanje oskrbe Jugoslavije s petrolejem je bil pretežno v rokah treh tvrdk, ki so si dobavljanje petroleja porazdelile tako, da je ameriška Rockefellerjeva skupina Standard Vaccum Oil Comp. oskrbovala 60% konzuma, anglosaksonska skupina Shell-Anglo Jugosl. petrolej 33%, Anglo-romanska skupina Astra d. d. oh 7% konzuma. Jugoslovcnski uvoz petroleja je bil kakor razvidno doslej preračunan na minimum in to iz gospodarskih in finančnih razlogov. Spričo novega petrolejskega režima, ki se obeta v zvezi z jugosloven-sko-romunskim dogovorom, pa obstoja možnost, da se razbije petrolejski uvozni monopol, ki j« bil doslej v rokah tujega kapitala, ki ja že pred tremi leti pokazal, da izvršuje lahko pritisk, ko je radi nekega spora z državno upravo zastal ves motorni promet in pogon v našem poslovnem in gospodarskem življenju. Na obzorju je novi petrolejski uvozni režim, ki je zamišljen tako, da izgubijo dosedanji petrolejski dobavitelji okoli 33% dosedanjega letnega konzuma v bencinu in petroleju ter okoli 10% v oljih. Uvoz bo oskrbovala nova družba, katere delokrog se bo v bližnji bodočnosti morebiti razširil. Svoje potrebe bo odslej krila naša država in nase gospodarstvo pretežno z romunskim petrolejem, pri čemer prihajajo v smislu dogovora v poštev sledeča podjetja: Shell, Astra-Romana z 21%, Angleško-romun-ska skupina Steua Romana z 17%, Rockefellerjeva skupina, Roniana Američana z 10%, Italijanska država Prahovo d. d. z 7%, Francosko-romunska skupina Creditui Miner z 5%, Francosko-romunska skupina l. R. D. P. z 3% ter vsi ostali, Producenti z 8%-. Naši gospodarski, pa tudi vojni krogi, si od novega petrolejskega režima, ki se bo skušal uveljaviti in ki daje prednost romunskemu uvozu, obetajo dokaj prednosti, ki naj dokažejo smiselnost in globoko utemeljenost čim tesnejšega in čim ožjega gospodarskega sodelovanja držav Male antante, ki bo zadobilo v osrednji Gospodarski centrali Male antante (Albance economique de I’Europe centrale) najvišji izraz čvrste volje za pametno in koristno medsebojno izmenjavo faznih dobrin. g## utpddf Moitikik BEOGRAD, 25. septembra. Danes ob 9. dopoldne se je sestal ekonomsko finančni odbor ministrov, da definitivno stilizira uredbo o razdolžitvj kmetov, nakar se je ob 11. sestal ministrski svet, ki Je uredbo sprejel, in se bo zatem uredba objavila. »Jugoslovanski Kurir« doznava naslednje podatke o novi uredbi: Kot kmetski dolgovi se smatrajo dolgovi onih, katerim je kmetijstvo že davno glavni poklic in ki izvršujejo ta poklic tudi v času, ko stopi uredba v veljavo. Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti v denarju zasebnega in javnopravnega značaja, brez ozira na to, s katere podlage izhajajo in ne glede na to, če jih kmetovalci dolgujejo kot glavni dolžniki ali kot poroki. — Porok, ki ni kmetovalec, odgovarja enako kakor kmetovalec-dolžnik. Ne sma trajo pa se kot kmetski dolgovi javne dajatve, pristojbine in blagovni dolgovi do 500 Din, ki so nastali po 20. oktobru 1930, v kolikor niso izpremenjefti v me nične dblgove. Tudi se ne smatrajo kot kmetski dolgovi terjatve od nasledstva. Ne veljajo kot kmetski dolgovi oni privilegiranim državnim zavodom. Pač pa smejo ti zavodi dovoljevati posebne olajšave ter se v ta namen ustanavlja poseben fond, v katerega se izrekajo dohodki, ki pripadajo državi, od razredne loterije, iz 3% dividende Priv. agr. banke in 5 milijonov Din, ki se za ta fond vsako leto vnesejo v državni proračun. Kmetovalci, katerih posestvo presega 75 ha in zadruge, ki imajo nad 200 ha zemlje, odplačujejo svoj dolg takole: Skupni znesek dolga se razdeli na skupno število hektarjev. Oni del dolga, ki odpade na 75, oz. na 200 ha, plača