ILO OBČINE GORNJI PETROVCI Številka 25 • 20. december 2007 NOVINE, številka 25 Uvod Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387. IZDAJATELJ: Občina Gornji Petrovci Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber Uredniški odbor: Viljem Zrim Aleksander Kerčmar Matejka Bohar Cvetka Gašpar Brigita Andrejek Marjana Časar Sonja Kerčmar Lektor: Nada Dekovski Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci tel. 02/ 556 90 00 fax. 02/556 90 01 Naklada: 810 izvodov Grafična priprava in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik Spoštovane občanke in občani! Tako kot vsako leto, se tudi leto 2007 izteka in bliža h koncu. Za nekatere bo to leto uspešno, polno presenečenj, za nekatere manj uspešno. Vsi si želimo, da bi bilo najboljše in najlepše v našem življenju, vendar žal zmeraj ni tako. Tudi jaz si želim, da bi bilo vsem dano, da bi živeli dostojno življenje in da bi dovolj zaslužili, da bi lahko kupili, kar bi si želeli, da bi bili vsi zdravi, da bi bili vsi srečni in zadovoljni v krogu svojih najdražjih in družine. Iskreno si želim, da bi vam bilo dano na vseh področjih za čim več in za čim lepše življenje. Spoštovane občanke in občani! Tudi sam osebno bi si želel, da bi vam v tem času vsakemu osebno stisnil roko in vam osebno voščil za praznike, ki so pred na nami. Ker pa to ni možno, mi dovolite, da to storim preko našega glasila, za to vam iskreno želim prijetne in vesele božične praznite ter srečno in uspehov polno novo leto 2008. Župan, Franc Šlihthuber 2 Občinski praznik NOVINE, številka 25 10. občinski praznik Občine Gornji Petrovci V počastitev 10. praznika Občine Gornji Petrovci, so se v soboto, 15. septembra 2007, v Stanjevcih odvijale naslednje prireditve: prva poroka v novi poročni dvorani, svečana seja Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci in svečana otvoritev Kulturnega doma občine Gornji Petrovci. Na svečani seji, ob 16.00 uri, so se, poleg svetnic in svetnikov ter članov občinske uprave, zbrali še številni gostje: poslanca v Državnem zboru RS: Geza Džuban in Jožef Horvat; župani sosednjih občin: Hodoš, Grad, Tišina in Puconci; ravnatelj OŠ Gornji Petrovci in ravnateljica OŠ Šalovci; pesnik in pisatelj ter Prešernov nagrajenec, Milan Vincetič in drugi povabljeni gostje. V bogatem kulturnem programu so nastopili: Ženski pevski zbor Primož Trubar iz Križevec, Kvartet Martinje, KUD Goričko, Ljudski pevci in godci TD Vrtanek, Komorni zbor Zveze Slovencev Monošter, MPŽ Društva vinogradnikov Goričko, Otroški prekmurski pevski zbor Metuljček - klub kreativnosti, Pevski zbor evangeličanske cerkvene občine Gornji Petrovci in ŽPZ Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Žarek. V sklopu vsakoletne akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna so bila podeljena priznanja za najlepše urejeno hišo in najlepše urejen balkon v občini. Nagrajenci projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna (od leve): Ernest Kerčmar, župan, Franc Šlihthuber, Marjana Sabo, Zlatica Jazbinšek, Darka in Viljem Trplan, Drago in Cvetka Gašpar, Melisa in Larisa Deutsch in Nina Grebenar. Prav tako pa so bila podeljena občinska priznanja, ki so jih prejeli: Družina Kozic iz Peskovec Diplomo občine Gornji Petrovci Košarkaški klub Gornji Petrovci Diplomo občine Gornji Petrovci ŠD Srebrni breg iz Martinja Bronasto plaketo občine Gornji Petrovci TD VRTANEK iz Gornjih Petrovec Srebrno plaketo občine Gornji Petrovci Častni občan Občine Gornji Petrovci je postal pesnik in pisatelj ter novinar, Ernest Ružič iz Peskovec. Dobitniki občinskih priznanj za l. 2007 (od leve): župan, Franc Šlihthuber, Ernest Ružič (častni občan Občine Gornji Petrovci), Damjan Andrejek (ŠD Srebrni breg Martinje - bronasta plaketa), Anja Kozic (diploma), Darko Kerčmar in Štefan Kerčmar (KK Gornji Petrovci - diploma) in Marija Ambruš (TD Vrtanek - srebrna plaketa). Ob 19,00 uri je sledila svečana otvoritev Kulturnega doma občine Gornji Petrovci, na kateri je Aleksander Ružič predstavil kratko zgodovino Stanjevec, osnovne šole Stanjevci in kratek življenjepis Kulturni dom Občine Gornji Petrovci zadnjega ravnatelja, Miroslava Vihra. Nastopili so še: folklorna skupina OŠ Gornji Petrovci ter Ljudski pevci in godci Jurčki OŠ Gornji Petrovci, Pe- 3 NOVINE, številka 25 Občinski praznik vski zbor evangeličanske cerkvene občine Gornji Petrovci in ŽPZ Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Žarek. Ob koncu je župan, Franc Šlihthuber z dvema občankama Stanjevec, Violeto Žujs in Ireno Smodiš, razvil spominsko ploščo na Kulturnem domu. Sledil je ogled prostorov Kulturnega doma in razstave slikarskih del slikarja, Emila Gutmana iz Ženavelj. Po pogostitvi v šotoru je sledil velik ognjemet in zabava z ansamblom Blue Planet. S.K. Govor župana, Franca Šlihthubra Odkritje spominske plošče na Kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Občina Gornji Petrovci ima svojo spletno stran Spoštovane občanke in občane naše občine obveščamo, da ima občina Gornji Petrovci svojo spletno stran pod naslovom: www.gornji-petrovci.si Dobitniki priznanj za najlepše urejeno hišo in balkon v sklopu projekta Moja dežela, lepa in urejena v letu 2007 v Občini Gornji Petrovci Že od leta 1988 sodeluje občina Gornji Petrovci s Turistično zvezo Slovenije v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna ter s tem skrbi za urejeno in gostoljubno okolje, ki je pogoj za uspešen razvoj turizma. Odbor za izvajanje projekta v občini ima vsako leto vse težjo nalogo, saj naši občani lepo skrbijo za urejeno okolico svojega doma, vasi in s tem tudi celotne občine. Naša občina je daleč naokrog poznana po urejenosti, saj delavci Javnega komunalnega podjetja Pindža in javni delavci Občine Gornji Petrovci nenehno skrbijo za urejene zelenice ob križiščih, šoli, ob cerkvah, avtobusnih postajališčih in športnih igriščih. Upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, in da bo imela komisija vsako let težje delo pri izbiri nagrajencev. Vsem nagrajencem se iskreno zahvaljujemo za njihovo prizadevanje za lepo urejeno okolje. 1. Priznanje za najlepše urejeno hišo sta prejela: Cvetka in Drago Gašpar, Križevci 79a 2. Priznanje za drugo najlepše urejeno hišo sta prejela: Darka in Viljem Trplan, Šulinci 53 3. Priznanje za tretjo najlepše urejeno hišo sta prejela: Marina in Drago Deutsch, Gornji Petrovci 88 *** 1. Priznanje za najlepše urejen balkon je prejela: družina Jazbinšek, Križevci 159 2. Priznanje za drugi najlepše urejen balkon je prejela: Marjana Sabo, Križevci 150 3. Priznanje za tretji najlepše urejen balkon je prejela: Majda Grebenar, Gornji Petrovci 36a 4 Občinski praznik NOVINE, številka 25 Priznanja za najlepše urejeno hišo in balkon Najlepše urejena hiša Najlepše urejen balkon Druga najlepše urejena hiša Drugi najlepše urejen balkon Tretja najlepše urejena hiša Tretji najlepše urejen balkon 5 NOVINE, številka 25 Občinski praznik / Life III Natura Otvoritev VVE Jurček Pri Osnovni šoli Gornji Petrovci Mesec dni po svečani otvoritvi Kulturnega doma občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, smo svečano odprli še eno veliko pridobitev v naši občini in sicer novo VVE JURČEK pri osnovni šoli Gornji Petrovci. Prireditev se je odvijala pred vrtcem v nedeljo, 14.10.2007, kjer se je ob 14.00 uri zbralo zelo veliko občanov, staršev in povabljenih gostov. Vodenje celotnega programa so zaupali vodji vrtca, Mateji Meško, ki je pozdravila goste in poudarila, kaj otvoritev novega vrtca pomeni za naše otroke in vzgojiteljice, ki v njem delajo. Poleg župana občine Gornji Petrovci, Franca Šlihthubra, so na proslavi spregovorili še: ravnatelj OŠ Gornji Petrovci, Johann Laco, poslanec državnega zbora, Jožef Horvat, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, dr.Alenka Šverc, predstojnica Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota, Irena Kumer, ravnatelj pobratene OŠ Pesnica, Andi Brlič in ravnateljica vrtca Beltinci, Miroslava Šömen. Kulturni program so pripravili otroci vrtca in osnovne šole ter pevski zbor Metuljček in klub kreativnosti iz Murske Sobote. Ob koncu programa so otroci vrtca spustili v zrak številne balone s poslanico, da je bil odprt novi vrtec v Gornjih Petrovcih. Sledil je prerez traku. Trak so prerezali župan, Franc Šlihthuber, ravnatelj, Johann Laco in državna sekretarka, dr. Alenka Šverc. Po tem svečanem dejanju, so si vsi prisotni gostje, starši ter občanke in občani ogledali notranjost vrtca, nato pa je sledila pogostitev tako v šolski jedilnici, kot na igrišču, kjer je obiskovalce zabaval ansambel Blue planet. S.K. Ravnatelj, Johann Laco in župan, Franc Šlihthuber LIFE III-NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem O ljudeh, ki imajo radi vidre Marjana Honigsfeld Adamič, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Sredi letošnjega oktobra je Hwacheon, majhno mesto v Južni Koreji, za dober teden postal središče sveta - vsaj za strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in ohranjanjem različnih vrst vider. Na mednarodni kolokvij o vidrah, že 10. po vrsti, kjer se srečujejo nacionalni predstavniki Skupine strokovnjakov za vidre pri IUCN/SSC (Komisiji za ohranitev vrst pri Svetovni zvezi za ohranitev narave), je pripotovalo več kot 150 udeležencev z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Na meji med obema Korejama nastaja park miru, ki bo tudi zavarovano območje narave Korejci so dogodku namenili izredno pozornost: vse mesto je bilo v znamenju vider, na vseh drogovih obcestnih svetilk so vihrali prapori z vidrami, nad centrom, kjer je potekalo srečanje, so lebdeli baloni, pročelje centra pa je prekrivala ogromna slika - z vidrami, seveda. Na krožišču pred mostom čez reko Bukhan se dviga nov spomenik vidram, lososom in reki. Vsak korak po mestu na sotočju dveh rek je spominjal na vidre, tudi v izložbi knjigarne smo si jih lahko ogledali. Župan okraja Hwa-cheon je poskrbel, da smo udeleženci doživeli in videli vse, kar je na podeželju Južne Koreje mogoče, od plesa ob ognjih v tradicionalnih maskah na večernem banketu do rehabilitacijskega centra za vidre, ki sicer ni odprt za javnost, v njem pa skrbijo 6 Life III Natura NOVINE, številka 25 za poškodovane in osirotele vidre. Šele na izletu v gorato demilitarizirano cono na meji med obema Korejama, državama z enim narodom, ki je še vedno na silo ločen s tremi pasovi bodečih ograj, smo doumeli, čemu veliki transparenti »VIDRA - AMBASADORKA MIRU«, ki so nas sprejeli ob prihodu v Hwacheon. Žične ograje namreč preprečujejo ljudem in živalim, da bi prehajali mejo med državama; edine prebežnice, ki lahko potujejo po rekah s severa proti jugu, torej iz Severne v Južno Korejo in obratno, so vidre. Zato so postale ambasadorke miru, skritih želja številnih družin, ki se niso srečale že nekaj desetletij in ki nimajo nobenih stikov. V teh spretnih, igrivih živalih, ki ne poznajo političnih meja, Korejci vidijo upanje na mir in ponovno združitev razdeljene dežele. Ob tem postane nesorazmerno velika medijska pozornost, ki smo je bili deležni strokovnjaki za vidre z vsega sveta, bolj razumljiva. Po velikem umetnem jezeru smo se popeljali z ladjo v spremstvu novinarskega čolna. Na korejskem polotoku živi ista vrsta vidre kot v Evropi - Lutra lutra, evrazijska vidra, ki jo ogrožajo podobni dejavniki kot povsod drugod: izguba in razdrobljenost njenega življenjskega prostora, vse slabša kakovost voda, nezakonito pobijanje zaradi kožuha in zaradi domnevne škode v ribištvu... Tudi v Koreji so populacije vider dramatično upadle, vendar se v zadnjih letih popravljajo. Korejsko ministrstvo za okolje je vidro leta 1982 zavarovalo kot »Naravni spomenik št. 330«. Ker se o njeni razširjenosti na azijski podcelini še vedno ve veliko manj kot o razširjenosti v Evropi, kjer imamo že skupno ekološko omrežje Natura 2000, so ustanovili Združenje za ohranjanje korejske vidre (AKOC); to je edina organizacija, ki jo je korejska vlada pooblastila, da se lahko ukvarja z vidrami. Doslej je ustanovila že šest regionalnih pisarn in odprla rehabilitacijski center za vidre, pomaga tudi drugim azijskih državam in organizacijam pri ohranjanju teh živali, najzahtevnejša in odlično izpeljana naloga doslej pa je bila vsekakor organizacija mednarodnega kolokvija o vidrah oktobra letos. Srečanja v Hwacheonu sem se udeležila tudi edina (nacionalna) predstavnica Slovenije; na plenarnem Vse mesto Hwacheon je živelo z vidrami predavanju sem poleg našega projekta LIFE kritično predstavila položaj vidre v odnosu do omrežja Natura 2000 v Sloveniji, na Inštitutu LUTRA pa smo pripravili tudi dva posterja, enega o projektu LIFE na Goričkem in drugega z naslovom Zakaj in kako se vidre slikajo; zadnji je zbudil veliko zanimanja kolegov iz različnih držav in dobil celo nagrado za odlično pripravljen poster. Slovenska predstavnica sem dobila častno nalogo, da prihodnje leto organiziramo evropsko srečanje IUCN strokovnjakov za vidro pri nas. Zgodilo se bo v Moravskih Toplicah, med 5. in 10. oktobrom 2008. To bo osrednji dogodek EVROPSKEGA MESECA VIDRE, ko bo na ogled tudi 7 NOVINE, številka 25 Life III Natura / KP Goričko razstava o vidrah, ko bomo odprli nov Vidrin center v Križevcih in s katerim bomo tudi slovesno zaključili projekt LIFE ter razglasili občino Gornji Petrovci za »vidri prijazno občino«. Ob odličnih zgledih iz Koreje to ne bo lahek zalogaj. Na projektu LIFE nas v prihodnjem letu čaka še veliko nalog, med katerimi je zagotovo najpomembnejša gradnja in oprema Vidrinega centra, ki ga bomo predstavili prihodnjič. Veseli bomo, če boste občani pri tem želeli sodelovati Bronaste skulpture vider v parku miru. in pomagati, da projekta ne bomo zaključili na gradbišču... V zvezi z Južno Korejo oz. njenim okrajem Hwacheon, s katerim nas druži naklonjenost do vidre in zavest, da moramo varovati njeno življenjsko okolje - vode, pa imamo še velik skriven načrt, ki ga za zdaj še ne bomo izdali. Če bo uspel, bodo tudi Gornji Petrovci oktobra prihodnje leto za nekaj dni postali središče sveta - za vidre, ki jih imamo radi. KRAJINSKI PARK Na Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo bili v letu 2007 zelo aktivni in tudi na jesen v drugi polovici leta pripravili vrsto dogodkov ter pridobili nove projekte in rezultate, katere vam predstavljamo v nadaljevanju. »Po sledeh Porabskih in Prekmurskih Slovencev v Ameriki« V soboto, 22. septembra 2007 smo na gradu Grad svečano odprli fotodokumentacijsko razstavo »Po sledeh Porabskih in Prekmurskih Slovencev v Ameriki«. Prireditev se je začela z nastopom folklorne skupine Zveze Slovencev iz Sakalovec. Mladi so z nastopom pokazali, kako ohranjajo kulturno dediščino s porabskimi in goričkimi plesi. V nadaljevanju sta nas nagovorila in pozdravila generalni konzul Republike Slovenije na Madžarskem, Drago Šiftar in direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Janko Halb. Predstavnica Zveze Slovencev na Madžarskem, Marjana Sukič, je predstavila vsebino razstave, ki nam približa pot izseljencev iz Slovenske Krajine, zgodovino mesta Bethlehem, tamkajšnje delo in življenje Slovencev ter zgodovino same jeklarne. Zaradi prenaseljenosti Prekmurja in Porabja se je namreč začelo na koncu 19. in v začetku 20. stoletja močno izseljevanje v Združene države Amerike, kjer je jeklarna v Bethlehemu potrebovala delovno silo. Razstavo sta pripravila Tibor Horvath in Joël Gerber, ki živita v Švici. Tibor Horvath je po očetu Porabski Slovenec, zato se je začel zanimati za zgodovino svojih prednikov. Joël Gerber študira zgodovino, zanimajo ga evropske manjšine. Razstava, ki je bila pripravljena v slovenskem, nemškem, angleškem in madžarskem jeziku, je bila na ogled na gradu Grad do konca meseca oktobra. »Vöra bije, sunce mi zahaja, zdaj se dragi v Ameriko odpravla...