dolžnik, če znaša dolg na 1 hektar več ko 3000 dinarjev, v 15 letih, če pa znaša manj, v 10 letih s 4.5% obrestmi. Za najmanjše dolgove in za ostale dele posestva ta uredba ne velja. Teh terjatev Priv. agrarna banka ne bo prevzela. Terjatve zavarovalnih ustanov in zavodov ter ustanov, ki upravljajo pupiini denar, se izplačajo po predpisanem načrtu v 12 letih s 3% obrestmi. —Kmetski dolgovi nad 25.000 Din se znižajo po individualnem stanju dolžnika za največ 25%. Dolžniki pa, katerih dolgovi presegajo 50% njih premoženja, morejo zahtevati 50% znižanje dolgov. Odlok o znižanju izda pristojno sodišče. Vsa obstoječa dolžniška ^potrdila o dol govih se morajo zamenjati z novimi listinami, če dolžnik ne plača obroka po določenem plačilnem načrtu, ima upnik pravico zahtevati plačilo vsega^zneska, ki je bil zmanjšan v smislu uredbe. Poslovanje po tej uredbi je oproščeno vseli taks. Kmetski dolgovi do zneska 25 tisoč Din brišejo na polovico, druga polovica pa se mora plačati v 12 letih po 4 in pol odstotnimi obresti. — Dolgovi nad 25.000 Din se bodo obravnavali individualno ter bo dolžnost pristojnih sodišč,, da ugotove plačilno sposobnost dolžnikov ter se bo črtal samo znesek, ki ga dolžnik ne bi mogel plačati , ne da bi^ bila v nevarnosti njegova eksistenca. — če je upnik zasebnik, se črta polovica dolga brez ozira na višino dolga, druga polovica pa se mora plačati v roku 12 let z 1% obrestmi. Oe pa upnik smatra, da je oškodovan in da more dolžnik plačati . ečjo vsoto, more zahtevati od sodišča, da to ugotovi. Čuvajte Jugoslavijo! 39 Mm -fttali Mki .fsMiki RIM, 25. septembra. Ženevski dogodki in rezultat glasovanja v odločitvi glede abesinske delegacije so zbudili v rimskih političnih krogih nepopisno vznemirjenje. Italija ni niti izdaleka pričakovala1, da bo Društvo narodov v toliki meri briskiralo njen prestiž ter s toliko hladnostjo prešlo preko vseh direktnih ter indirektnih groženj in aluzij od strani Italije. Ženevska odločitev je Italiji jasno predočiia dejstvo, ki kulminira v spoznanju, da je 39 držav zavzelo jasno in odkrito stališče proti italijanski mednarodni politiki in logično proti italijanskemu fašističnemu nazoru. »Popolo d’Italia» piše, da ne more nikdo predvideti posledic tega koraka. Sovražniki Italije in zagovorniki rasa Tafara se veselijo, da se Italija vsebolj oddaljuje od Ženeve. Prvo dejstvo je, da ste Francija in Anglija izgubile vsak vpliv na manjše države, značilno pa je da je s tem zrastel vpHv sovjetskeRusije, ki vodi sedaj v Ženevi glavno besedo Jasno se orišejo konture sovjetske politike, ki ima dva cilja. Prvi cilj je, da se onemogoči vrnitev Italije v Ženevo, da ima v trenutku eventuelne sprožitve španskega vprašanja v Ženevi enega nasprotnika manj. Drugi cilj Lhvi-nova pa je, da prepreči eventualno zbližanje med Francijo in Nemčijo, kar bi bilo na škodo Rusije. Rezultat glasovanja v Ženevi označuje italijanski tisk kot nemoralen, samo zasedanje pa kot strahotno farso. LONDON, 25. septembra. Glasovanje o abesinski delegaciji v Ženevi je zbudilo v tukajšnjih krogih pravo konsternacljo. Nlkdo ni pričakoval, da bo Društvo narodov v tako odločilnih trenutkih za evropski mir napravile? sklepe, ki ne ogrožajo samo Društva narodov, ampak vso Evropo. Konsternacija je tem večja, ker se je mislilo, da se bo abesinsko vprašanje likvidiralo na miren način brez senzacije in ogrožanja mednarodne situacije. - JM ttcdfds {u^odeveuslui itotiitutsbe ttfev. fuffedie RIM, 25. septembra. Trgovinska pogajanja z Italijo so se uspešno končala. Podpis pogodbe bo v soboto 26. tm. Mesto prvotno predvidenega trome-sečnega provlzorija so sklenili dogovor na šest mesecev, ki se lahko avtomatično podaljša do sklenitve definitivne pogodbe. V pogodbi se predvidevajo kon tingenti za jugoslovensko živino in živinske izdelke, za les in drugo blago. Pogodba je ugodna za bodoči razvoj trgovinskih odnošajev. Pogodba obsega tudi ureditev plačilnega prometa, način likvidacije jugoslovenskih klirinških terjatev In ureditev rednega trgovinskega prometa. iflf Koncem septembra poteče rok za prijave k znanim spremembam in dopolnitvam invalidskega zakona in je potrebno, da se prizadeti invalidi v zadnjem trenutku poslužijo pravic, ki jih jim daje ta u-redba. Zlasti važne so naslednje postav: ke: § 2. Podpora rodbinam invalidov: Z uredbo je spremenjen § 32 zakona o invalidih, glavna sprememba pa je v teni, da je tudi rodbinam invalidov VII, skupine (50% nesposobnost) priznana pravica do invalidske podpore. Novo je še to, da imajo tudi vdove rezervnih oficirjev pra vico do invalidske podpore. § 3. Podpora sirotam invalidov: Z uredbo je izpreme-njen § 31. zakona o invalidih v toliko, da je tudi sirotam invalidov VII. skupine (50% nesposobnost) priznana pravica na invalidsko podporo. § 6. Podpora invalid skim otrokom, nesposobnim za zaslužek: Na koncu S 40 zakona o invalidih ie dodan nov odstavek, ki se glasi: Otroci, za ščiteni s tem zakonom, ki so 'brez lastne krivde pred dovršitvijo 16. leta postali duševno ali telesno popolnoma nesposobni za kakršenkoli zaslužek, bodo uživali invalidsko podporo ves čas nesposobnosti. Nesposobnost se ugotov’ z zdravniško komisijskim pregledom. § 14 Katere osebe so siromašrfe po zakonu o invalidih? § 99 zakona o invalidih se spremeni in se glasi takole: Kot sirohiašne osebe se smatrajo oni, ki ne plačajo, letno več kakor 170 Din davka (brez doklad): na zemljišče, za zgradbe, delavnice, poklic ;u na kapital, ali tako, da one osebe, ki ne plačajo skupno več kakor 120 Din o-snovnega neposrednega davka, dobe 100% predvidenih invalidskih prispevkov; one osebe, ki plačajo skupno 120 do 130 Din, dobe 90%; one osebe, ki plačajo 130 do 140 Din, dobe 80%: one osebe, ki plačajo 140 do 150 Din, dobe 70%; one osebe, ki plačajo 150 do 160 Din, dobe 60%, oni, ki plačajo 160 do 170 Din, pa dobe 50% predvidenih invalidskih prispevkov. § 15. Invalidnina bojevnikom, obolelim v vojni: Po § 103 se doda še nov § 103 a. ki se glasi: Poleg tega, kar določata § 4 in točka 5 § 103 tega zakona, se prizna pravica do invalidnine in do ostalih vrst zaščite in podpore po tem zakonu osebnim invalidom (in njihovim rodbinam), ki so pri izvrševanju obvezne vojne dolžnosti v edinicah namenjenih in uporabljenih za izvrševanje operacij, dobili od dneva mobilizacije pa do dneva demobilizacije bolezen, zaradi katere so bili proglašeni najmanj za 80% nesposobni, ter imajo tudi sedaj najmanj ta procent nesposobnosti. Vse to s' pogojem, da izpolnjujejo tudi ostale pogoje tega zakona. da jim je bil priznan ta procent nesposobnosti do 17. maja 1923, in da so do tega dne predložili pristojni oblasti uradne dokaze, da so dobili imenovano bolezen pri izvrševanju določene in obvezne vojne dolžnosti in da so bili prevedeni na invalidnino po invalidskem zakonu iz leta 1925. ?? 