« (prekmurska narodna) Plečnikovo leto in »Plečnikovo delo v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu« Prvi jesenski dan smo v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu namenili Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so letos trajali od 22. do 29. septembra in so bili posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku. V spomin njegovi zapuščini v župnijski cerkvi pri Gradu, nam je dolgoletni župnik Štefan Kuhar v nedeljo, 23. septembra predstavil Plečnikovo delo in arhitekturne zamisli ter izvedbe takrat 83 letnega arhitekta. Uvodoma sta nas nagovorila sedanji župnijski upravitelj Župnije Grad, Goran Kuhar, ki je spregovoril o veličini Plečnikovega duha in delovanja, direktor JZ KPG, Janko Halb, pa je prisotnim predstavil pomen Krajinskega parka pri ohranjanju kulturne dediščine. Predstavitev sta s svojim glasbenim nastopom popestrila sopranistka g. Gabriela Bratina prof., na orglah pa jo je spremljal Tomi Bušinoski prof. 8 KP Goričko NOVINE, številka 25 Tako smo ob spoznavanju bogatih Plečnikovih arhitekturnih korenin v Prekmurju in čudovitem glasu ter zvenu orgel, obeležili dan kulturne dediščine v evropskem prostoru. Učna razstava »dvoživke in netopirji Goričkega« Center za kartografijo favne in flore in Javni zavod Krajinski park Goričko sta ob zaključku triletnega projekta »Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran« pripravila učno razstavo o dvoživkah in netopirjih Goričkega. Razstava je bila odprta 28. septembra 2007 in je bila na Gradu na ogled do konca novembra. Dvoživke in netopirji so ogrožene živali, katerih preživetje je odvisno tudi od človeških dejanj. Za aktivno varovanje posameznih vrst moramo poznati njihove življenjske zahteve. Razstava predstavlja splošne značilnosti obeh skupin ter posamezne vrste dvoživk in netopirjev. Kot posebno pomembni habitati so predstavljena mrestišča dvoživk in zatočišča netopirjev na Goričkem. Na željo šol ali drugih ustanov bomo razstavo preselili tudi na druge lokacije. Trideželni kolesarski maraton Minilo je 4 leta, odkar je bil organiziran 1. trideželni kolesarski maraton, ki ga je ob zaključku priprav na ustanovitev Krajinskega parka Goričko organizirala projektna skupina pod vodstvom dr. Martina Uitza iz Avstrije. Martin Uitz, navdušen kolesar in eden najpomembnejših avtorjev kolesarskega turizma kot ga danes poznamo v Evropi, je sodeloval pri rojstvu številnih kolesarskih poti, kolesarskih maratonov, kolesarskih vodnikov in seveda pri promociji te vrste turizma, ne samo v Avstriji temveč širom Evrope. Kolesarski triko, prepoznavnih in živahnih »goričkih« barv je ponesel celo na kolesarske poti Himalaje. V pretekli zimi, natančneje 13. januarja 2007, je Martin Uitz žal preminil. Umrl je, ko je raziskoval možnosti razvoja novih turističnih destinacij v deželi Nepal, visoko v gorah. V spomin na njegovo delo na Goričkem in njegov prispevek k razvoju kolesarskega turizma smo se odločili, da obudimo idejo o kolesarjenju po prostoru treh parkov treh dežel in organizirali smo 29. septembra 2. trideželni kolesarski maraton. Start in cilj ca. 69 km dolge vožnje po tem čudovitem prostoru treh dežel je bil na gradu Grad. Udeleženci maratona so prekolesarili pokrajino Goričkega, južne Gradiščanske in Slovenskega Porabja. Maratona se je udeležilo okrog 50 rekreacijskih kolesarjev iz vseh treh dežel. 2. Jesenski bazar na gradu Grad 20. oktobra 2007 smo na gradu Grad pripravili 2. jesenski bazar, kjer so se s svojimi izdelki in pridelki na stojnicah Goričkega drüjštva za lepše vütro in Maximusa predstavili: Jožica Celec z medenjaki, Ernest in Terezija Toplak z izdelki iz gline, Danica Babič z vezenimi Ponudniki na grajskem dvorišču in kvačkanimi izdelki, Alojz Sukič z medom in izdelki iz voska, Ema Grah s svežim kruhom in posolankami, Klavdija in Štefan Cifer, Štefan Gjergjek ter Vlado Smodiš s sadjem in sadnimi produkti, Lovro Vehovar in Marjan Mesarič z zelišči, Irena Tivadar z izdelki iz ličja, Elizabeta Urisk in Herman Rajsar z remenkami, Štefan Zelko z lončarskimi izdelki, Gabriela Flisar s kvačkanimi prtički, Ana Kodila s spominki in medom, Štefan Županek in Anton Žökš s spominki iz lesa, Drago Škodnik s ptičjimi krmilnicami in Franko Franc s kovaškimi izdelki. Rokodelke in rokodelci iz Krajinskega parka Goričko so ponujali zanimive izdelke domače obrti, ponudniki domačih dobrot pa so poskrbeli za kulinarično doživetje na jesenskem bazarju. Dogajanje na gradu smo popestrili tudi z uro pravljic pravljičarke, Vesne Radovanovič, s Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Pripovedovanju pravljic je sledila še ustvarjalna delavnica z oblikovanjem gline. 9 NOVINE, številka 25 KP Goričko Sledili sta še otroški predstavi Dvojezične osnovne šole Dobrovnik »Prebujajoča se lepotica« in Osnovne šole Šalovci »Jabolčna pravljica«. Programu za otroke je sledil še nastop članov KUD Šalovci, ki so nam predstavili stare goričke pesmi in plese. Ljudski pevci od Grada so nam pokazali, da skrbijo za ohranjanje ljudskih pesmi in jih z veseljem prepevajo. Grajski veseljaki so nam predstavili zanimiva glasbila, izvabili iz njih zanimive tone in tako zaključili kulturni program jesenskega bazarja. Obiskovalci gradu in jesenskega bazarja so tako lahko uživali v pravljičnem, kulturnem in sejemskem vzdušju. »Andrejev sejem« V soboto, 1. decembra 2007 je župnik Goran Kuhar v viteški dvorani na gradu Grad daroval sveto mašo ob godu Sv. Andreja. Po maši je sledil krajši kulturni program in manjša pogostitev za vse obiskovalce. Na grajskem dvorišču so gorički rokodelci razstavljali svoje, adventnemu času primerne izdelke. Tako organizator prireditve, Turistično društvo Grad in soorganizator Krajinski park Goričko, poskušamo obuditi dolgoletno tradicijo »Andrejevega sejma«. Education and Culture DG Lifelong Learning Programme Interpretatorji narave V Javnem zavodu Krajinski park Goričko v sodelovanju s partnerji iz celotne Slovenije, Avstrije in Nemčije smo bili uspešni s prijavo projekta “Interpretator narave” v okviru programa Lifelong Learning Pro-gramme 2007-2013, Leonardo da Vinci, Multilate-ral Projects Transfer of Innovation. Namen projekta je prenesti način izobraževanja vodnikov - interpretatorjev narave, kakor ga poznajo v Evropi in s tem prispevati k izboljšanju kakovosti vodenja obiskovalcev v naravi. Hkrati bi prispevali k oblikovanju novih ter zanimivih turističnih produktov, promociji zdravega načina življenja ter dvigu števila individualnih obiskovalcev v zavarovanih območjih Slovenije. Glavni cilj projekta je učni načrt za izobraževanje interpretatorjev narave, ki bi v prvi vrsti naj bili domačini, saj le-ti najbolj poznajo prostor in lahko obiskovalcem poleg golih dejstev posredujejo tudi zanimivosti iz vsakdanjega življenja ljudi. CMC »US Centre of the Republic of Slovenia for Mobility and European Educational and Training Programmes Zelena vez Evrope Javni zavod Krajinski park Goričko in Logarska dolina d.o.o smo partnerji na projektu z naslovom Protection and valorisation of the longest habitat system in Europe - GREEN BELT - Varovanje in valorizacija najdaljšega sistema habitatov v Evropi- ZELENA VEZ, v program Interreg III B CADSES. V projekt je vključenih 17 partnerjev iz 7 evropskih držav. Tam, kjer je po prvi svetovni vojni potekala železna zavesa in je bila za prebivalce Goričkega še kako občutna, predvsem ob meji z Madžarsko, je narava imela prosto pot in je razvila neprecenljiva življenjska okolja. Danes, ko se meje v Evropi odpirajo, želimo z iniciativo prispevati k ohranitvi in trajnemu razvoju teh območij. Pomemben prispevek so lahko trajne oblike turizma. Ena izmed turističnih produktov, ki ne potrebuje dodatne infrastrukture, le urejeno pot in dobrega vodnika, je nordijska hoja*. V knjižici, ki je nastala v projektu, je predstavljena ideja Zelene vezi, zgodovinsko ozadje, Zelena vez Slovenije, zavarovana in varovana območja od Goričkega do Triglava ter že trasirane nordijske poti na Goričkem. Knjižica bo na razpolago na informacijskih točkah vzdolž Zelene vezi Slovenije. INTERREG III B CADSES european greenbelt ‘Nordijska hoja Je hoja s palicami, ki se je k nam razširila iz Skandinavije. Je enostavna telesna aktivnost, ki ob pravilnem izvajanju krepi fizično in psihično kondicijo. Ker pri običajni hoji dela le spodnji del telesa, dajemo pri nordijski hoji poudarek razgibanosti ramenskega obroča. Primerna je za vse generacije, od rekreativcev do športnikov. Osnovni korak izhaja iz teka na smučeh. Za nordijsko hojo potrebujemo palice s paščkom ter udobno obuvalo in obleko. Palice naj so lahke, prilagojene višini človeka ter izdelane posebej za nordijsko hojo. Izvajamo jo lahko v vseh letnih časih, teren pa izbiramo glede na naše fizične sposobnosti. Predvsem pa nam ponuja možnost kakovostnega preživljanja prostega časa in prijetno druženje. Tekst: Štefanija Fujs, Nataša Moršič Fotografije: Stanka Dešnik, Štefanija Fujs Naslovnica brošure 10 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 25 KRVODAJALSKE AKCIJE Tudi letos so krvodajalci začeli koledarsko leto z darovanjem krvi. Prva je bila skupina krvodajalcev KORK Ženavlje dne, 11.01.2007. Naslednji pa so darovali kri krvodajalci KORK Gornji Petrovci in Križevci, v četrtek, 01.02.2007. Pogostitev prve skupine krvodajalcev je bila v gostilni pri Horvat Zlatici, druge pa v gostilni Nemet v Mačkovcih. Kri so darovali tudi v mesecu septembru. Kot vsako leto, jih je tudi letos pozdravil župan, Franc Šlihthuber, se jim zahvalil za darovano kri in jih pozval, naj tudi v prihodnje sodelujejo v krvodajalskih akcijah. DAN ZEMLJE V OBČINI GORNJI PETROVCI Dan Zemlje smo v Občini Gornji Petrovci obeležili s številnimi čistilnimi akcijami, ki so potekale po vaseh v soboto, 21.aprila. Občani so očistili svojo Čistilna akcija v Gornjih Petrovcih okolico, vaške in republiške ceste ter gozdne poti, železniško progo, nabrežje potokov in druge odpadke, ki jih brezbrižni ljudje še vedno odmetavajo v naravo. Letos se je čistilne akcije udeležilo rekordno število občanov, lahko pa se pohvalimo, da smo zbrali veliko manj odpadkov, kot prejšnja leta. V nedeljo, 22. aprila pa je Občina Gornji Petrovci, v počastitev Dneva Zemlje v Martinju pri mejnem prehodu posadila lipo. Dogodka so se udeležili člani občinskega sveta, občinske uprave, vaški predsedniki in vaščani Martinja. V spomin na ta dogodek smo posneli tudi skupno fotografijo. Krvodajalci KORK Ženavlje, 11.01.2007 Posaditev lipe v Martinju GLEDALIŠKA PREDSTAVA DRAMSKE SKUPINE PROMETEJ CANKOVA: CHICK TAUN DÖDOLI WESTERN V polni dvorani vaškega doma v Gornjih Petrovcih so si občani v nedeljo, 04. marca 2007 ogledali zanimivo komedijo dramske skupine Prometej iz Cankove z naslovom: Chick taun Dödoli western. Predstava je požela velik aplavz obiskovalcev, ki so zadovoljni in nasmejani odšli domov.Tokrat lahko rečemo, da je bil obisk nadpovprečen, v veselje organizatorja, TD VRTANEK iz Gornjih Petrovec, ki je organiziralo dramsko prireditev v počastitev dneva žena, 8. marca. S.K. 11 NOVINE, številka 25 Prireditve in dogodki Gledališka predstava Chick taun Dödoli western Glasbeno humoristični koncert za rožice v počastitev dneva žena V soboto, 11. marca 2007 se je v gasilskem domu v Križevcih odvijal glasbeno humoristični koncert, v počastitev dneva žena. Organiziral ga je humorist in pevec, Franc Gorza, v sodelovanju s PGD Križevci in Občino Gornji Petrovci. Nastopali so številni glasbeniki: Zlatko Dobrič, Dragica Balek - Dica, D’ KWASCHEN RETASHAY, Marina Huber, Drago Jošar, plesalec plesne šole Urška, Dejan Zečevič, Ljudski pevci in godci TD Vrtanek, Franci Pušnik in sam gostitelj, Franc Gorza. Prireditev je pritegnila veliko število obiskovalcev iz naše občine in od drugod, tako da se je gasilski dom v Križevcih napolnil do zadnjega kotička. Med prireditvijo je Franc Gorza predal županu naše občine, Francu Šlihthubru, darilo trgovskega podjetja Špar iz Murske Sobote, namenjeno Ernestu Šebjaniču iz Šulinec. V darilu, v vrednosti 200 €, je bila posteljnina, blazina in odeja ter prehrambeni artikli, ki naj bi mu olajšali življenje.Ob koncu prireditve pa je bilo še žrebanje vstopnic za številne nagrade, predvsem rožice, ki jih je podarilo Vrtnarstvo iz Murske Sobote. S.K. Koncert v počastitev Dneva žena je privabil v Križevce veliko obiskovalcev. 