17: Priznanje invalidskih pravic bojevikom iz leta 1913. V § 109 zakona o invaHdih se doda še nov tretji stavek, ki se glasi: Odredbe 8 4 tega zakona se morajo uporabljati tudi za osebe iz sestav edinic in ustanov, mobiliziranih leja 1913, toda po odrejeni splošni demobilizaciji z ukazom F. Dj. br. 1 z dne 30. julija 1933. Rok za vse te prijave poteče dne 30. septembra. Prošnje se morajo oddati na pošti najkasneje ta dan. Prijave je treba izročiti priporočeno in potrdila dobro shraniti. Prošnje naj se nikakor ne pošiljajo na- rodnim poslancem niti ministrstvu za socialno politiko, temveč samo pristojnemu invalidskemu sodišču. Hame vesli MLADINSKI AKCIJSKI ODBOR JNS. Ustanovil se je mladinski akcijski odbor za Dravsko banovino, ki ima nalogo organizirati mladino JNS. V akcijskem odboru so: predsednik inž. J. Rus, podpredsednik dipl. fil. V. Hrovatin in abs. jur. Boris Kalan, tajnika abs. jur. A. Uršič in abs. jur. Dušan Vargazon, blagajnik abs. jur. Dušan* Verbič. Odborniki so inž. S. Zajec, dr. Ahčin, dr. M. Zajc, mag. ph. A Podvršič, abs. jur. Rudolf Zorc, cand. jur. S. Klemenc, cand. jur. A. Heric. Revizorja abs. jur. F. Artnek in abs. jur. F. Bradač. MARIJO ŠIMEN ODLIKOVAN. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje je bil odlikovan operni pevec gosp. Marijo Šimec. NARODNI POSLANEC JRZ USTRELJEN. Iz Kruševca poročajo, da je včeraj popoldne ob 2. umrl narodni poslanec JRZ Bogdan Milinčič, ki ga je še neizsledeni atentator ustrelil v času, ko se je zvečer vračal dflmov skozi vas Stublje pri Aleksandrovcu. MINISTRI SKLEPAJO. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je obravnavala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki bo jutri objavljena, nadalje se je sprejela uredba o' oprostitvi carin in drugih dajatev za blago, ki ga druge države uvažajo za postavljanje razstavnih paviljonov na naših velesejmih. ŽITO ZA DAVKE. Finančni minister je izdal odlok, v srni slu katerega sprejemajo lahko občinske uprave na računi plačila zaostankov na občinskih dokladah do konca leta 1935 tudi žito, in sicer po ceni, ki jo določa banska uprava. DOMOLJUBOVE TOŽBE. Radikalski ljubljanski tednik »Domoljub« se je v zadnji številki obširno razpisal o občinskih volitvah in toži, da so »liberalci vseh barv divjali kot razbojniki in da je k liberalni zmagi pripomoglo dr žavno nameščenstvo, ki je skoraj celotno glasovalo proti JRZ.« Spomini. Vidiš, Oskar, ravno pod tem drevesom sva se srečala takrat, ko sva se prvikrat spoznala. Da, spominjam se ... in tudi danes stoji tam zopet takšen nesrečnik. Olutc m svet PasoU Jkatm Ma Mdatifo $cfyska PRAGA, 25. septembra. Ob priliki obnovitve vojaškega in gospodarskega pakta med Poljsko in Francijo, sklenjenega ob priliki obiska poljskega generala Rydz Smiglyja v Parizu, prinašajo tukajšnje »Lidove Noviny« članek, iz katerega povzema naš dopisnik sledeče zanimive navedbe: Osnova francoske eksistenčne politike. Napoleon je nekoč na Sv. Heleni razmišljal o tem, kako bi se bil lahko izognil neprilikam, ki so ga zadele. Tedaj je dejal: »V svojem življenju sem napravil dve velikj in načelni napaki. Leta 1806. nisem Prusije popolnoma uničil in nisem Poljske dovolj povečal.« V tej misli leži vse bistvo francoske eksistenčne politike. Francija ima lahko kot velesila pomen v evropski in vzhodni politiki samo tedaj, če se ji posreči izravnati pritisk v Srednji Evropi, to pomeni, ako doseže to, da ne vlada v Srednji Evropi, ki šteje 200 milijonov prebivalcev, nobena politična sila. V trenotku, ko postane Srednja Evropa politična celota pod vodstvom ene volje, je Francija potisnjena na evropsko periferijo in jo čaka usoda Španije. Tega si je Francija skoro instinktivno v svesti in je radi tega za njo življenjsko vprašanje, kako se bo Evropa politično kristalizirala. Približanje Poljske Franciji pomeni, da je znova oživel francoski zavezniški sistem v nenemški srednji Evropi, kjer ima Francija V Mali antanti svoje stare verne zaveznike. Zanimivo je, kako reagira nemško časopisje na francosko poljsko zbližanje. Francija je od začetka oboroževala poljsko vojsko. Sedaj, ko potrebuje poljska vojska moderne opreme, smatra nemški tisk, da je povsem prirodno, da se vse, česar poljska armada »ima, zopet nabavi v Franciji. Drugega izhoda ni bilo, kajti dopolnjevanje poljskega oboroževanja z drugim materialom (nemškim) je praktično nemogoče. Za ceno poljskega prijateljstva odpoved ruski pomoči? Za nemškega čitatelja je nastalo važno vprašanje, kako se bodo v bližnji bodočnosti razvili odnošaji med Nemčijo in Poljsko, ki jo je Francija oborožila. Francija menda ne bo na navaden poljski poklon izdala milijard, ki bi se mogle even-tuelno uporabiti proti njenemu zavezniku na vzhodu, proti SSSR. Da bi Francija oboroževala nemškega zaveznika, se torej ne zdi verjetno. Poljsko-francosko zbližanje more proglasiti nemška propa- ganda' kot uspeh nemške politike. Radi tega se zatrjuje, da se Francija preko Poljske približuje protiboljševiškemu bloku in s tem tudi Nemčiji. Francija pa je v tej točki kapitulirala in za ceno poljskega prijateljstva žrtvovala sovjetsko pomoč Skrbi Belgije, Švice, Nizozemske. Kdor je poslušal ntirnberške govore, je mogel ugotoviti, da zahteva Nemčija z grožnjami prostora na vzhodu od SSSR. na zapadu pa od kolonialnih velesil Anglije in Francije. Zaenkrat so vse tri velesile izjavile, da ne odstopijo prostovoljno niti pedi zemlje. Trebalo bi se torej vojskovati. Gre za problem vojne na zapadu. To vprašanje daje velike skrbi manjšim državam, ki bi utegnile proti svoji volji postati torišče vojne: Belgija, Holandija in Švica. Članki kakor »More li Švica (Belgija, Nizozemska) postati nemška pasaža?« so na dnevnem redu v nemškem časopisju. Slične prilike so na vzhodu, kjer bi utegnila postati Poljska z Litvo in baltskimi državami vojno pozorišče. Nemčija more računati samo na sebe. Težko si je zamisliti, da bi se Nemčija istočasno podala v vojno na obe fronti. Če gre proti zapadu, potem se bo morala z vzhodom pogoditi, če udari proti vzhodu, mora zadovoljiti zapad. Udarec proti Franciji b: rvtomatično dovedel v funkcijo pomoč Poljske, Male antante, SSSR in Anglije. Za Nemčijo bi bil to v strategičnem oziru nerešljiv problem. Udarec na vzhod pa bi povzročil avtomatično pomoč Rusiji od strani Fran cije in Čehoslovaške. V tem slučaju bi Poljska skušala na vsak način ohraniti nevtralnost. Da pa uveljavi to nevtralnost, je potrebna v prvi vrsti moč, da to nevtralnost tudi uveljavi, če hoče Poljska v slučaju nemško-sovjetsko-franco-sko-čehoslovaške vojske ohraniti na pošten način svojo nevtralnost, mora imeti dobro opremljeno vojsko, da prepreči Nemcem in Rusom, da bi iz poljskega teritorija napravila borbeno pozorišče. Vsebolj se zdi. da more Nemčija v bodočnosti računati samo na lastno moč, če se odloči za ekspedicijo proti vzhodu. Jasno je, da so v ozadju francoske materialne in finančne pomoči Poljski potrebne dogovorne garancije. Saj je znan primer Avstro-Ogrske, ki je, četudi je vedela, da se bo v doglednem času morala boriti proti Franciji, poskušala leta 1914. dobiti od Francije večje posojilo. Bila je odbita, ker ne bo pač nikdo '"o-mur dajal v takšni politični atm- ri, kakor je bila leta 1914. in kakršna je danes, denarja za vrv, ki bi se mu nekega dne mogla oviti okoli vratu. Med dvema vojaškima orjakoma — med »kladivom« in »nakovalom«. Francosko-poljsko zbližanje je posledica položaja Poljske med sovjetskim kladivom in nemškim nakovalom. Poljska je »pufer« med dvema vojaškima kolosoma in med dvema najmoderneje in najbolj oboroženima vojskima na svetu. Današnja poljska vojska je nekoliko zastarela. Da bi se mogla uspešno braniti z modernimi brzimi oklopniini diviziji in zračnimi armadami, potrebuje izredno mnogo materiala za obrambo pred tanki in letali, mnogo letal in tankov. In to vprašanje se je, kakor