13. VAŠKE IGRE OBČINE GORNJI PETROVCI - BOREČA, 15.7.2007 V vasi Boreča so letos potekale že 13. vaške igre Občine Gornji Petrovci. To pomeni, da so že vse vasi občine gostile vaške igre, razen vasi Panovci. Mogoče bodo pa prav naslednje leto presenetili in poslali vaščani vasi Panovci vlogo za organizacijo vaških iger. Tudi letošnje igre so potekale v pravem vzdušju v smislu druženja in tudi tekmovalnosti nekate- rih vasi. Bilo je lepo nedeljsko vreme, z visokimi temperaturami. Skupine so se začele zbirati okrog 9.00 ure. Po že tradicionalni povorki in kratkih govorih, je župan, Franc Šlihthuber, tudi uradno odprl vaške igre. Tekmovalo se je v sedmih različnih igrah, ki so trajale do 17.00 ure. Vmes smo se lahko okrepčali s pijačo in jedačo, za kar so organizatorji odlično poskrbeli. Tokrat je na koncu slavila vas Stanjevci, ki je bila kar v 4 igrah najboljša. Drugo mesto je zasedla ekipa iz vasi Košarovci, tretje pa ekipa iz Kukeča. Po podelitvi priznanj, katera so podeljevali predstav- 12 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 25 niki Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci in župan, Franc Šlihthuber, je sledila še zabava. Na koncu še vse čestitke in pohvala organizatorjem za zelo lepo in izvirno urejen prireditveni prostor in odlično organizacijo iger. Tabela končnih uvrstitev v posamezni igri in skupaj ekipa Kukeča Zmagovalna ekipa Stanjevec 13 NOVINE, številka 25 Prireditve in dogodki Drugi “Den meštrov z Goričkoga” v Neradnovcih Goričko drüštvo za lepše vütro je letos že drugič organiziralo rokodelski sejem Den meštrov z Goričkoga, ki je bil zopet pri Lenarčičevem mlinu v Neradnovcih v nedeljo, 02. septembra 2007. Lepo vreme in dejstvo, da je bil tokrat sejem v nedeljo, je privabilo v Neradnovce kar nekaj obiskovalcev, ki jih zanimajo tradicionalne obrti in cenijo ročno delo in trud posameznikov, da posamezne rokodelske dejavnosti ne zamrejo v pozabo. Tako rokodelci, kot obiskovalci letošnjega rokodelskega sejma, se prav dobro zavedajo, da ročno delo niti malo ni cenjeno, toda zavest teh ljudi, da ohranijo tradicijo naših prednikov, je močnejša od želje po dobičku. Z vsakim takim sejmom pa se veča tudi število ljudi, ki bodo ročno delo cenili in spoštovali v taki meri, kot si zasluži. Prav zato so posamezni rokodelci tudi prikazovali, kako se dela in odgovarjali na vsa vprašanja obiskovalcev o tem, kako posamezni izdelek nastaja, in zanimanje za to je bilo kar veliko. Tudi letos so na sejem prišli: lončar, medičarka, tkalka, kovač, slamokrovec, izdelovalci remenk, mojstra, ki sta pletla košare in krbüle, izdelovalci spominkov iz lesa, mojstrica v kvačkanju, vezenju in šivanju, mojstrice v izdelovanju rož iz krep papirja ter pletenju izdelkov iz koruznega ličja in slame. Novost letošnjega rokodelskega sejma so bile lično izdelane stojnice, ki jih je s projektom pridobilo Goričko društvo za lepše vütro, izdelal pa jih je Šulinski mojster, Evgen Korpič. Tako se bodo naši rokodelci odslej povsod, kamor bodo šli, lahko predstavljali na enotnih stojnicah. Za dobro vzdušje je poskrbela folklorna skupina KUD Šalovci, za polne želodce pa izletniška kmetija »Falout« iz Adrijanec. Sejem se je zavlekel v pozne popoldanske ure. Rokodelci so se razšli z upanjem, da bo prihodnje leto prišlo še več obiskovalcev, obiskovalci pa z upanjem, da rokodelske obrti do prihodnjega leta ne bodo zamrle, pač pa se še bolj razvile in utrdile v zavesti vseh nas, da jih moramo ohraniti za nas in prihodnje generacije. Goričko drüštvo za lepše vütro se zahvaljuje za pomoč pri organizaciji rokodelskega sejma občini Gornji Petrovci in Javnemu zavodu Krajinski park Goričko, ki sta tudi sicer zelo pomembna sodelavca pri vseh projektih društva. Sonja Kerčmar Župan, Franc Šlihthuber in kovač, Franc Franko iz Puconec Brez medičarskih izdelkov Jožice Celec iz Ratkovec na sejmu ne gre UTRIP ŽIVLJENJA V VASI ADRIJANCI V vasi Adrijanci nimamo ustanovljenega društva, ki bi se posebej ukvarjalo z organizacijo in izvedbo posameznih dejavnosti in prireditev, vendar se tudi v naši vasi marsikaj dogaja. Predstaviti vam želimo nekaj najodmevnejših prireditev, ki so se odvijale v času od decembra do decembra. • 23.12. 2006 PRVI PRIHOD DEDKA MRAZA V VAS ADRIJANCI Ob otvoritvi obnovljene kapele v Adrijancih se nam je porodila ideja, da bi organizirali prihod dedka Mraza ter obdaritev naših najmlajših. Ideja se nam je zdela imenitna in nekaj posameznikov se je lotilo organizacije in izvedbe. Razposlali smo 14 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 25 vabila našim najmlajšim in tudi otrokom najbližjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Odziv je bil zelo dober. Prireditev smo izpeljali v večernih urah, saj smo želeli izkoristiti čaroben vtis na novo obnovljene, z reflektorji osvetljene kapele, v Adrijancih. Po uvodnem pozdravu so se naj mlajši predstavili in povedali nekaj o dedku Mrazu ter zapeli pesmi o njem. Po prihodu dedka Mraza jih je ta obdaril in jih tudi kaj vprašal. Malce nam je ponagajalo vreme, saj ni bilo snega, ki bi čarobnost še povečal, mraz pa ni manjkal, zato smo se ogreli ob vročem čaju in kuhanem vinu, ter ognju, ki je gorel v bližini. Najmlajša obdarovanka ni bila stara niti leto dni. Prireditve so se udeležili otroci s svojimi starši iz Adrijanec, Šalovec, Markovec, Lucove, Gornjih Petrovec, Domanjševec in celo iz Dokležovja. Prireditev je čudovito uspela in bo še dolgo ostala v spominu otrok ter odraslih. • 31.12.2006 SILVESTROVANJE Silvestrovanje smo pravtako organizirali prvič za vaščane vasi Adrijanci, kot zahvalo in oddolžitev za opravljeno delo v iztekajočem se letu, ki ga ni bilo malo. Obnovitev kapele v Adrijancih je opravilo podjetje Pindža, vendar so tudi vaščani veliko pomagali s pomočjo pri delu, še posebej družine, ki živijo ob kapeli, z različnimi pogostitvami delavcev, ki so dela opravljali. Še več dela pa je bilo potrebno ob otvoritvi kapele ter izvedbi slavnostne seje v Adrijancih. Zvečer smo se vaščani zbrali v vaško- gasilskem domu, za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, prav tako za veselo vzdušje ob zvokih harmonike in trobente. Nekaj parov se je tudi veselo zavrtelo. Nekaj minut pred prihodom novega leta smo se odpravili h kapeli in tam ob pokanju petard in raket ter ob šampanjcu pričakali novo leto. Nato smo se odpravili na Izletniško kmetijo Falout, kjer se je slavje ob hrani in pijači zavleklo vse do jutranjih ur. • 03.03.2007 PREDSTAVITEV VASI ADRIJANCI V sobotni oddaji na radijski postaji Murski val »Slovenija od kdaj lepote tvoje - Naši kraji in ljudje«, smo kot prvi predstavili našo vas, saj smo po abecednem redu krajev na prvem mestu. Predstavitev je bila zanimiva tudi za naše vaščane in poslušalce, saj smo posegli v zgodovino kraja in ga predstavili vse od domnevnega nastanka do danes. • april 2007 UDELEŽBA NA VELIKONOČNI RAZSTAVI PRI GRADU Nekaj posameznikov iz vasi seje s svojimi čudovitimi velikonočnimi izdelki udeležilo Velikonočne razstave pri Gradu. Nekaj časa so bili ti izdelki razstavljeni tudi v vaški kapeli v Adrijancih. • 28. 04.2007 PRVOMAJSKI POHOD PO VASI ADRIJANCI Že na predstavitvi vasi na Murskem valu smo omenili, da bomo organizirali pohod po vasi. K organizaciji je pristopilo precej vaščanov in po nekaj srečanjih smo se dogovorili o podrobnostih organizacije in izvedbe. Pohod smo dvakrat »reklamirali« in pozivali udeležence tudi preko oddaje Murskega vala: Potepajte se z nami, vabila smo izobesili na mestih za plakatiranje ter poslali nekaterim društvom. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni, saj se je pohoda udeležilo kar 107 pohodnikov. Najmlajša udeleženka je bila stara dobrih pet let, najstarejša pa nekaj čez sedemdeset. Pozdravni govor in začetek pohoda je bil ob kapeli, nato nas je pot vodila skozi gozd po stari poštiji do katoliške cerkve Nedela v Gornjih Petrovcih. Tam nam je gospod Dejan v čudovitem hladu cerkve predstavil njeno zgodovino ter postopek obnove. Pot smo nadaljevali proti adrijanskemu pokopališču ter skozi gozd proti Pondovi domačiji v Lucovi, kjer nas je pričakala malica in kjer smo se seznanili z zgodovino cimprače ter njeno obnovo. Pot smo nadaljevali v prijetni senci gozda po meji z Markovci. Prečkali smo Adrijanski potok preko brvi in se odpravili na Izletniško kmetijo Falaut, kjer so si udeleženci ogledali zbirko stare kmetijske opreme in strojev. Pot se je nadaljevala do Vreja, kjer se je pohod zaključil ob topli malici, kresu in zvokih harmonike v poznih večernih urah. Ker je bil odziv tako dober, si želimo, da bi pohod postal tradicionalen. 15 NOVINE, številka 25 Prireditve in dogodki • Julij 2007 KMEČKE IGRE BOREČA Udeležili smo se tudi kmečkih iger v Boreči. Tudi v naši vasi se opazi, da je malo prebivalcev, še posebej mladih, ki so se preselili v mesta, zato smo na takih prireditvah pogosto eni in isti tekmovalci. Kljub temu smo se na igrah zelo dobro odrezali. • 22.12.2007 DEDEK MRAZ Zaradi zanimanja staršev o prihodu dedka Mraza, smo se odločili da ga bomo organizirali tudi letos. Olga Lepoša Dedek Mraz v Adrijancih VAS BOREČA SKOZI LETO 2007 Z veseljem lahko ugotavljamo, da bo vas Boreča leto 2007 beležila kot eno od uspešnejših let v smislu razvoja vasi. Počasi se uresničujejo zastavljeni cilji razvoja vasi, predvsem na področjih infrastrukture. Vas je bila 15. julija 2007 gostitelj 13. Vaških iger Občine Gornji Petrovci. Kot organizatorji smo se dobro lotili priprav, zbrali kar nekaj sponzorjev ter Javna razsvetljava pripravili vse potrebno, da so se lahko občinske vaške igre uspešno izpeljale. Kot vedno so nam pri tem bili v veliko pomoč naši rojaki, ki so brez oklevanja Javna razsvetljava pristopili in pomagali pri izvedbi pogostitev gostov kmečkih iger. Tudi vreme je bilo na naši strani in eno- 16 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 25 stavno ni bilo razloga za skrb. Iger se je udeležilo 13 vasi iz celotne občine. Prodali smo preko 500 porcij hrane ter veliko pijače, ki je bila nujna v vročem vremenu. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve, predvsem pa tistim, ki so priskočili na pomoč od zunaj. Prav gotovo je velikega pomena izgradnja javne razsvetljave v vasi Boreča. Kljub manjšim težavam in dodatni gradnji, nam je uspelo stvari pripeljati do te meje, da sedaj razsvetljava sveti v skladu z načrti. Upamo, da je zadovoljstvo sedaj na vseh straneh. Zahvaljujemo se predvsem tistim, ki so projekt podpirali od samega začetka in tudi vseskozi sodelovali. Zahvala pa gre tudi Občini Gornji Petrovci in podjetju Pindža, ki so izvedli vsa potrebna dela. Opravila so se tudi razna vzdrževalna dela na cestah. Položilo se je okrog 200 m kanalet in so se tako trajno uredili jarki. Material je nabavila vas, za opravljena dela pa so poskrbeli delavci podjetja Pindža in Občine Gornji Petrovci. Tudi gasilsko društvo je bilo aktivno. Ena od večjih nalog je bila tudi zagotavljanje pitne vode z gasilsko cisterno v času, ko je primanjkovalo vode v občinskem vodovodu. Udeleževali smo se gasilskih tekmovanj. Na srečo pa kakšnih večjih intervencij ne beležimo. Tudi v prihodnje imamo velike želje in cilje in upamo, da bomo v letu 2008 tudi uspešni pri izpeljavi ciljev. B.P. ŽIVIMO ZDRAVO - DELAVNICE JESEN 2007 Sestava zdravega jedilnika in pogrinjek za praznik in vsak dan Tudi letošnjo jesen je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, v sodelovanju z občino Gornji Petrovci pripravil zanimiva predavanja v sklopu projekta ŽIVIMO ZDRAVO, ki se v naši občini uspešno odvija že od leta 2004. Prva delavnica iz letošnjega jesenskega sklopa predavanj, 14.11.2007, je bila namenjena pogrinjkih za vsak dan in praznične dni, obnašanju pri mizi in Prva delavnica izdelavi različnih dekoracij iz prtičkov. Delavnico sta vodili Majda Gjerek in Anica Nerad. Delavnice se je udeležilo 22 občank in občanov, med njimi tudi naš župan, Franc Šlihthuber. Druga delavnica z naslovom:Aktivni in zdravi v poznejša leta je bila 21.11.2007, v novem kulturnem domu občine Gornji Petrovci, v Stanjevcih. Vodila jo je dipl. med. sestra, Ema Mesarič. Tretjo delavnico z naslovom: Vpliv dejavnikov tveganja na bolezni srca in ožilja, je vodil dr.med., Tibor Škalič. Mislim, da smo se iz letošnjih delavnic zopet veliko naučili, in da so delavnice prispevale k naši večji osveščenosti ter nam pokazale pravo pot v nadaljnji skrbi za lastno zdravje in zdravje naših družin. S.K. Druga delavnica 17 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini DELOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE GORNJI PETROVCI V LETU 2007 Društvo upokojencev je imelo 24. marca 2007 občni zbor, na katerem se je zbralo 17 udeležencev. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar, je v pozdravnem nagovoru pozdravil vse upokojence in povabljene goste: Franca Šlihthubra, župana občine Občni zbor DU Občine Gornji Petrovci Gornji Petrovci, Štefana Bogdana, predsednika pobratenega društva upokojencev iz Črenšovec, Jožeta Cifra, svetnika občine, Marijo Kerčmar, častno članico društva upokojencev. Po sprejetju dnevnega reda in podanih poročilih, je v društvu včlanjenih 338 upokojencev in 88 članov, ki so včlanjeni v zajemno samopomoč. Po vseh nagovorih in razpravah smo sprejeli 23 novih članov. Podeljene so bile zahvalne listine in priznanja. Dobitniki priznanj in pohval Zahvalne listine so prejeli: Vlado Kuhar, Košarovci 26, Franc Barber, Peskovci 29 in Marika Balek, Neradnovci 66. Priznanje za 20 letno članstvo so prejeli: Jolanka Smodiš, Gornji Petrovci 69, Emilija Šebjanič, Gornji Petrovci 55, Ana Duh, Križevci 162, Angela Sabotin, Košarovci 27, Sidonija Benko, Neradnovci 4, Emilija Ropoša, Neradnovci 61, Irena Kozic, Peskovci 23, Zlatica Bohar, Stanjevci 94 in Neža Lucu, Šulinci 77. Šopke za rojstni dan sta prejeli: Frida Šlihthuber, Stanjevci 100 in Marta Perš, Gornji Petrovci 91. Sprejeti program delovanje DU za leto 2007 je bil realiziran. Ostali so nam še obiski po domovih in obdaritev naših nepokretnih članov. Naši člani se zelo množično udeležujejo izletov, proslav in srečanj. V mesecu maju smo bili na izletu v Ljubljani in na Gorenjskem. V Ljubljani smo Izlet na ljubljanski grad se peljali z gondolo na ljubljanski grad, od koder je lep razgled na našo prestolnico. Nato smo se sprehodili po mestu mimo tromostovja in tržnice in si ogledali stolno cerkev. Po ogledu Ljubljane smo nadaljevali pot v kraj Brezje na Gorenjskem, kjer smo si ogledali romarsko cerkev Marije pomagaj. Po kratkem postanku in kosilu smo nadaljevali pot do Begunj. Postanek je bil v gostilni pri Jožovcu, kjer smo si ogledali galerijo Avsenik. Zanimiv sprehod je bil tudi po Begunjah, kjer smo si želeli ogledati begunjske zapore, a so bili zaprti. Blizu zaporov je pokopališče padlim za svobodo v II. svetovni vojni. Med nami je bila tudi naša upokojenka iz Kukeča, Marija Čarni, ki je bila zaprta v teh zaporih in nam je povedala, kako je bilo in kaj vse je doživela. Ustavili smo se tudi v čudovitem turističnem kraju, Bled. Nekateri so šli 18 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 25 na ogled gradu, nekateri pa so si ogledali jezero in pokramljali z našim rojakom, Štefanom Šinkecem iz Stanjevec, ki živi na Bledu. Z najlepšimi vtisi in spomini smo se odpeljali proti domu. Drugi izlet smo imeli na Štajersko. Udeležili smo se srečanja upokojencev na Snežnem stadionu v Mariboru. Po srečanju smo se ustavili na Ptuju in si ogledali grad in terme Ptuj. Žejo smo pogasili v Kostanjev piknik v Stanjevcih prijetni turistični kmetiji Stari hrast v Radomerju. Pokramljali smo z gostilničarko, ki je tudi iz naših krajev. Ko smo odhajali, nam je zaželela srečno pot in nas povabila, da jo še kdaj obiščemo. Vsako leto se udeležimo tradicionalnega srečanja mlinarskih dnevov na Srednji Bistrici, ki je obenem praznovanje upokojencev pobratenega društva iz Črenšovec. Društvo upokojencev iz Kobilja vsako leto priredi mednarodno srečanje upokojencev, katerega smo se udeležili tudi mi. Ob bogatem kulturnem programu na obeh srečanjih smo se imeli lepo. Srečanje na kostanjevem pikniku s pobratenim društvom Črenšovci smo priredili v športnem centru Stanjevci. Kljub hladnemu vremenu smo se imeli lepo. Pogreli smo se ob kapljici vina, pri jedi pečenih kostanjev in zaplesali ob glasbi Monike. Župan občine, Franc Šlihthuber, nam je razkazal kulturni dom v Stanjevcih, novi vrtec in osnovno šolo v Gornjih Petrovcih. Zahvaljujemo se županu in delavcem občine Gornji Petrovci za usluge in pomoč pri izvedbi kostanjevega piknika. DU pobratenega društva Odranci je 18. novembra 2007 razvilo svoj društveni prapor in obenem priredilo martinovanje. Prireditve smo se udeležili kar s 70 člani našega društva. Medsebojno druženje je bilo dolgo, ob odhodu pa smo si obljubili, da se bo naše sodelovanje še poglobilo. Naši upokojenci se radi udeležujejo vseh proslav in prireditev v naši občini. Bili smo prisotni na otvoritvi kulturnega doma v Stanjevcih, otvoritvi vrtca Jurček v Gornjih Petrovcih. Ponosni smo, če se v naši občini dogaja kaj dobrega, kar izboljša življenjske pogoje vseh nas. Ob koncu mojega prispevka vsem upokojencem našega društva, ostalim upokojencem in drugim Robi, Anita in Drago pečejo meso na pikniku. prebivalcem naše občine želim ob prihajajočih božičih in novoletnih praznikih obilo zdravja in sreče v krogu najdražjih. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar Trgovina Krka d.o.o. Šulinci, se zahvaljuje svojim strankam za 15-letno sodelovanje in vam želi vesele . božične praznike ter veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu 2008. Žal, vas istočasno obveščam, da s 01. 12. 2007 prekinjamo s prodajo blaga v samopostrežni trgovini. Obdržali bomo prodajo plina in sveč. Hvala za sodelovanje. Danica Nemec 19 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini DRUŠTVO LJUBITELJEV STARODOBNE TEHNIKE OLDTEIMER »ABRAHAM« Člani Društva ljubiteljev starodobne tehnike ol-dteimer »Abraham«, s sedežem v Peskovcih, smo tudi letos bili zelo aktivni na raznih srečanjih doma in v tujini. Število članov v letošnjem letu se je povečalo na 116 članov, s 115 traktorji, 18 motorji, 33 stabilnimi motorji, mopedi, avtomobili ter z raznimi ostalimi kmetijskimi orodji in stroji. Kot je bilo v lanskem letu napovedano, je 9 naših članov, najmlajši 18 in najstarejši udeleženec 67 let starosti, prvič prevozilo, s traktorji starodobniki, pot od Hodoša do Izole ( med starejšimi je bil tudi udeleženec, ki je prvič v življenju videl morje ). V sredo, 6. junija ob 9.00 uri smo jih z mejnega prehoda Hodoš pospremili Relly Hodoš - Izola člani društva, skupaj z županoma občine Gornji Petrovci in Hodoš ter delavci mejnega prehoda. Po vmesnih postankih, na katerih so bili povsod dobro in z občudovanjem sprejeti, so v Izolo prispeli v torek, 12. junija, en dan pred planiranim prihodom. V Izoli so jim člani društva Adria clas-sic Koper priredili veličasten sprejem. Tako so bili do sobote, 16. junija, ko so se vrnili domov, prava atrakcija na Primorskem. Svoje konjičke pa so vrnili domov z vlakom do Hodoša. S tem dejanjem so obeležili tudi 10. obletnico prireditve v Jablah in 10. obletnico Zveze SVS. Po vrnitvi smo jim člani priredili lep sprejem v Vaško-gasilskem domu v Peskovcih. Udeleženci tega podviga so bili: Drago Abraham, Peskovci (Deutz 1954), Ernest Horvat, Fokovci (Fendt 1960), Janez Vukanič, Košarovci ( Steyr 1968), Sever Jože, Pečarovci (Holder 1958), Jože Sedar, Križevci (John Deree 1971), Milivoje Milosavljevič, Selo (Warchalowski 1961), Kerčmar Boris, Vaneča (Steyr 1958), Jože Arzenak, Domanjševci (Steyr 1958) in Ivan Bokan, Gornji Dolič - Slovenjgra-dec ( Findner 1966). Tudi v letih 2008 in 2009 načrtujemo podoben podvig, vendar pa naj relacija ostane skrivnost. Fetos smo pripravili že 4. mednarodno srečanje starodobne tehnike v Peskovcih, ki se ga je udeležilo s svojimi konjički 168 ljubiteljev starodobnih vozil in stare kmetijske ter ostale tehnike iz domovine in tujine. 21. junija 2008 pa bomo pripravili že 5.mednarodno srečanje starodobnih vozil in kmetijske ter ostale tehnike, na katero ste spoštovane občanke in občani že sedaj vabljeni. Vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci želimo vesele božične praznike in srečno ter zdravo leto 2008. Tajnik društva: Aleksander Bencik Predsednik društva: Drago Abraham AMK starodobnih vozil Goričko Toplo Ognjišče In Smeh V Očeh, Iskreno Želimo Vam V Prazničnih Dneh, Da Zdravja In Srečnih Trenutkov Nešteto, V Obilju Nasulo Bi Novo Vam Leto ! To so želje, Avto moto Kluba starodobnih vozil Goričko Martinje 23 9203 Petrovci 20 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 25 AVTO MOTO KLUB STARODOBNIH VOZIL GORIČKO Martinje 23, 9203 Petrovci I. OLDTIMER VIKEND GORIČKO 2007 V letu 2006 na novo ustanovljeni AVTO MOTO KLUB STARODOBNIH VOZIL GORIČKO iz Martinja in DRUŠTVO LJUBITELJEV STARODOBNE TEHNIKE “ABRAHAM “ Peskovci , je letos 23. in 24. junija pripravilo I. oldtimer vikend Goričko 2007. Priprave na ta dogodek so se začele takoj po ustanovitvi oziroma že prej, preden smo se uradno registrirali. Do sedaj je klub Abraham imel prireditev Mednarodno srečanje kmetijske tehnike. Odločili smo se, da naredimo nekaj več, da bo naše Goričko v Sloveniji in v sosednjih državah bolj pre-poznavno.Tako je padla odločitev, da se bo sedaj prireditev imenovala Oldtimer vikend Goričko. Prireditev je potekala dva dni in sicer v soboto, 23. junija v Peskovcih, kjer se je zbrala stara kmetijska tehnika in v nedeljo, ko smo imeli, v sodelovanju s TD Kuzma , promenadno vožnjo po Goričkem z zaključkom pod Tromejo. V soboto so že navsezgodaj začela prihajati prva vozila in stara kmetijska tehnika v Peskovce, prav prijetno je bilo pogledati ta stara, ampak lepo restavrirana vozila in tehniko, kako se skozi Vanečo, Mačkovce in Petrovce počasi, ampak zanesljivo vozijo v Peskovce. Seveda smo se tega srečanja udeležili tudi iz našega AMK kluba starodobnih vozil Goričko s svojimi starodobnimi avtomobili in motorji. V Peskovcih je bilo za vse prispele dobro in lepo poskrbljeno, zjutraj je bila najprej malica, nato je bil ogled in predstavitev kmetijske tehnike in mimohod starodobnih vozil, podelitev priznanj in diplom, nato pa se je začel zabavni del. Za zabavo je poskrbel en mož bend Janko iz Rakičana. Zabavni del je trajal do poznih nočnih ur, nekateri udeleženci so prespali kar na prireditvenem prostoru, saj so prišli kar z avtodomom in so se naslednji dan udeležili prireditve v Kuzmi. Naslednje jutro, torej v nedeljo pa smo skupaj s TD Kuzma, pripravili srečanje pod Tromejnikom. Prva vozila so začela prihajati v Kuzmo, kjer je bil start oziroma pričetek prireditve že okoli pol sedmih zjutraj, do desetih je bilo zbrano okrog 100 (sto) vozil iz desetih klubov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Vseh udeležencev na startu je bilo okrog 180. Po zajtrku, ki nam ga je pripravila Gostilna Gaberšek v Kuzmi, smo ob deset in petnajst minut imeli start vožnje . Pot nas je vodila skozi vasi Dolič, Boreča, Šulinci, Petrovci, Peskovci, Šalovci do Adrijanec, kjer smo na izletniški kmetiji FALAUT imeli postanek s kosilom. Tam so se nam pridružili tudi kolegi iz kluba ABRAHAM, s svojimi res lepo urejenimi oziroma restavriranimi traktorji. V Adrijancih nas je pozdravil tudi župan občine Petrovci g. Šlihthuber in nam zaželel lepo vožnjo in zabavo. Po obilnem obroku bograča, smo se okrog enih začeli zbirati in pripravljati za odhod proti Tromejniku. Pot nas je zopet vodila skozi vasi Šulinci, Ženavlje Martinje v Trdko-vo, kjer smo na koncu vasi zavili pod Tromejo. Že med potjo so se ljudje zbirali ob cesti in nas pozdravljali, saj kaj takega res ne vidijo vsak dan. Na zaključnem delu prireditve smo imeli skupaj s TD Kuzma postavljen šotor s hrano in pijačo, seveda tudi muzika ni manjkala, igral nam je ansambel Prekmurci. Ker je v tem času na samem Tromejniku potekalo srečanje treh dežel, smo z nekaj starodobnimi avtomobili šli na sam vrh, kjer smo po končanem srečanju odpeljali vse tri župane in direktorja krajinskega parka Goričko na prireditveni prostor pod Tromejnikom. Vsi trije župani ( avtrijskega Jenesdorfa , madžarskega Gorenjega Senika , Kuzme) in direktor Krajinskega parka Goričko, so bili zelo presenečeni, oziroma zadovoljni, saj si niso predstavljali, da bo na tem mestu zbrano toliko starodobnih vozil. Po pozdravu predsednika kluba, je bila podelitev priznanj in pokalov za udeležbo na prireditvi, vsak udeleženec je dobil priznanje in spominski obesek iz gline z našim znakom. Na prireditvenem prostoru se je zbralo veliko ljudi iz domačih krajev, prav tako pa tudi iz Avstrije in Madžarske, saj je bil ta dan tudi odprt začasni mejni prehod na Tromeji. Nekateri so si prišli ogledat ta stara in lepo ohranjena vozila, drugi pa so prišli na svoj račun na veselici, ki je sledila potem. Po podelitvi je bila večerja, ki so nam jo pripravili vrli člani TD Kuzma, rajanje oziroma zabavni del je trajal do jutra, saj je bil naslednji dan praznik in so imeli obiskovalci čas, da so lahko bili dalj časa na zabavi. 21 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini Na koncu bi povedal samo to, da nam je bilo vsem skupaj lepo in da bomo prireditev pripravili tudi v letu 2008, mogoče z malo spremenjenim programom, vendar v isti obliki. Prilagamo pa tudi nekaj slik. V.Z. PRIKAZ DELA AMK STARODOBNIH VOZIL GORIČKO V LETU 2007 AMK starodobnih vozil Goričko, ki je bil ustanovljen v decembru 2006, je v svojem kratkem času delovanja, lahko rečemo, zelo uspešen. V dobrem letu od ustanovitve je od začetnih 11 članov, članstvo zraslo na zavidljivih 57 članov. Članstvo se skoraj tedensko povečuje, saj so ljudje tako združenje oz. društvo potrebovali. V vsakem kraju je veliko starih motorjev, koles, avtomobilov in druge starodobne tehnike, ki leži skoraj na vsakem koraku, samo treba jo je videti in znati vrednotiti in to se v zadnjem času dogaja. Ljudje, navadni laiki, vidijo neko stvar in si zamislijo, da je mogoča tudi ta stvar nekaj vredna, ne v smislu denarja, ampak v smislu vrednosti predmeta, ki bi lahko predstavljal nek kraj ali nek dogodek, ki smo ga ljudje že skoraj pozabili. To so vrednote naših ljudi in naših prednikov, naših članov, ki se zavedajo tega, da je narod vreden toliko, kot si sam zasluži. Zasluži si pa tudi s tem, kako zna poskrbeti za našo kulturno in tehnično dediščino in tukaj smo, lahko rečem, v prvi vrsti mi in člani našega kluba. V mesecu januarju je imel klub prvi redni občni zbor, na katerega smo povabili vse župane 11 Goričkih občin, v okviru katerih je klub ustanovljen. Na zbor so prišli le nekateri, nekateri so se opravičili, drugi ne, žal je povsod tako. Na občnem zboru je bil potrjen upravni odbor in ostala delovna telesa. Na zboru smo se dogovorili, da bomo v mesecu aprilu imeli otvoritveno vožnjo, v juniju I. oldtimer vikend srečanje, da se bomo udeleževali srečanj po slovenskih krajih in nam sorodnih klubih. Člani kluba so se čez celo leto udeleževali srečanj oz. relijev, ki so jih pripravljali drugi klubi. Bili smo pri rušenju Guinesovega rekorda v Ljutomeru, kjer se nas je zbralo več kot 3000 starodobnih vozil. Udeležili smo se srečanja v Pinkafeldu, kjer je bilo več kot 500 starodobnih vozil in ostale tehnike zbrane na enem mestu in je bila to razstava starodobne tehnike in vozil. Naši člani so se prav tako udeležili relija in vožnje po štirih deželah, ki ga je pripravil sosednji klub, Veterani Murska Sobota. Sodelovali smo na Stari gori, kjer je bilo več kot 300 starodobnih vozil v koloni. Ogledali smo si tudi več muzejev na prostem, ki jih imajo v lasti njihovi člani. Bili smo tudi na Hrvaškem v Medjimurju, kjer smo se prav tako udeležili njihovega relija. Vseskozi sodelujemo z Zvezo SVS (Starodobna vozila Slovenije), katere člani smo že od ustanovitve. Med drugim je 22 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 25 zveza praznovala letos 10 letnico svoje ustanovitve. Vodstvo kluba je vse zapisane aktivnosti, ki smo si jih zadali izpeljalo. V aprilu smo imeli otvoritveno vožnjo, ki je potekala iz vasi Kuzma, skozi Sotino in Nuskovo do Rogašovec, kjer smo imeli postanek, saj je bil prav takrat občinski praznik in smo skupaj na trgu pred cerkvijo obeležili ta dogodek. Vožnja se je nadaljevala do Fikšinec, kjer smo si naredili kratek postanek in po okrepčilu nadaljevali pot nazaj proti Rogašovcem, kjer je bil zaključek Drugi dogodek je bil I. Oldtimer vikend Goričko 2007, na katerem je bilo zelo veliko udeležencev, preko 200 in pa tudi ostalih obiskovalcev, tako domačih, kot od drugod. Prireditev je s pomočjo TD Kuzma zelo lepo uspela. V septembru smo naredili piknik s panoramsko vožnjo po Goričkem. Peljali smo se iz Kuzme skozi vasi: Gornji Slaveči, Nuskova, Rogašovci, Večeslavci, Motovilci, Grad, Vidonci, kjer smo imeli prvi postanek in okrepčilo. Po obilni malici smo pot nadaljevali naprej v Otovce, Stanjevce, Šulince do Adrijanec, kjer smo imeli pri Kmetiji Falaut piknik. Zbralo se nas je veliko, vzdušje je bilo prijetno, saj smo v družbi imeli tudi muzikanta Franca, ki je prav tako naš član, pomagat pa mu je prišel še kolega Miha s saksofonom, tako da je bila zabava do poznih večernih ur zagotovljena . V oktobru smo organizirali izlet. Odločili smo se, da si bomo ogledali: GEOS središče Slovenije, Vače, Tehnični muzej Bistra pri Vrhniki in pa muzej motociklov Grom na Vranskem. Tudi na tem izletu je bilo prijetno, mnogi so bili prvič v tem delu Slovenije tako, da je bilo potovanje zanimivo in poučno. Lahko rečemo, da smo majhni, ampak s svojim delom smo naredili veliko, veliko za naš klub, še več pa za naše goričke kraje, katere vedno ponesemo na naših srečanjih, kjer je vedno poudarek, da smo iz Goričkega. Tako beseda Goričko in Goričanec dobi svoj pravi pomen, sedaj se vidi in sliši, da tukaj živijo ljudje, katerim je za našo kulturno in tehnično dediščino še kako mar, in da jo znajo zbrati in pokazati nam in pa tudi našim zanamcem. Sedaj se bliža zima in tako se tudi naše delo počasi umirja, vendar nas čakajo vsak dan nove naloge, prihaja namreč novo leto, bilance, analize našega dela itd. Z .V. STARODOBNIŠTVA NA GORIČKEM V občini Gornji Petrovci delujeta dve društvi, ki se ukvarjata s starodobništvom: Oltaimer Abraham iz Peskovcev in Avto moto klub starodobnih vozil Goričko, ki ima sedež v Martinju. Oba kluba združujeta veliko število članov, ki jim stari predmeti in stroji veliko pomenijo.Sprva si je vsak član želel le obnoviti svoje staro vozilo, ki ga je imel doma na dvorišču in ni več služilo svojemu namenu. Danes pa mnogi od teh imajo doma kar nekaj vozil oziroma predmetov. Vsaka starina ali vozilo pa jim predstavlja nov izziv in vprašanje, ali je to možno restavrirati in spraviti zopet v pogon. Mnogi so pri svojem delu zelo uspešni. Vsi pa si želijo svoje mojstrovine pokazati čim večjemu številu ljudi.V ta namen smo na Izletniški kmetiji »FALAUT« v Adrijancih uredili prostor, kjer si lahko ogledate vse te stare motorje, traktorje, avtomobile in razno kmetijsko orodje. Zbirka starih kmetijskih orodij in motorne tehnike Goričko je rezultat sodelovanja klubov: Oltaimer Abraham Otroci OŠ Gornji Petrovci pri obnavljanju starih predmetov i- in Avto moto klub starodobnih vozil Goričko ter občine Gornji Petrovci in lastnika Korpič Vinka. Posebne pohvale so deležni učenci osnovnih šol Gornji Petrovci in Šalovci, ki so in še pomagajo pri urejanju in restavriranju starih lesenih predmetov. V obeh klubih menimo, da z vključevanjem mladih v restavriranje starih predmetov spodbujamo njihovo zavest in odnos do starin ter ohranjamo kulturno dediščino naših prednikov. 