izgleda, rešilo v Parizu v zadovoljstvo obeh strani. ]iU 37« in iz seznama tajnih oporišč neomejene podniorniške vojne v nevtralnih državah. Listine so bile izred- no važne. Šlo je samo za to, kako naj jih uporabijo štirje begunci v najsamot-nejšem kraju na obali Samojedov. V svojo srečo so imeli pri sebi dovolj denarja, ki je tako zgovorno vplival na nekega Samojeda, da je ponudil svoje male, kocinaste stepne konje, na katerih naj bi pojezdili do Tobolska. Po večdnevni ježi skozi samotno tajgo so zagledali letalca, ki je slednjič opazil njihove znake in je pristal. Bil je francoski kapetan Arretard z letalske postaje Vladivostoka, ki je prenašal važna povelja in navodila v glavni stan Kolčakove vojske v Tomskl Begunci so mu izročili omenjene listine, ki so preko Švedske srečno prispele v Pariz. Arretard je pred nadaljevanjem svojega poleta svetoval tem štirim beguncem, naj se po kopnem pretolčejo do Krasnojar-ska, čeprav je vse vmesno ozemlje bojišče belih in rdečih čet; ko bodo prišli do Vladivostoka, naj se po morju odpravijo v Francijo, Začela se je šesttedenska ježa kar po sredi Sibirije. Približno tja do Irkutska je šlo vse po sreči. Tamkajšnje ozemlje pa je bilo v oblasti sovjetskih čet, ki jim ie poveljevala — ženska. Anuška Kry-lenkova je bila hčerka malega kmeta. Bogat grajščak ji je pripomogel do izvrstne izobrazbe; za par semestrov jo je poslal celo na znano pariško Sorbonno. Tam in pozneje v Ženevi se je seznanila z boljševiki. Postala je njihova pristašinja. Ko je Lenin prevzel v Moskvi oblast, se je vrnila Anuška Krylenkova domov in je v irkutskem področju zbrala in orga- nizirala »Rdečo bajkalsko armijo«, ki so jo sestavljali Rusi, Mongoli, Tunguzi, Ta-tarji in Kitajci. Kot izključna diktatorica je vladala nad ogromno pokrajino in se je obdajala s kneževskim sijajem. Bila je posebna ljubljenka vojne sreče; v vsaki bitki se je neustrašeno borila sredi svojih čet, radi česar so jo praznoverni rumeni vojaki častili kot vojno boginjo. Med »belimi« je nastala, o njej tale krilatica: »Kjer je dirjala stepna volkulja, tam ne bo nikoli več pognala trava!« Ta rek je bil vsekakor upravičen, saj so bile bele čete v bojih s to rdečo Amaconko kar po vrsti poražene. Tudi naši štirje begunci so prišli .v njeno ujetništvo, odkoder pa se jim je črez nekaj časa posrečilo uiti. Po večdnevni blodnji skozi Širno stepo so slednjič zadeli na predstraže bele vojske atamana Mihalkova, ki jih je prijazno sprejel. Dne 10. novembra 1918 je prišlo med Mihalkovo vojsko in med četami rdeče Amaconke do odločilne bitke pri Nerčinsku. Boj je odločilo dejstvo, da je sodelovalo »belo« topništvo pod vodstvom Jacquesa de Foulanges, ki je bil medtem imenovan za ruskega poročnika. Anuška Krylenkova, »stepna volkulja« je v strahovitem klanju padla pod udarcem kozaške sablje. Iz Vladivostoka je omenjena četvorica na neki francoski ladji zopet prispela v svojo domovino. Svetovne vojne je bilo medtem že zdavnai konec. Darujte za azuni sklad PfLl Mariborski »Ve cer ni K« Jutra -U>M— i.l—■ toUteifotsIm ik jfoiiš&e Atmice titulet, Mtok m von pod kohs^m* tetuuHotive Popoldanski vlak, ki odhaja iz Ljuto-!flevra v Mursko Soboto je tik na postajališču v Dokležovju zadel v kmetski voz na katerem se je vozil petletni otrok in “TOletni nemi moški. Ko se je bližal vlak Postajališču Dokležovje, je dajal vlakovodja signale kmetskemu vozniku, ki je vozil z dvema kravama prazen voz. Vo-zn'k je imel pri sebi tudi otroka, starega 5 let. Ko se je približal vlak postajališču, Je šel preko ceste, po kateri je vozil o-®&njeni voznik, ki pa je hotel še v zadnjem hipu- z veliko naglico uiti z vozom Preko železniškega tira, kar pa