23 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini Zbirka starih kmetijskih orodij in motorne tehnike Goričko. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 12.00-19.00 ure. SREČANJE VAŠČANOV IN VIKENDAŠEV Zamisel je že kar nekaj časa rojila po glavah članic Društva žena Kukeč. Po dobrem premisleku je padla odločitev, s katero se je strinjal sleherni vaščan. Tako so se žene začele pripravljati na ta velik dan. Kukečke žene so marljive in pametne. Ni trajalo dolgo in so imele vse pripravljeno. Napisale so še vabila vsem vaščanom in vikendašem in se nato le še veselile vsakega pritrdilnega odgovora povabljenih. Srečanje vikendašev in vaščanov Kukeča Srečanje vaščanov in »vikendašev« je bilo lepega spomladanskega dne, 28. aprila 2007. Ob 10.00 uri smo se zbrali vsi, ki smo želeli razgibati svoje telo in spoznati skrivne poti na pohodu po Kukeču. Pohod je vodila »vikendašica« Marinka. Dolg je bil 8 km in so ga pohodniki prehodili v dobrih dveh Srečanje vikendašev in vaščanov Kukeča urah. Pot je bila začrtana takole: od vaško - gasilskega doma smo krenili po Bukonje do Nemških grab. S te poti se nam je razlegal pogled na najlepšo dolino Kukeča, ki jo obdajata Grofov in Vajdov breg na desni ter Cafolov breg na levi strani. Od Nemških grab smo se podali proti Bedeniku, to je cerkev v katero zahajajo katoličani s Kukeča. Pot nas je vodila naprej do domačije Jože Lepoša, kjer smo imeli postanek za okrepčitev. Nato smo nadaljevali pot do Škejcovoga brega mimo Odeka do križišča Kukeč -Košarovci. Ker je bilo časa na pretek, smo malo zavili z začrtane poti in se podali nazaj skozi Mrlinšek in mimo vaškega igrišča do zbirne točke pri vaško - gasilskem domu. Po pohodu, ki je bil za nekatere kar naporen, je sledil kulturni program, ki se ga je udeležil tudi župan, Franc Šlihthuber. Program sta vodili dekleti iz Kukeča in sicer Melisa Cifer in Nina Lepoša. Sledila je zabava ob dobri glasbi, pijač in jedači. Na druženju smo soglasno sklenili, da bo ta pohod postal tradicionalen. Kukečkim ženam smo zaželeli vse najboljše in jih pozdravili: » Nasvidenje prihodnje leto!« Nina Cifer OBČNI ZBOR TD VRTANEK Dne,14. 01. 2007je bil v vaškem domu v Gornjih Petrovcih letni občni zbor TDVRTANEK za leto 2007. Prisotnih je bilo 37 od 66 članov. Predsednica, Marija Ambruš je pozdravila prisotne člane in povabljene goste: župana, Franca Šlihthubra, ravnatelja SKŠ Rakičan, Štefana Smodiša, vaškega 24 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 25 Župan, Franc Šlihthuber, predsednica TD Vrtanek, Marija Ambruš in predsednica Društva žena Kukeč, Jožica Lepoša na občnem zboru TD Vrtanek predsednika Aleksandra Smodiša, predsednika KS Gornji Petrovci, Aleksandra Bencika, predsednika PGD Gornji Petrovci, Aleksandra Bagarja, predsednika Društva upokojencev občine Gornji Petrovci, Aleksandra Kerčmarja, predsednika KUD Goričko, Tivadarja Kovačeca ter predsednico Društva žena Kukeč, Jožico Lepoša. Pred začetkom dela so z minuto molka počastili spomin na pokojno članico, Majdo Balek. Za delovno predsedstvo so bili izvoljeni: predsednica, Gerda Ambruš ter člana: Alenka Perš in Zlatka Kardoš Laco. Zapisničarka je bila Sonja Kerčmar, overovotelja zapisnika, pa Marija Došen in Zdenka Cer. Občni zbor je delal po naslednjem dnevnem redu: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Poročilo predsednice 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razprava po poročilih 7. Izvolitev dveh članov upravnega odbora 8. Plan dela za 1. 2007 9. Razno Predsednica, Marija Ambruš je podala poročilo o delu društva v letu 2006. Prav tako blagajničarka, Marta Perš in predsednica nadzornega odbora Olga Pondelek. Društvo je sprejelo tudi nov plan dela za 1.2007: • Zimski pohod za kulturni praznik 08.februar • Pustni pohod po vasi - 20. februar • Praznovanje 8. marca (10.03.2007) - gledališka predstava (Cankova) • Čistilna akcija (21.04.2007) • Pogostitev članov za materinski dan v gasilskem domu (24.03.2007) sponzor Kerčmar Štefan • Prižiganje sveče ob obletnici smrti pokojne Majde Balek (20.05.2007) • Sodelovanje na občinskem pohodu v Križevcih - 12.maj • Sejem Buča pri Nedeli - 3. junij • Sodelovanje na prireditvah Srednje kmetijske šole Rakičan ■ Tečaj vezenja in kvačkanja - v spomladanskem času • Izlet v poletnih mesecih ■ Dokončna ureditvi krožne sprehajalne poti po Petrovcih - možnost razširitve ob železnici • Kulinarična prireditev v jeseni • Jesenski pohod • Prižiganje božičnih lučk, 02.12.2007 • Miklavževanje v G. Petrovcih (06.12. ah 08.12.2007) • Sodelovanje na raznih razstavah znotraj občine ter prireditvah znotraj občine in na občinskem prazniku • Sodelovanje na delavnicah Živimo zdravo • Nakup oblek za ljudske pevce (neizpolnjen plan iz leta 2006) • Nakup zavese za oder v vaški dvorani v sodelovanju z občino, KUD Goričko in gasilci ter KS Vsi povabljeni gosti so pozdravih občni zbor in izrekli same pohvalne besede o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju društva z občino ter drugimi društvi v občini. TD Vrtanek in Društvo žena Kukeč so se dogovorih, da bodo odslej imeli še tesnejše stike in medsebojno sodelovanje na vseh področjih. V društvo so sprejeli tudi dva nova člana: Ireno Lampert in Ernesta Lepoša. Občni zbor se je zaključil s pogostitvijo, ki so ga letos pripravile kar same članice društva. Sonja Kerčmar 25 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini Tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu, 08.02.2007 Člani TD Vrtanek in drugi gostje so tudi letos počastili spomin na' našega pesnika, Franceta Prešerna, s pohodom po občini.V prekrasnem fe- Sonja in Gerda sta brali Prešernove pesmi bruarskem dnevu se nas je zbralo okoli 30 pohodnikov. Pot nas je vodila skozi gozd nad občinsko stavbo, do cerkve sv. Trojice in mimo vikendov do kapele v Adrijancih.Tu smo se malo odpočili, zapeli Zdravljico in poslušali dve Prešernovi pesmi, ki sta ju recitirali Sonja in Gerda. Ogledali smo si tudi notranjost obnovljene kapele, nato pa smo odšli na domačijo Lainščakovih, kjer so nas pričakali s kislo juho, pogačami in dobro kapljico. Malo smo pokukali tudi v hlev, kjer še vedno imajo kobilo in eno kravico, ki pa je bila tik pred kotitvijo. Od Lainščakovih smo se odpravili skozi adrijansko vas, se ustavili pri Kerčmarjevih na kozarčku vina, nato pa nadaljevali pot proti Lucovi in Šulincih. Tudi v Šulincih smo se ustavili pri dveh hišah, nato Pohodniki zbrani pred občinsko stavbo pa nadaljevali pot po hribu navzgor do šulinskega pokopališča ter se mimo domačije Kramarčinih in gasilskega doma spustili nazaj v Petrovce, kjer smo v vaškem domu z dobrim segedinom in kozarčkom vina zaključili prijetno druženje. S.K. PUSTNI POHOD TD VRTANEK PO VASI Nedelja, 18.02.2007 Letos je pust prišel kar deset dni prej, kot lansko leto. Člani TD Vrtanek pa so bili že kar nestrpni, saj vsako leto pripra- vijo, zdaj že tradicionalen, pustni pohod po vasi in z veliko dobre volje, petjem in veseljem obiščejo kar se da največ hiš v vasi ter tako odženejo zimo. Nevesta išče ženina Letos sicer zime ni bilo potrebno odganjati, a je bilo kljub temu zelo veselo. Tokrat so si izbrali temo »gostüvanje« in so poskušali po vasi najti nevesti ženina. No, ta je bila zelo izbirčna in je bila ob koncu dneva še vedno brez ženina. Kot vsako leto, so bile tudi letos pustne maske povsod lepo sprejete, za kar se jim člani TD VRTANEK iskreno zahvaljujejo. S.K. Člani TD VRTANEK kot pustne šeme 26 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 25 PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA V GORNJIH PETROVCIH TD Vrtanek je pripravilo letos za svoje članice in člane praznovanje materinskega dneva v soboto, 24.03.2007, v gasilskem domu v Gornjih Petrovcih. Poleg članic in članov društva so se srečanja udeležili tudi povabljeni gosti iz Adrija- Praznovanje materinskega dneva v Gornjih Petrovcih nec in Kukeča ter ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan, Štefan Smodiš z ženo.V veselem domačem vzdušju smo preživeli prijeten večer. Tudi letos je bila Silvina harmonika tako razgreta, da smo jo komaj ustavili. Sponzor srečanja je bil Štefan Kerčmar, član društva, ki je članicam podaril ciklame v lončku, predsednica, Marija Ambruš pa je obdarila člane društva z majhnim kaktusom.Tudi letošnja počastitev materinskega dneva v okviru društva je pokazala, kako je potrebno občasno sproščeno in veselo druženje članov. S.K. SEJEM BUČA PRI NEDELI “Sejem bil je živ...” bi lahko začeli z opisom letošnje Buče pri Nedeli v nedeljo, 03.junija. Za razliko od prejšnjih let je lepo, sončno vreme privabilo veliko obiskovalcev, na žalost pa ,kot že nekaj let zaporedoma, tudi letos zelo malo sejmarjev.Letos so bili v večini rokodelci z območja Krajinskega parka Goričko, ki so prodajali svoje izdelke. Za veselo vzdušje na sejmu je poskrbela Silva iz Otovec Marija Došen peče langaše. s svojo harmoniko in Ljudski pevci TD Vrtanek s svojimi pesmimi. Tudi letos ni manjkalo dobre jedače in pijače, še prav posebno pa so teknili langaši, ki so šli tako dobro v prodajo, da kuharice niso dohajale, ne s pripravo testa, ne s peko. Prireditev se je končala v popoldanskih urah z lepim občutkom, da še ni bojazni, da bi ta lepi, tradicionalni običaj zamrl.Upajmo le, da bomo drugo leto privabili več sejmarjev. S.K. JESENSKI POHOD TD VRTANEK Letošnjega jesenskega pohoda TD VRTANEK v soboto, 20. oktobra se je udeležilo le 10 članov društva. Vsem ostalim, ki se pohoda niso udeležili pa je lahko žal, saj tako lepega in prijetnega pohoda že dolgo nismo imeli. Zbrali smo se v gostilni pri Horvat Zlatici in po jutranji kavi odpravili na pot. Pot nas je vodila iz Petrovec po cesti proti kapeli v Stanjevcih, kjer smo se obrnili na desno proti Križarki do cerkve sv. Ane v Boreči. Po poti smo uživali toplo jesensko sonce, levo in desno od ceste bredli po zlato rumenem odpadlem listju in nabirali gobe ter prijetno kramljali o preteklih dogodkih in doživljajih in o prihajajočih prireditvah, zlasti Martinovanju, ki ga bo letos pripravilo društvo kot vsakoletno kulinarično prireditev. Pri cerkvi sv. Ane se je sonce skrilo za oblake in ne dolgo za tem so se pojavile prve letošnje snežinke. Tu smo počakali Marto, ki nam je pripeljala okrepčilo: kavo in čaj ter sveže, še tople pogače. Pot smo nadaljevali skozi gozd do Ženavelj in nato mimo balona po dolini do Šulinec in naprej po cesti do pokopališča v Šulincih in Petrovcih. 27 NOVINE, številka 25 Delovanje društev v občini Še tik pred prvimi dežnimi kapljami smo prišli do začetne točke, v gostilno pri Horvat Zlatici, kjer smo se okrepčali in kar prijetno utrujeni odpravili domov.Tu je padla tudi odločitev, da organiziramo še zimski pohod. S.K LJUDSKI GODCI IN PEVCI »GORIČKI LAJKOŠI« Ljudski godci in pevci »Gorički lajkoši« bi se tudi letos radi predstavili občanom in občankam občine Gornji Petrovci, kajti naše delo ni samo v okviru občine Gornji Petrovci, temveč tudi v ostalih občinah v Pomurju in daleč naokrog po Sloveniji, Avstriji in Madžarski. Kajti veliko nastopov imamo v Porabju, kjer smo vedno in povsod dobrodošli in tako beležimo kar sedem nastopov tudi daleč v notranjosti Madžarske, kjer živijo Porabski Slovenci (Andovci, Števanovci, Mosonmagyarovar, Verica, Gornji Senik, Magyarlak, Monošter ...). Nastop v Andovcih ob postavitvi »Malega Triglava« Nastop na snemanju zabavno glasbene oddaje »Polka in majolka« v Bodoncih Povabljeni smo bili tudi na snemanje zabavno glasbene oddaje »Polka in majolka« in sicer v Maribor v Qullandio, v Bodonce in Rogozo pri Mariboru, katere oddaje so bile predvajane po celi Sloveniji. Letos 15. septembra smo organizirali Koncert iz naših krajev, ki ste ga lahko slišali na 1. programu Radia Slovenija doma in onkraj meja. Ob četrtkih nastopamo v Termah 3000, Termah Banovci in v Termah Radenci, tako, da bo leto 2007 rekordno z nastopi, začeli smo nastopati tudi v Termah Vivat v Moravskih Toplicah. V soboto 01. decembra 2007 smo v Križevcih na Goričkem organizirali že 3. srečanje ljudskih godcev in pevcev z naslovom »Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji«. Prireditev je bila zelo lepo obiskana, prav tako smo imeli veliko nastopajočih. Zvrstilo se je kar 18 skupin iz Slovenije in Porabja, nastopili sta tudi citrarski skupini KUD Petöfi Sánsdor in mešani pevski zbor KUD Petöfi Šandor iz Domanjševec ter gledališka držina Nindrik indrik iz Porabja. Tretje srečanje ljudskih godcev in pevcev »Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji« Številni nastopajoči ob izvedbi skupne zaključne pesmi. Tudi gledalcev ni manjkalo, saj je bila dvorana nabito polna. Gornji Petrovci, dne 07.12.2007 Predsednica društva: Marija ČASAR 28 Gasilstvo NOVINE, številka 25 GASILCI IZ NERADNOVEC ZA EN EURO KUPILI ORODNO GASILSKO VOZILO Gasilsko društvo iz Neradnovec je v letu 2003 v Avstriji Stali kupilo gasilsko vozilo avtocistemo. Od tistega časa so bili gasilci obeh krajev v stalnem kontaktu. Medsebojno prijateljstvo se je še okrepilo in tako so gasilci iz Avstrije v soboto, 17.11.2007 pripeljali v Neradnovce orodno gasilsko vozilo. Zbrali smo se v gasilskem domu v Neradnovcih, ker smo nestrpno pričakovali prihod vozila. Po pol urnem čakanju so pripeljali vozilo. Vozilo je zelo do- Novo gasilsko vozilo PGD Neradnovci bro ohranjeno in ima le 15000 km. Tako bo še dolgo služilo svojemu namenu. Pri prevzemu so bili prisotni domačini, gasilci domačega društva ter predsednik Gasilske zveze občine Gornji Petrovci, Johann Laco in častni poveljnik, Aleksander Kerčmar. Domači gasilci so goste povabili v gasilski dom, kjer je bila predaja vozila.Peter Ebner, župan kraja Stali je predal ključe vozila predsedniku PGD Neradnovci, Štefanu Baleku. Podpisana je bila kupoprodajna pogodba. Za vozilo so gasilci plačali simboličen 1 en euro. Po prevzemu vozila je sledila pogostitev. Gasilci se zahvaljujejo Slavici Balek, kije bila ves čas prisotna kot prevajalka. Naslednji dan so se gostje srečali z županom, Francom Šlihthubrom, ki jim je razkazal občinsko stavbo, vrtec, kulturni dom v Stanjevcih in staro hišo na domačiji Aleksandra Kerčmarja v Gornjih Petrovcih 81 a. Župan in gasilci iz Avstrije so izrazili željo, da bi se prijateljstvo in sodelovanje med občino Gornji Petrovci in občino Stali še bolj utrdilo. Tako so nas povabili prihodnje leto na srečanje v njihovem kraju. Gasilska društva so po vseh Gasilskih zvezah razdeljena po kategorizacijah, v katerih mora biti zadostno število gasilcev in opremljena vozila za hitrejšo intervencijo. V gasilski zvezi Gornji Petrovci imamo 13 gasilskih društev, ki so razdeljene po kategorizacijah. V II. kategorijo spadata gasilski društvi Gornji Petrovci in Križevci. Vsa ostala društva pa spadajo v I. kategorijo. Po vseh podatkih so nekatera društva iz I. kategorije boljše opremljena. To sta Boreča in Neradnovci. Na razpolago imajo novejša gasilska vozila avto cisterne, s katerimi hitreje pridejo na kraj požara. Pri gašenju pod visokim tlakom je učinek gašenja večji in poraba vode manjša. Priporočljivo bi bilo, da bi se omenjana društva v kategoriji II. opremila z novejšimi vozili. Vsem gasilcem in ostalim občankam in občanom želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2008. Častni poveljnik GZ, Aleksander Kerčmar PGD KRIŽEVCI - REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE V Križevcih na Goričkem je bilo v nedeljo, 9. septembra 2007, regijsko gasilsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 70 prostovoljnih gasilskih enot iz celotne pomurske regije. PGD Križevci, ki je bilo organizator tekmovanja, je to lepo septembrsko nedeljo v Športnem centru v Križevcih gostilo okrog 1200 obiskovalcev ( tekmovalcev in gledalcev ). Prireditve se je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije, Ernest Eöry, prav tako so bili navzoči predsednik Občinske gasilske zveze Občine Gornji Petrovci, Johann Laco in župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Pod budnim nadzorom predsednika tekmovalnega odbora, Antona Rančigaja, vodje tekmovanja, Štefana Flisarja in predsednice komisije B, Brigite Čufer, so se na prva mesta v posameznih kategorijah uvrstile naslednje ekipe: I. Člani A -prostovoljne enote 1. PGD Korovci 903,9 točk 2. PGD Šratovci 896,8 točk 3. PGD Motovilci 895,6 točk 29 NOVINE, številka 25 Gasilstvo II. Člani B - prostovoljne enote 1. PGD Sveti Jurij 899,0 točk 2. PGD Mekotnjak 895,4 točk 3. PGD Cankova 885,7 točk III. Starejši gasilci - prostovoljne enote 1. PGD Cankova 822,7 točk IV. Članice A - prostovoljne enote 1. PGD Serdica 871,8 točk 2. PGD Rogašovci 868,6 točk 3. OGD Kapela 860,6 točk V. Članice B - prostovoljne enote 1. PGD Černelavci 838,2 točk 2. PGD Podgradje 826,9 točk 3. PGD Križevci 818,4 točk. Navedene ekipe se bodo udeležile Državnega gasilskega tekmovanja, ki bo maja prihodnje leto. Vaji ob mesecu požarne varnosti Ob mesecu požarne varnosti smo v okviru Gasilske zveze Gornji Petrovci izvedli vajo, s katero smo ponovno preverili pripravljenost naših prostovoljnih gasilskih društev. Vajo smo izvedli v nedeljo, 28.10.2007, s pričetkom ob 8. uri. Vajo so pripravili poveljnik OGZ Gornji Petrovci, Robert Bobič ter vsi trije sektorski poveljniki, Roman Pasičnjek, Vlado Kardoš in Zdenko Hari. Predpostavka vaje je bila, da iz neznanega razloga zagorita počitniški hiši v Gornjih Petrovcih, v bližini katoliškega župnišča. Za eno izmed počitniških hiš je zunanji plinski rezervoar. V bližini požarišča je tudi gozd, zato je obstajala nevarnost širitve požara. Nevarnost širitve je bila nepredvidljiva zaradi spreminjajoče smeri vetra. V počitniški hiši stanovalcev ni bilo. Obe poslopji sta priključeni na električno omrežje. Približno 550 m od požarišča je požarna mlaka, ki ima neoviran dostop. Za gašenje je bilo uporabljeno to zajetje in gasilske cisterne. Iz zajetja je bil prenos vode opravljen z verigo motornih brizgaln. Alarmiranje društev je opravil Regijski center za obveščanje. Na alarmiranje se je odzvalo vseh 12 društev v naši občini, oziroma približno 100 gasilcev. Glavni cilj vaje je bilo preverjanje učinkovitosti uporabe komunikacijskih naprav (pozivniki, ročne in mobilne radijske postaje) Po končani vaji smo takoj opravili tudi kratko analizo vaje, podrobneje pa bomo vajo analizirali na seji predsedstva OGZ Gornji Petrovci. Ocenili smo, da je vaja uspela, saj so bili odzivni časi društev zadovoljivi, društva so pa po prihodu na požarišča strokovno ustrezno ukrepala, v skladu z navodili poveljujočih. Uporaba komunikacijskih naprav je bila bistveno učinkovitejša kot leto prej. V analizi vaje so poveljujoči opozorili tudi na pomanjkljivosti pri izvedbi vaje. Predsednik OGZ Gornji Petrovci, Johann Laco 30 Gasilstvo / Šport NOVINE, številka 25 Zahvala! Spoštovane gasilke in gasilci! Vsako leto je aktivnost gasilcev in gasilskih društev zelo pomembna za izvajanje nalog za zaščito in reševanje ter za tekoče izvajanje nalog, kakor tudi izvedbo gasilskih tekmovanj. Ob iztekajočem se letu se želim iskreno zahvaliti vodstvu Občinske gasilske zveze Občine Gornji Petrovci, vsem gasilkam in gasilcem za opravljeno delo. Iskreno se zahvaljujem gasilskim društvom, ki so s svojimi cisternami vozili vodo v vodohram Pindža, ko nam jo je primanjkovalo. Prav tako se zahvaljujem tistim, ki gasilcem pomagate in jih vspodbujate. Vsem gasilkam in gasilcem želim dosti uspeha v letu 2008. Župan, Franc Šlihthuber PGD ŠULINCI Ob bližajočih se praznikih želi PGD Šulinci vsem svojim stanovskim kolegom, kot tudi vsem občankam in občanom naše občine vesele praznike ter srečno in uspešno leto 2008. Gasilke in gasilci PGD STANJEVCI, želijo vsem občankam in občanom naše občine vesel Božič in srečno Novo leto 2008. 20 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA SREBRNI BREG MARTINJE Športno društvo Srebrni breg iz Martinja je letos praznovalo 20-letnico svojega obstoja in delovanja. S slovesnostjo so ta jubilej obeležili v soboto, 4. avgusta. Na prireditvi, ki je potekala v Športnem centru Martinje, smo imeli med drugimi gosti priložnost srečati prvega predsednika društva, Daniela Kalamarja, sedaj župana občine Grad, prvo tajnico društva, Veroniko Zrim, med povabljenimi pa so se svečanosti udeležili tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, nekateri svetniki in drugi funkcionarji. Po končanem kulturnem programu in podelitvi diplom ter priznanj vsem dosedanjim predsednikom in aktivnim članom je srečanje potekalo v nogomet- nem vzdušju, saj so se v prijateljskih tekmah pomerile ekipe, ki s ŠD Srebrni breg sodelujejo od samega začetka, to pa so ekipa ŠD Šulinci, ŠD Trdkova, ekipa iz Gornjega Senika in ekipa Pax, ki jo sestavljajo nogometaši iz vrst katoliških duhovnikov. Člani društva so ob tej priložnostih v prostorih športnega centra pripravili tudi razstavo pokalov, športnih dresov in fotografij iz bogate tradicije društva, ki sega daleč nazaj v čas, pred ustanovitvijo ŠD Srebrni breg. 31 S.Č. NOVINE, številka 25 Šport ŠD Srebrni breg Martinje v letu 2007___________________________________ Leto se počasi izteka. Novo leto je skoraj pred vrati in z njim novi začetki in nove priložnosti. Člani ŠD Srebrni breg Martinje smo bili tudi v tem iztekajočem se letu zelo aktivni. Že zgodaj spomladi, 15. aprila, smo se odpravili na pohod od Športnega centra Martinje do Lenarčičevega Župan, Franc Šlihthuber predaja bronasto plaketo predsedniku ŠD Srebrni breg Martinje, Damjanu Andrejeku. mlina. Na cilju smo se okrepčali. Kljub temu, da je bilo pohodnikov bolj malo, smo se imeli prijetno. V prihodnje pa bi bili zelo veseli, če bi se pohoda udeležilo več ljudi. Skoraj istočasno se je tudi začel spomladanski del tekmovanja lige MZKMN Goričko, v kateri sodelujemo že od vsega začetka. Tako smo 24. junija v sklopu lige organizirali zaključni turnir lige MZKMN Goričko. Kljub zelo močni konkurenci nam je uspelo osvojiti drugo mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Gornjih Petrovec, tretje pa ekipa iz Neradnovec. 4. avgusta smo slavili 20. obletnico ŠD Srebrni breg. Ob tem smo pripravili prijeten kulturni program. Popestrila sta ga že stara znanca - Štejvek pa Trejza in drugi mlajši člani KUD Martinje. Prijetno popoldne smo nadaljevali s skupino Prekmurci in s pravo Goričanko - Marino Huber. V poletnih mesecih smo večkrat urejali okolico igrišča in stavbe, v kateri smo opremili slačilnice. Ves trud in dolgoletno delo športnega društva je bil poplačan v sklopu občinskega praznika, kjer smo prejeli bronasto plaketo Občine Gornji Petrovci. Ob tem bi se zahvalil občini Gornji Petrovci in županu, g. Francu Šlihthubru. Upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali. Pravijo, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči. Tako je ŠD Šulinci organiziralo dobrodelni turnir. Na povabi- lo predsednika ŠD Šulinci, g. Dovidije, smo se turnirja z veseljem udeležili. Osvojili smo prvo mesto, kar pa niti ni tako pomembno. Saj je bilo v tem primeru bolj važno sodelovati, kot zmagati.Za delo skozi vso leto se iskreno zahvaljujem vsem članom ŠD Srebrni breg Martinje, ki so pomagali na kakršen koli način. Na koncu mi ne preostane nič drugega, kot da vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci zaželim miren in blagoslovljen božič ter vse dobro v letu 2008. Predsednik ŠD Srebrni breg Martinje Damjan Andrejek DELOVANJE ŠD LUCOVA V LETU 2007 Ekipa ŠD Lucova Leto 2007 se počasi izteka. Za ŠD Lucova je bilo zelo uspešno in bi ga lahko označili z zlatimi črkami. Naše športno društvo že četrto leto tekmuje v ligi malega nogometa MZ KMN GORIČKO. V sezoni 2006/07 smo dosegli uspeh, ki bo prav gotovo zapisan v zgodovino športnega udejstvovanja našega športnega društva. Kot prvi ekipi nam je namreč uspelo tekmovanje končati že tretjič zapored kot prvak lige. Za ta uspeh smo na zaključnem turnirju v Martinju prejeli prehodni pokal v trajno last. Ker spadamo med najmanjša naselja Občine Gornji Petrovci, smo na ta uspeh toliko bolj ponosni. Zasluga zanj gre prav vsakemu igralcu našega kluba.Vemo namreč, da je potrebno žrtvovati ogromno prostega časa in energije, da se tak uspeh lahko doseže. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem igralcem, vodstvu, kakor tudi vsem vaščanom in vsem drugim, ki so nas spremljali in vspodbujali na domačih in gostujočih tekmah. Sezono 2007/08 je naše ŠD Lucova zopet začelo zelo uspešno.V jesenskem delu sezone smo podrli nov rekord lige. Po devetih odigranih krogih jesenskega dela smo zmagali kar devetkrat in končali jesenski del brez izgubljene točke. 32 Šport NOVINE, številka 25 ŠD Lucova ne dosega samo velikih uspehov s klubom malega nogometa, temveč se v zadnjem času zelo dobro uvršča tudi na tekmovanjih streljanja z zračno puško. Tako smo se udeležili tudi tekmovanja streljanja z zračno puško v Dolencih, ki ga je organizirala Občina Šalovci. Na tem tekmovanju je naš član, Kučan Štefan, iz Lucove dosegel odlično 2. mesto, Bohar Franc ml. pa je dosegel 4. mesto. ŠD Lucova se je udeležilo tudi dobrodelnega turnirja, ki ga je organiziralo ŠD Šulinci za Natalijo Belec iz Šulinec, ki tako tudi z našim skromnim prispevkom uspešno okreva po prometni nesreči. Poleg vseh navedenih udejstvovanj se naše športno društvo vsako leto udeležuje tudi občinskega turnirja. Ta je bil letos v Šulincih. Na navedenem občinskem turnirju smo osvojili tretje mesto. Naš igralec, Koca Sandi, pa je bil najboljši strelec turnirja z devetimi zadetki. V letu 2007 smo v Lucovi začeli z izgradnjo športnega centra s pripadajočo infrastrukturo. S svojim delom so pomagali tudi ostali vaščani, kakor tudi občinski delavci. Upamo, da bodo dela s pomočjo Občine Gornji Petrovci v letu 2008 zaključena, in da bo naš športni center v letu 2008 dobil svojo dokončno podobo. S tem bo naše športno društvo dobilo veliko boljše pogoje za delo. V zimskem času, vsako sredo med 16. in 18. uro, se lahko vaščani Lucove udeležijo rekreacije v telovadnici OŠ Gornji Petrovci. Ob izteku leta se zahvaljujemo ŠD Križevci za izposojo nogometnega igrišča, vsem sponzorjem, ki nas finančno podpirajo in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k doseženim uspehom. Ob koncu leta želimo vsem občankam in občanom občine Gornji Petrovci, kakor tudi vaščankam in vaščanom vasi Lucova vesele praznike, v letu 2008 pa obilo zdravja, sreče in še naprej dobrega sodelovanja Predsednik ŠD Lucova, Silvester Lepoša Silvester Lepoša prejema na zaključnem turnirju v Martinju prehodni pokal v trajno last Kronika aktivnosti športnega društva Šulinci v letu 2007 Da bi pokazali spoštovanje do svojih mater, žena, hčera in deklet smo jim člani športnega društva, ob priliki praznika žena, 8. marc, pripravili zabavni večer s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo. Vse dame so dobile tudi rdeči nagelj, kot izraz naše ljubezni. V mesecu aprilu smo organizirali turnir veteranov v malem nogometu, katerega so se udeležili: ŠD Neradnovci, Veterinaria M. Sobota, ŠD Šulinci, novinarji PRESS (Vestnik, Murski val), ŠD Čepinci in MK Gronska strejla. 1.mesto so si priigrali veterani Čepinec, drugi so bili domačini, ki so pokal prepustili četrto uvrščenim veterinarjem, tretji pa so bili veterani iz Neradnovec. V mesecu juliju smo bili gostitelji občinskega turnirja v malem nogometu. Avgusta smo organizirali 15 km dolg pohod, s štartom in ciljem v Šulincih. Dobrodelni turnir mladinska in članska ekipa Pot nas je vodila skozi Neradnovce, kjer smo se okrepčali s prigrizkom in pijačo, nato pa smo naš potep nadaljevali skozi Ženavlje in Martinje ob sami državni meji z Madžarsko in nazaj do našega igrišča, kjer sta se v malem nogometu pomerili ekipi veteranov in članov ŠD ŠULINCI. Tretjega novembra smo organizirali dobrodelni turnir v malem nogometu. Turnir je bil namenjen zbiranju sredstev za rehabilitacijo poškodb po težki prometni nesreči, ki jo je utrpela naša sedemletna domačinka, Natalija Belec.Dobrodelnega turnirja se je udeležilo devet ekip: ŠD Martinje, KMN Dolenci, KMN Adrijanci, ŠD Dolič, ŠD Šulinci, ŠD Neradnovci, KMN Križevci, ŠD Lucova in mladina iz Šulinec. 