mu uspelo. Preko tira je spravil samo kra ve, ki so vlekle voz in pol voza, zadnji del voza pa je zgrabila lokomotiva, krave so medtem utrgale vse vrvi in ušle ne sreči. Lokomotiva je voz popolnoma zdro bila, otrok pa je zletel 4 metre vstran od tira, kjer je prišel pod prednji del voza, ki je otroka ppecej potolkel. Voznika, ki je bil gluhonem, je močen sunek lokomo' tive vrgel 5 m vstran od hkomotive in ni dobil nobenih poškodb, bil je pa močno preplašen. Železniško osobje je spravilo oba v murskosoboško bolnišnico. Razbiti voz pa je ostal še do večera ob progi. Nesreči je po mnenju potnikov, ki so videli nesrečo kriv sam voznik. T Stanko Mrmolja K«no Union. Danes Karl May-film »Sko zi puščavo« in celotni film: »Olimpiada 1936«. v Sredi gradnje letnega telovadišča in živahnih priprav za okrožni zlet v Št. "iu, ki je napovedan za 4. oktobra, je šentiljsko Sokolsko društvo zadel hud Udarec. Zaslužni, neumorno delavni, Vzorno požrtvovalni tajnik Sokolskega društva Št. Ilj, brat Stanko Mrmolja je v na j lepši moški dobi omahnil na potu zivljenja. Bil je dolgo vrsto let marljiv tajnik ter najagilnejši član te važne obmejne sokolske postojanke. Plemeniti 'Pokojnik pa je bil tudi vrl in zaslužen pro svetni delavec, ki je svoje odlične orga-lizatorične sposobnosti stavil v službo vzvišeni nacionalni in sokolski misli. — Stanko Mrmolja, sin bivšega narodnega Poslanca Ivana Mrmolje, je bil neustrašen narodni borec ob severni meji, v svojih načelih ter izvajanju teh načel vse skozi dosleden in vztrajen, tako da so £a krasile najlepše odlike zrelega moštva in vzornega poštenja. Jutri v soboto dopoldne ob 9. ga bodo vsi, ki so ga Poznali, cenili in spoštovali, pospremili na njegovem poslednjem potu. Dobremu, zvestemu in plemenitemu bratu Sokolu krajen spomin, globoko žalujočim svojcem naše globoko in iskreno sočutje. Mariborski dvor. Danes pojedina postrvi. Sprejmem abonente, na dobro hrano. Iz poštne službe. Iz Murske Sobote je Premeščen v Brezno poštni manipulant A. Šafarič. Preselitev pošte Maribor II. Radi preureditve prostorov se preseli pošta Ma-ribor II. (kolodvorska pošta) z 28. sept. 1.1. iz kolodvorskega poslopja v poslopje ,Ua Aleksandrovi cesti št. 58. Smrtna kosa. V noči od srede na četrtek je umrl v tuk. splošni bolnišnici 28-fetni gradbeni delovodja Markovič Franc [z Dravograda. Preostalim žalujočim na-toplo sočutje. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je Umrl 11 letni zidarjev sin Janko Sluga. V Košakih št. 5 pa je preminil v 78. letu sVoje dobe vpokojeni kaznilniški paznik Marko Namesnik. Žalujočim naše iskreno sočutje. Vrtna ulica v dimu. V Nassimbenijevi Vili v Vrtni ulici so včeraj zidarji kuhali ^r. Ob opoldanskem odmoru so odšli zidarji h kosilu. Medtem je ter vzkipel pre ^o kotla in se vnel. Pričelo je goreti, &>st dim je objel vilo in se valil po Vrtni Ulici. Poklicani gasilci so takoj prispeli ^a lice mesta s tremi gasilnimi pripra-vami, nakar se jim je v pol ure posrečilo Pogasiti nastali ogenj. šah. Framski šahovski klub, ki že leto dni marljivo in, uspešno deluje, je odigral ‘e dni prijateljski dvomatch na 11 deskah * ruškimi šahisti. Prireditev, ki se je vršila v Rušah, je zbudila med okoliškimi *ahisti precej zanimanja. Framski šahisti premagali ruške z rezultatom 8:3, in sicer so od Framčanov zmagali Zamolo, Petek, Pečovnik, Lokovšek, Bezjak, Kis-£n«er, Koren in Kranjc, od Rušanov pa ^etovič, Strahovnik in Bučar. Prihodnjo Nedeljo bodo Framčani gostovali v Ptuju. Putnikov izlet v Graz v soboto 26. t m. odpade in se vrši isti 1. oktobra ob priliki otvoritve opere. Odhod zjutraj ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 100.