33 NOVINE, številka 25 Šport Ob tej priložnosti se v imenu male Natalije in v imenu ŠD Šulinci zahvaljujemo tudi ekipam, ki se turnirja niso udeležile, a so prispevale prostovoljne prispevke. Zahvaljujemo se vsem vaščanom iz Šulinec, okoliškim vasem in vsem dobrim ljudem, ki so po svojih zmožnostih prispevali svoj finančni delež. Letos nam je uspelo registrirati veteransko ekipo, ki tekmuje v mednarodni ligi. Srečanje veteranov v Šulincih, april 2007 ŠD ŠULINCI se ob koncu leta zahvaljujemo vsem posameznikom, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri naših prireditvah ter vsem našim donatorjem: Dnevni bar BALONČEK Ženavlje, Dnevni bar GOSPOD SRMAK G. Petrovci, Trgovina Praznovanje 8. marca v Šulincih KRKA Šulinci, Dimnikarske storitve Martjanci, Čistilni servis IRENA Dokležovje, Dado TISK Murska Sobota, Frizerski salon SANDRA Šulinci, Stvarca. Net Bojan Cer, Glasbena skupina PREKMURCI, Gostilna HORVAT Zlatica G. Petrovci, s.p. Vladimir Hozjan-pogrebništvo-urejanje zelenic, prevozništvo Šulinci, s.p. Korpič Evgen KOV-LES Šulinci. Vsem zgoraj omenjenim, vaščanom Šulinec, Prvi pohod ŠD Šulinci občanom Občine Gornji Petrovci in vsem ljubiteljem športa želi ŠD ŠULINCI vesele božične praznike in srečno novo leto 2008, obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Predsednik ŠD ŠULINCI, Zlatko Dovidija ŠPORTNI DOSEŽKI______________ ŠD NERADNOVCI V LETU 2007 Spet je za nami leto tekmovanja na športnem področju. Zato bi radi našim občanom in občankam, ki spremljajo športne dogodke le občasno in tudi vsem drugim, predstavili rezultate našega društva. Tako kot že vrsto let, smo tudi v letošnjem letu tekmovali v malem nogometu v ligi MZ KMN Goričko. Rezultati, ki smo jih dosegli v tekmovalni sezoni 2006/2007, so zares odlični. Po jesenskem delu smo se uvrstili v A-ligo, kamor so bile uvrščene ekipe od 1-8 mesta. Po delitvi lige na A in B smo dosegali zelo dobre rezultate, kar Ekipa ŠD Neradnovci v letu 2007/2008 34 Šport NOVINE, številka 25 nas je na koncu sezone privedlo na zelo visoko 4. mesto. V konkurenci tako močnih ekip je bil to lep športni uspeh. Z malo več sreče, ki je kdaj pa kdaj tudi potrebna pri sami igri, bi lahko bili še kakšno mesto višje. Pod vtisom dobre uvrstitve po koncu sezone 2006/2007 smo se podali na zaključni turnir lige v Martinje. Ob ugodnem žrebu v prvem kolu smo počasi napredovali naprej in se na koncu Ekipa ŠD Neradnovci na turnirju v Martinju našli med potniki v finale, kjer pa nam je zopet zmanjkalo nekaj sreče, saj smo izpadli šele po streljanju najstrožjih strelov. Tako smo igrali tekmo za tretje mesto in jo brez težav tudi dobili ter osvojili visoko tretje mesto. Iz naših vrst pa prihaja tudi najboljši strelec turnirja, Leon ŠKALIČ. Po nekaj tedenskem premoru pa je že bil na vrsti Občinski turnir v malem nogometu, kjer smo branili lansko prvo mesto. Konkurenca na turnirju je vsako leto močnejša, zato smo še toliko bolj veseli uspeha. Tudi letos se nam je uspelo uvrstiti v finale, kjer smo po težkem srečanju premagali ekipo Stanjevci in tako dosegli prvo mesto. S tem dosežkom smo dali vedeti našemu županu, naj premišljuje o nakupu novega pokala, saj v primeru osvojitve prvega mesta tudi v naslednjem letu, bo le ta ostal v naši trajni lasti. Zavedamo pa se, da bo to zelo težko. V novi sezoni MZKMN Goričko se je naša ekipa uvrstila v A-ligo, v kateri tekmuje skupno devet ekip. Po jesenskem delu smo zelo zadovoljni, saj zasedamo tretje mesto z enim samim porazom, pa še ta je prišel v zadnjem kolu proti ekipi Lucove. Za drugo uvrščeno ekipo zaostajamo samo točko, tako da bo potekal hud boj z ekipo Šalovci za drugo mesto. Zopet prihaja najboljši strelec lige iz naših vrst, Leon ŠKALIČ z 18 goli. Predvsem nas veseli, da sta se vključila v naše društvo tudi domača mlada igralca, Leon Rebrica in Aleš Žekš, ki sta pokazala, da na njiju lahko še kako resno računamo. Dejstvo je, da imamo mlado ekipo, da resni in zreli igralci ostanejo v naši sredini dalj časa in ne prestopajo iz kluba v klub vsake pol sezone, kar se pogosto dogaja v ligi. Tudi letos smo organizirali že tradicionalno Mlinarsko noč, kjer se je zbralo veliko obiskovalcev, kljub nekoliko slabšemu vremenu. Tukaj bi se zahvalil g. županu za vso pomoč pri pripravi prireditvenega prostora. Vsi naši člani pa lahko tudi letos obiskujejo telovadnico OŠ Petrovci v zimskem času za rekreativne namene. Zahvaljujem se tudi tajnici, ga. Gašpar in ravnatelju OŠ GORNJI PETROVCI za uporabo telovadnice. Naša veteranska ekipa pa že drugo sezono tekmuje v Mednarodni veteranski ligi. Za razliko od prejšnje sezone, ko smo bili brez točke, je letošnja sezona obetavnejša. Vknjižili so že prve točke, kar je spodbuda za naprej. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil našim zvestim navijačem, g. Hozjanu za urejanje travnate površine in vsem ostalim, ki kakorkoli prispevajo svoj delež za delovanje društva. Ker se približujejo prazniki, bi v svojem in imenu športnega društva zaželel vsem našim članom,vaščanom in vaščankam, kakor tudi vsem občanom in občankam občine Gornji Petrovci ter vsem ekipam v ligi MZKMN Goričko vesele blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo in uspehov polno novo leto 2008. Milan REBRICA Predsednik ŠD Neradnovci Ob koncu tega iztekajočega leta želimo vsem vesele božične praznike ter uspešno in varno leto 2008! Se vidimo na 8. srečanju motoristov v Križevcih, 2. in 3. maja 2008 35 NOVINE, številka 25 Šport Športno društvo nogometni klub Križevci - delovanje v letu 2007 V začetku leta je potrebno v organizacijskem smislu pripraviti vse potrebno, da bo društvo delovalo in da bodo nogometaši uspešno trenirali in tekmovali. Vedno smo se, tako v Občini Gornji Petrovci, kot tudi v športnem društvu, trudili, da bi zagotovili čim boljše pogoje za delo. Pripraviti je potrebno travnato površino, pregledati objekte in slačilnice in pripraviti vse v zvezi z opremo igralcev in pripraviti pogoje za treninge. V letošnjem letu smo se tudi odločili, da bomo skupaj z Nogometno zvezo Slovenije izpeljali projekt izgradnje igrišča z umetno travo v dimenziji 40 x 20 m. Velika želja nas in vseh mladih igralcev je, da bi v letu 2008 končali z deli in objekt predali svojemu namenu ob občinskem prazniku. Igralci našega kluba so dosegli naslednje rezultate v jesenskem delu tekmovanja. Lestvica ČLANI Uvr. Klub Št. tekem Zmage Neodločeno Porazi Goli Točke 1. ND Beltinci 9 6 3 0 40:14 21 2. Rotunda 10 6 1 3 26:19 19 3. Lipa 9 5 3 1 21:10 18 4. Križevci 9 5 1 3 28:16 16 5. Bratonci 10 3 1 6 16:27 10 6. ŠD Cven 10 1 5 4 23:30 8 7. ŠD Motvarjevci 9 0 0 9 2:40 0 Lestvica MLADINCI Uvr. Klub Št. tekem Zmage Neodločeno Porazi Goli Točke 1. Križevci 9 7 1 1 36:6 22 2. Grad 9 5 3 1 35:22 18 3. Goričanka - Aqua 9 5 2 2 26:11 17 4. Bogojina 9 5 2 2 19:19 17 5. ZMG-Gančani 9 4 3 2 23:15 15 6. Hodoš 9 3 3 3 26:24 12 7. Apače 9 3 2 4 27:24 11 8. Cankova 9 1 4 4 11:16 7 9. Serdica KI.Šinko 9 1 0 8 11:43 3 10. Šalovci 9 0 2 7 14:48 2 U-14 BAKOV,- I 6 5 0 1 42:2 15 | VERŽEJ__________________________ |2. LJUTOMER 6 5 0 1 32:5 15 |3. KRIŽEVCI 6 4 0 2 19:16 12 |4. APAČE 6 2 1 3 9:38 7 [5. TIŠINA 6204 13:18 6 |6. ŠALOVCI 6 1 14 9:19 4 |7. KEMA 6024 5:31 2 | PUCONCI ___________________________________ U-12 ||.GQR1Č.-AQUA 6600 53:10 18 |2.ŠD LEN-SOB. 6402 27:22 12 |3. ŠALOVCI 6 3 1 2 19:21 10 |4. KRIŽEVCI 6 2 2 2 27:23 8 15. ČARDA 6 2 13 24:29 7 |6. TROMEJNIK 6 2 0 4 12:22 6 |7. GRAD 6006 7:42 0 Vsem igralcem čestitam na doseženih rezultatih in se jim zahvaljujem, da tekmujejo za ŠD NK Križevci. V celoti gledano so selekcije zelo uspešne in z rezultati smo zelo zadovoljni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem upravnemu odboru, vsemu delovnemu osebju, gledalcem in vsem drugim sponzorjem, ki nam pomagajo. Še naprej se bomo trudili, da bi delovanje kluba ne zamrlo, vendar bi vseeno kazalo iskati mlad kader, ki bi bil pripravljen prevzeti intenzivno delo v klubu. Iskreno se že vnaprej zahvaljujem vsem za darovane prispevke ob nošenju koledarjev in vsem voščim prijetne božične praznike in srečno novo leto 2008. ŠD NK Križevci, Franc Šlihthuber, predsednik 36 Šport NOVINE, številka 25 OBČINSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V nedeljo, 08.07.2007 se je na športnem igrišču v Šulincih odigral občinski turnir v malem nogometu za leto 2007. Pomerilo se je kar 9 ekip iz naše občine. Rezultat tekmovanja je bil naslednji: 1. Neradnovci 5. Gornji Petrovci 2. Stanjevci 6. Križevci 3. Lucova 7. Srebrni breg Martinje 4. Adrijanci 8. Šulinci 9. Kukeč Najboljša ekipa iz Neradnovec je prejela prehodni pokal. Najboljši strelec turnirja je bil Sandi Koca iz Lucove, ki je prav tako prejel pokal. Nagrade je podelil župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. S.K. Nagrajenci občinskega turnirja v malem nogometu v Šulincih, 08.07.2007. Vl. POKAL OBČINE GORNJI PETROVCI V KROSU ZA LETO 2007 in REKREACIJSKI POHOD » ODKRIJMO NAŠO OBČINO » Občina Gornji Petrovci je letos organizirala že Vl. Pokal Občine Gornji Petrovci v krosu in rekreacijski pohod v Križevcih, 12.05.2007. Tekaška prireditev, na kateri tečejo dečki in deklice v starosti že od 6 leta naprej, kot tudi odrasle članice in člani v raznih kategorijah, sodi v ciklus nacionalne prireditve » Slovenija teče za zdravje 2007« in »Vl. pomurski pokal v rekreativnih tekih 2007 - Maxi-mus pokal« . Že nekaj let zapored opažamo upad tekmovalcev, letos pa se je teka udeležilo le 57 tekačev in le 4 tekmovalci iz domače Osnovne šole Gornji Petrovci:Patrk Matuš, v kategoriji otrok od 8 - let, zasedel je 2. mesto; Patrik Serec, v kategoriji otrok od 10 - 11 let, zasedel je 3. mesto; Gregor Grah, v kategoriji otrok od 10 - 11 let, zasedel je 4. mesto in Tadej Hari, v kategoriji otrok od 12 - 13 let, zasedel je 2. mesto. Absolutni zmagovalci pri članih so bili: 1. Matjaž Soklič, TS RADENSKA 2. Franc Kolarič, MARATONEC LENART 3. Matej Nidorfer, TS RADENSKA Absolutne zmagovalke pri članicah so bile: 1. Simona Gomboc, IVANOVCI 2. Anemary Puhan, AS TRIGLAV 3. Šibila Nidorfer, TS RADENSKA Tekmovalci so prejeli diplome in kolajne za prva tri mesta v posamezni kategoriji ter pokale za ab- VI. pokal občine Gornji Petrovci v Krosu - tek mladincev solutno najhitrejšega pri moških in ženskah na progi dolžine 7.000 metrov. Diplome, kolajne in pokale je podelil župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Istočasno je Občina Gornji Petrovci pripravila tudi že tradicionalni rekreacijski pohod »Odkrijmo našo občino». Tokrat nas je pot vodila skozi polja do križevskega jezera in nato desno preko hriba in skozi gozd do Gojitvenega lovišča Kompas v Peskovcih. Tu sta nas pričakali članici TD VRTANEK iz Gornjih Petrovec Marija 37 NOVINE, številka 25 Šport Nagrajenci Vl. pokala Občine Gornji Petrovci v Krosu za leto 2007 ______________________________________________ Ambruš in Marija Došen s pogačami in pijačo ter Janez Kerčmar, zaposlen v Gojitvenem lovišču, ki nam je zelo prijazno razkazal valilnico fazanov in komaj izvaljene ter nekaj dni stare fazane. Na poti nazaj do športnega igrišča pa še mesto v gozdu, kjer so nekoč žgali oglje za kovačijo v Križevcih Pohodniki na poti iz Križevec v Peskovce in izvir pitne vode, iz katerega so zajemali mrzlo vodo ob žetvah. Pot smo zaključili v dobrih dveh urah na športnem igrišču v Križevcih, kjer smo se Pohodniki na poti v Peskovce še okrepčali s sendvičem in poslovili do prihodnjega leta na novem pohodu. S.K. VII. MEDNARODNO SREČANJE MOTORISTOV V KRIŽEVCIH V petek, 04. maja in v soboto, 05. maja se je v Križevcih v Prekmurju odvijalo že VII. Mednarodno srečanje motoristov v organizaciji MK GRONSKA STREJLA iz Gornjih Petrovec. Še bolj kot prejšnja leta jim je ponagajalo vreme, zlasti v petek, tako da je bil odziv motoristov veliko manjši, kot prejšnja leta. Kljub temu se je na paradni vožnji skozi vasi do Čepinec in nazaj v Križevce zbralo kar 159 motoristov iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. V večernih urah so jih zabavali številni ansambli: PAGE ONE, DISMISSED in OLD SKULL iz Murske Sobote, BLUE PLANET iz Križevec, UNIMO-GS iz Medvod, AC/DC COVER BAND iz Postojne in POSLEDNJI KONGRES iz Lendave. V soboto po polnoči je bil tudi tradicionalni streptease, tokrat z atraktivno črnko s Kube. Poslednji motoristi iz Madžarske so se odpravili domov šele v nedeljo, ko so člani kluba že pospravljali prizorišče srečanja. Kljub temu, da je bil letošnji dež zelo potreben za posevke, člani kluba upajo, da bo prihodnje leto sijalo sonce in tako privabilo večje število tako motoristov, kot gledalcev, ljubiteljev motorjev. S.K. Sprejem motoristov Razstava motorjev 38 Sola NOVINE, številka 25 SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI ŽUPANU Župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, je tudi letos sprejel in nagradil odlične učenke in učence OŠ Gornji Petrovci za šolsko leto 2006/2007. Sprejem je bil v novem kulturnem Odlični učenci šolskega leta 2006 - 2007 na sprejemu pri županu, Francu Šlihthubru domu v Stanjevcih v četrtek, 21. junija 2007. Letos se je podelitve udeležilo 32 odličnjakov. Vsak učenec je dobil vredno knjižno nagrado, kot je to v naši občini navada že vrsto let.Učence so spremljali ravnatelj, Johann Laco in učiteljici: Bernarda Dekovski in Bojana Keršič Ružič. Dogajanje v kulturnem domu sta popestrila mlada harmonikarja, učenca OŠ Gornji Petrovci. Ob koncu je sledila pogostitev in spominsko slikanje. S.K. Likovni natečaj »5x na dan« 12.junija 2007 je bila na Osnovni šoli G. Petrovci zaključna prireditev likovnega natečaja »5 x na dan« za učence pomurskih osnovnih šol. Na Zavodu za zdravstevno varstvo Murska Sobota smo natečaj pripravili z namenom spodbujanja zdrave prehrane mladostnikov. Letos je bil odziv na natečaj najboljši, saj se je na razpis odzvalo devetnajst osnovnih šol iz Pomurja in ena iz Štrigove iz sosednje Hrvaške.Šolarji so skupaj ustvarili 534 likovnih del. Komisija je podelila prvo nagrado Moniki Fortner iz OŠ Razkrižje, drugo Barbari Sečkar z OŠ Beltinci in tretjo Meti Frangež z OŠ Gornja Radgona. Monikin izdelek smo s pomočjo Pomurskega društva za boj proti raku natisnili v obliki plakata, Barbarin pa bo krasil posebne v ta namen izdane razglednice. Jadranka Jovanovič ZZZV Murska Sobota Zaključna prireditev likovnega natečaja »5 x na dan« na OŠ Gornji Petrovci Razstava likovnih del učencev prekmurskih osnovnih šol Modri medvedek Medvedek mladim bralcem dobro znan Cicibanov lik, ki se počasi odpravlja na zimsko spanje, je prišel k nam na obisk, 24.10.2007. Tako se je tik pred zimskim spanjem poveselil skupaj z našimi učenci in najmlajšimi in jih navdušil z različnimi medvedjimi vragolijami. Povedal je nekaj o sebi, skupaj smo zaplesali in peli ter se igrah igrice. Na koncu nam je razdelil obeske in zgoščenke. Sledila je skupna fotografija, potem pa se je moral modri medvedek zares posloviti. Prof RAP Tadeja Bencak 39 NOVINE, številka 25 Šola OTVORITEV VVE JURČEK PRI OŠ GORNJI PETROVCI V nedeljo, 14. 10. 