—. Razstava. Jutri v soboto 26. t. m. ob 11. uri dop. bo v mariborskem gradu o-tvoritev razstave Slomšekovega spomenika. Razstava bo odprta dnevno do 8. ure zvečer. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Maks Fras, pek, Tržaška cesta 13, in Pavla Kern, zasebna uradnica, Grajski trg 1. — Anton Brdnik, mizarski pomočnik, Langusova ulica 4, in Marija Hojnik, posestniška hči. Pežeg 9. — Karol Dvoršak, urar, in Ana Oder, plačilna natakarica, iz Celja. — Alojzij Trobej, inženjer, in De Costa Frančiška, nameščenka, iz Skal. — Alojz Pukl, tkalec, in Marija Černko, tkalka, Mlinska ul. 33. — Feliks Satler, krojaški obrtnik, in Friderika Modic, zasebnica, Vošnjakova ulica 19. — Franc Katana, delavec, in Terezija Orenberg, zasebnica, Meljske cesta 22. — Gjuro Mitrovič, trgovec, Koroška cesta 49, in Marija Namestnik, zasebna uradnica, Delavska ulica 30. — Va lentin Možina, mizar državnih železnic, Resljeva ulica 18, in Angela Glavič, tkalka, Pobrežje. — Viktor Hartmar, kurjač državnih železnic, Trstenjakova ul. 4, in Alojzija Donik, trgovska nastavljenka, Studenci. Bilo srečno! Povožena. V bližini Kamnice je neki tovorni avto podrl na tla 50 letno delavko Frančiško Lukmanovo iz Kamnice. Pri padcu je Lukmanova zadobila tako težke poškodbe‘na glavi, da so jo morali poklicani reševalci prepeljati v mariborsko bolnišnico. Vlomilska svojat ne miruje. Danes ponoči so doslej še neznani vlomilci vdrli v trgovino Ane Laknerjeve v Magdalen-ski ulici št. 91, dobesedno izpraznili trgovino ter odnesli vse količkaj vredne predmete. Vlom se je moral vršiti okoli 3. ure zjutraj ter so vlomilci prišli v notranjost trgovine iz dvorišča, kjer so naj-preje iztrgali železni križ. razbili okno ter se nato skozi odprtino splazili v notranjost, kjer so s silo odprli razne predale. Odnesli so precej duhana, cigarete, kolke, znamke, raznega galanterijskega in špecerijskega blaga v skupni vrednosti nad 5000 Din. Policija sedaj zf vso vnemo poizveduje za storilci. Riziko dela. Danes dopoldne sta se pripetili v delavnicah Splošne stavbene dru žbe dve težji nesreči. 35 letni pomožni delavec Rafael Škrt je pri delu prišel z levo roko v valčni stroj, ki mu je zmečkal levo roko ter mu odtrgal mezinec. Uro zatem pa je 48 letnemu kovaču Alojziju Neratu pri delu odletel kos vročega železa, ki je zadel levo roko ter mu odtrgal dva prsta. Oba ponesrečenca so mariborski reševalci odpremili v tukajšnjo bolnišnico. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi bo vreme oblačno in milo, od časa do časa padavine. vesli PARIZ, 25. septembra. V španski državljanski vojni so vedno novi zametki nevarnih komplikacij. V Puigerdi v severni Kataloniji so člani rdeče milice zajeli dva Francoza in dva Italijana. Na intervencijo francoskega konzulata sta bila oba Francoza takoj izpuščena, dočim sta bila oba Italijana prepeljana v Barcelono, Španska oblastva so ugotovila, da gre za dva protifašista italijanske narodnosti. Vseeno je italijanski poslanik interveniral v Madridu ter je zahteval oprostitev obeh Italijanov. Ker pa je Madrid izjavi!, da ni za to kompetenten, ker sta oba bila prepeljana v Barcelono, je italijanski generalni konzul v Barceloni zahteval od tamošnje vlade takojšnjo izpustitev obeh Italijanov. Pri tem je italijanski generalni konzul zagrozil, da bodo laške vojne ladje bombardirale Barcelono, ako ne bosta oba Italijana do danes v petek- do 12. ure izpuščena. V pariških političnih progih se opaža velika zaskrbljenost in prevladuje prepričanje, do skušajo Italijani izkoristiti ta pohod za bombardiranje Barcelone, da bi na ta način čimpreje izsilili odločitev v španski državljanski vojni v prid vstašev. Sadi i