2007 je bila slavnostna otvoritev VVE pri OŠ Gornji Petrovci. Z velikim zadovoljstvom lahko sedaj rečem, da smo bili vsi, ki smo pripravljali omenjeno otvoritev, skupaj z ustanoviteljem Občino Gornji Petrovci, ponosni in srečni, ko smo odprli vrata VVE Jurček pri OŠ Gornji Petrovci, širši lokalni javnosti. Prav tako smo bili veseli tudi obiska visokih gostov, ki so nas počastili s svojim obiskom in ob tej priložnosti spregovorili nekaj besed. V posebno veselje nam je bilo, da je bila med nami državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Alenka Šverc in predstojnica zavoda Republike Slovenije za šolstvo območne enote Murska Sobota, gospa Irena Kumer, ki sta poudarili pomen vzgoje otrok s strani vrtca kot institucije, kot tudi družinske vzgoje, ki naj potekata na ravni dobrega sodelovanja in prilagajanja. Predstojnica zavoda RS za šolstvo, Irena Kumer Zavedamo se, da je gradnja vrtca za tako majhno občino velika investicija in po besedah gostov so nam le ti potrdili, da smo lahko ponosni na novo pridobitev, zato se županu in vsem, ki so sodelovali v tem projektu, še enkrat zahvaljujemo za drzno odločitev, da so se podali v to invensticijo in jo seveda izpeljali do konca. Otroci vrtca pa so bili tisti, ki so z velikim navdušenjem pričakovali dan, ko bodo lahko videli prostore vrtca. Na prireditvi so zapeli pesmice in zaključili kulturni program tako, da so v zrak spustili balončke, ki so ponesli vest o našem novem vrtcu vsem ljudem. Otroci so nad novim vrtcem navdušeni. Komaj čakajo, da se bodo lahko igrali v novem vspodbudnem okolju, svetlih prostorih in z novimi igračkami in na veliko veselje tudi z novimi prijatelji. Naj si ob zaključku dovolim še izraziti željo, da bi sodelovanje vrtca, šole in občine, ter ministrstva, bilo še naprej v korist naših otrok. Saj tako se bodo 40 Sola NOVINE, številka 25 otroci v vrtcu počutili varni, sprejeti in razvijali svoje sposobnosti. Župan, Franc Šlihthuber in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Alenka Šverc Vodja vrtca, vzgojiteljica Mateja Meško Utrip iz dela in življenja OŠ Gornji Petrovci Delo v naši šoli poteka v skladu z letnim delovnim načrtom šole, ki ga je konec septembra potrdil Svet zavoda OŠ Gornji Petrovci. V skladu s spreminjajočo zakonodajo na področju šolstva pripravljamo vzgojni načrt šole, kar je tudi ena izmed naših najpomembnejših prednostnih nalog. Tim za pripravo vzgojnega načrta vodi svetovalna delavka Dušanka Lainšček Grkinič. Člani tima so strokovni delavci šole, starši in učenka. Prvi korak za pripravo vzgojnega načrta je seveda analiza stanja, da ugotovimo na katerih področjih smo dobri in na katerih področjih so potrebne izboljšave. V celotni postopek priprave vzgojne- ga načrta so vključeni tako zaposleni, starši in učenci. Na roditeljskem sestanku v novembru smo se s starši predvsem pogovarjali o vrednotah. Aktivnost staršev je bila v delavnicah po razredih, ki so jih vodili razredniki in predstavniki Sveta staršev, in nato v skupnem delu zelo velika, kar je zelo pohvalno. Delavnice bi bile zagotovo še bolj uspešne, če bi se jih udeležilo še več staršev. Na osnovi analize stanja se bomo lotili naslednjih korakov pri pripravi vzgojnega načrta. Zakonodaja nas obvezuje, da moramo načrt pripraviti do junija 2009. Rok se nam zdi primeren, saj bo še veliko za postoriti. Naša šola že vrsto let sodeluje v mednarodnem projektu EKO šol. Projekt v letošnjem šolskem letu vodi učiteljica Bojana Keršič Ružič. Cilje projekta uresničujemo z vrsto aktivnostmi s področja ekologije, s katerimi osveščamo učence. Še naprej sodelujemo z OŠ Táplánszentkereszt na Madžarskem. Na začetku novembra smo obiskali naše partnerje, ki so se izkazali za odlične gostitelje, saj so nas zelo lepo sprejeli in za njihove in naše učence pripravili različne aktivnosti. Kljub težavam v različnosti jezikov, smo na Madžarskem preživeli lep dan in se vrnili z novimi doživetji. Ob izvajanju obveznega predmetnika izvajamo še veliko interesnih dejavnosti, vključujemo se pa tudi v razne projekte, natečaje in sodelujemo na različnih tekmovanjih, kjer velikokrat dosegamo odlične rezultate. Le teh se veselijo učenci, starši in pa seveda tudi mi. Še naprej si želim rast kakovosti našega dela, za kar si na šoli vsi skupaj prizadevamo in dobrega sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo. Ravnatelj: Johann Laco Utrip življenja na šoli 41 NOVINE, številka 25 Razno »Majska pesem« Goričko drüjštvo za lepše vütro in Javni zavod Krajinski park Goričko sta v sodelovanju z Občino Grad na binkoštno nedeljo, 27. maja organizirala revijo pevskih zborov »Majska pesem«. V kulturni dvorani pri Gradu so se nam po uvodnem nagovoru župana Občine Grad, Daniela Kalamarja in strokovne vodje JZ Krajinski park Goričko, Stanke Dešnik predstavili Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren Grad. Program prireditve je vodila Marjanca Ferko Omahen. V nadaljevanju se je v petju pomerilo pet pevskih zborov z območja Krajinskega parka Goričko: Vokalna skupina »Zarja« - PD Puconci, Moški komorni zbor KPD Rogašovci, Mešani pevski zbor - N pdalkör Hodoš, »Marjetice« - DU Moravske Toplice in Mešani pevski zbor KPD Rogašovci. Vsak zbor se je predstavil z dvema ljudskima in eno slovensko umetno pesmijo. Kakovost njihovega nastopa je ocenila žirija v sestavi Helge Horvat, Anke Suhadolnik in Tomaža Kuharja. Po nastopu gostov iz Slovenskega Porabja, Komornega pevskega zbora iz Monoštra, je strokovna žirija razglasila rezultate. Prvo mesto je dosegla Vokalna skupina »Zarja« PD Puconci, drugo mesto je osvojil Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in tretje mesto je dosegel Moški komorni zbor KPD Rogašovci. Predsednica Goričkega drüjštva, Marta Horvat, je vsem nastopajočim zborom podelila priznanja oz. zahvale za spodbudo in vztrajanje pri zborovskem petju še naprej ter simbolične nagrade. Imeli smo priložnost spoznati pevsko kulturo Goričkega in naših sosedov iz Madžarske. Glasovi nedeljskega popoldneva so se združili v čudovito majsko pesem in naj le-ta še dolgo odmeva po goričkih bregovih. Tekst: Štefanija Fujs Foto: Stanka Dešnik Ema Mesarič, dipl. med. sestra Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA Telesna dejavnost kot antistresni dejavnik v vsakdanjem življenju Danes življenje postaja vedno hitrejše, vse bolj se nam mudi in vedno manj časa najdemo zase. Stres je postal normalen del našega vsakdana. Nanj smo se že tako navadili, da ga sploh ne opazimo, dokler ne zbolimo. Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Ko naše sposobnosti niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres in posledično bolezen. Pomagamo si s premislekom, kaj je pravzaprav problem, ki nas stiska, kaj je cilj, ki ga želimo doseči. Vzrokov stresa največkrat ne moremo odpraviti, lahko pa z različnimi metodami premagamo njegove posledice. Številne raziskave ugotavljajo, da so pokazatelji mentalnega zdravja v tesni pozitivni povezavi s telesno dejavnostjo. To sicer ne pomeni, da se telesno aktivni ljudje ne soočajo s stresom, ampak da telesna aktivnost blaži učinke stresa vsakdanjega življenja. Gibanje ima pozitiven vpliv na zmerne ter občasne občutke depresivnosti, s katerimi se srečujemo vsi zdravi posamezniki, vpliva pa tudi na bolezenske oblike depresivnosti. Zaradi tega redna telesna vadba, predvsem aerobna, pogosto dopolnjuje program psihoterapije depresivnih bolnikov. Telesna vadba vpliva tudi na povečanje splošne storilnosti, in s tem učinkovitosti pri delu, poleg tega pa koristno vpliva tudi na intelektualno dejavnost. Rezultati številnih študij kažejo, da ima gibanje pozitivne učinke tudi na čustvena stanja, posameznikovo samospoštovanje, samopodobo in doživljanje samega sebe. Ob telesni aktivnosti se počutimo sproščeni, živahni, ker se spodbudi izločanje endorfinov, kemičnih snovi v možganih, zaradi katerih se počutimo srečnejše, bolj umirjene in bistroumne. Ponuja nam nove možnosti za navezovanje stikov in prijateljstva. 42 Razno NOVINE, številka 25 Aktiven življenjski slog nam pomaga: • Zmanjšati stres in depresijo. • Vzdrževati mišično moč in gibljivost sklepov. • Zvečati telesno pripravljenost. • Obvladovati prekomerno telesno težo in debelost. • Preprečevati bolezni srca in ožilja. ■ Zmanjšati tveganje za možgansko kap. • Obvladovati krvni tlak. • Izboljšati sladkorno bolezen tipa 2. •.Preprečevati krhkost kosti (osteoporozo in možnost zlomov). • Izboljšati kvaliteto življenja, zmanjšati število od tuje pomoči odvisnih starostnikov. Kako začeti z aktivnim življenjskim slogom Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti 1.9 milijona smrti letno. Aerobna vadba, kot je hoja, hitra hoja, kolesarjenje, tek so zelo primerna oblika športne aktivnosti za premagovanje stresnih situacij. Vsak posameznik je osebnost zase. Prav zaradi tega ima vsak svoje želje, pričakovanja, možnosti, za katero telesno aktivnost se bo odločil. Izbirajte raznovrstne telesne dejavnosti, ki vas veselijo in jih lahko opravljate brez večjega naprezanja. Priporočilo, ki ga lahko izvajamo vsi, mladi in stari, zdravi in tisti, ki imajo že določene zdravstvene težave, je pol ure zmernega gibanja dnevno. V kolikor želimo povečati koristi za svoje zdravje, bodimo dalj časa telesno dejavni in izvajajmo različne vrste gibalnih dejavnosti. Upoštevati moramo načelo uravnotežene vadbe, kjer morajo biti zajeti trije elementi kot so: vzdržljivost, moč, gibljivost. Vaja za vzdržljivost ali aerobne vaje, pravijo jim tudi vaje za srce, so zelo pomembne ker ohranjajo in izboljšujejo splošna vzdržljivost. To so: tek, hoja, kolesarjenje, ples, aerobika... Vaje za gibljivost in moč naše telo ohranjajo gibljivo, spretno in močno. Vaje splošne gibljivosti morajo biti del vsakodnevne vadbe Pri vsaki vadbi moramo: ■ Pred začetkom vadbe se moramo ogreti in po njej ohladiti. • Izbrati pravilna oblačila in obutev glede na športno dejavnost in vremenske pogoje. Pomembno je, da oblačila dihajo in ne dražijo kože in da mora biti obutev udobna za stopalo, da je zavarovan gleženj. Pri dalj trajajoči vadbi ne smemo pozabiti na nadomestitev tekočine( izguba mineralov in kalcija). Moški stari nad 40 in ženske nad 50 let, ki niso bili telesno aktivni, se morajo pred vadbo posvetovati z zdravnikom. Piramida telesne dejavnosti Iz piramide so razvidni vrsta, obseg in priporočen čas telesne aktivnosti. Najpomembnejši je spodnji del piramide, začnimo z aktivnosti od spodaj navzgor. Ne obsojajmo se, če nismo v svoj vsakdan vključili gibanja kot vrednote dneva. Za začetek nikoli ni prepozno. Telesna dejavnost je ena izmed metod, ki vam je v pomoč pri obvladovanju stresnih situacij. Ne jemljite vsega pretirano resno. Če se tu in tam pregrešite, se ne obsojajte preveč. Važen je cilj. Postavljamo si prednostne naloge, postavljamo realne cilje, poiščemo pomoč pri ljudeh, ki nas razumejo in jim zaupajmo. Sposobnosti za obvladovanje stresa si lahko povečamo s skrbjo za dobro počutje in zdravje. Vse življenje je še pred vami. Želite si, da bi bilo prijetno in sproščeno? Hočete v življenju uživati tako, kot uživajo drugi ljudje in se jim to zdi samo po sebi umevno? Nobenega razloga ni, da tudi vi ne bi tako uživali, saj lahko premagate svoje težave. Le zaupati si morate. Literatura: Mag. Kraševec Ravnik E. Gibaj se veliko in opazil boš razliko, Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. Ulaga D. Šport, ti si kakor zdravje. Celje: Mohorjeva družba, 1996. Sovvers C., Peabody C.D., Jerič A. Pot k dobremu počutju. Ljubljana: Eli Lilly, 2005. 43 GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI PREDVSEM NOVINE, številka 25 Razno OBISK NAJSTEREJŠE OBČANKE IN OBČANA OBČINE GORNJI PETROVCI Kot vsako je leto je tudi ob koncu leta 2006 župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber v spremstvu predsednika KS Šulinci, Draga Sveteca, referentke na občini, Biserke Kuronja ter predsednice vasi Martinje, Jožice Jelen, obiskal naj starejšo občanko in najstarejšega občana občine Gornji Petrovci. Že tretje leto zaporedoma sta bila to: Vilma Karba iz Neradnovec 14, ki je dopolnila 97 let starosti in Ivan Camplin iz Martinja 27, ki je dopolnil 94 let. Po stari navadi so vsakemu prinesli tudi novoletno darilo in v prijetnem vzdušju poklepetali z njima ter jima zaželeli še veliko zdravja v prihodnjem letu. Žal pa je le dober mesec po obisku župana, naj starejša občanka, Vilma Karba, preminula v častitljivem 98 letu starosti. Obisk pri najstarejši občanki, Vilmi Karba v Neradnovcih Obisk pri najstarejšem občanu, Ivanu Camplinu v Martinju Pozabljena vas Panovci Vasica Panovci je zelo idilična vasica. Nima gostilne, cerkve, trgovine, pravzaprav nima ničesar, ima samo blizu 40 ljudi, ki so utrujeni od obljub raznih občinskih mož, a vsak dan sproti se spopadamo z raznimi osnovnimi težavami, ki jih ostali v občini sploh več ne poznate. - Če se pripeljete iz soboške strani, table Panovci ni že 3 leta, čeprav prosimo, pišemo, table še vedno ni. Tak je odnos občine do nas Panovčanov. Pozabljeni, izbrisani, ni nas... - Občinske ceste se ne popravljajo, samo se krpajo in še to z materialom, ki ni primeren za ceste, tisti, ki tu živimo pa namesto, da gume menjamo 2 krat na leto, to delamo tudi do 5 krat, saj ceste niso normalno prevozne, niso redno košene, pozimi ni spluženo, čeprav v vasi niso samo starejši občani, nekateri celo hodijo v službo in pozimi se dogaja, da zaradi nespluženih cest ostanejo doma. Ste kdaj pomislili, da bi ostali zaradi tega brez služb, ne, sicer se to ne bi dogajalo vsako leto znova, kljub prošnjam. A to se dogaja samo v vasi Panovci. Pozabljeni, izbrisani, ni nas... - Voda je tudi problem v Panovcih. Vsako leto je težje, že zaradi podnebnih sprememb, pa Panovčani že 10 let živimo od obljub «drugo leto bo«. Tudi sedaj je rečeno drugo leto. A mislite, da verjamemo po tolikih letih praznih obljub? Ne. Pozabljeni, izbrisani, ni nas... - Vaško gasilski dom bi naj imeli Panovčani pa tudi tega nimamo. Imamo pa občinsko stavbo sredi vasi, ki jo občina ne obnavlja in ne dokonča začetih del. V tem domu imamo volitve. V tem domu ni niti WC, niti vode, tal, niti ni pobeljen in v tej stavbi volimo. A si predstavljate, da pride kak zastopnik, bog ne daj novinar, posnet našo idilično vasico, kako bi to izgledalo. V tem domu ne moremo imeti nobene predstave, doma tudi oživiti ne moremo, ker ni osnove za to (WC,voda...). Pozabljeni, izbrisani, ni nas... V naši idilični vasici bi še lahko naštevali probleme, a naj bo za zdaj dovolj. Če bi se naš župan spomnil, da tudi mi obstajamo, bo mogoče drugo leto kaj naredil za vas Panovce. Kljub velikim problemom, to niso velike finančne obremenitve, je veliko več volje in interesa, da vas Panovci obstane, saj imamo tudi po ustavi pravico do dostojnega življenja, čeprav nas je samo blizu 40, da bo 44 Razno NOVINE, številka 25 vas Panovci imela še kaj ne samo lepo naravo, čist zrak, veliko gob, prijazne in prisrčne ljudi. Veliko volje, zdravja, sreče, zadovoljstva v prihajajočem letu vam želijo vaščani in vaščanke Panovcev. Zapisala: Metka Mernik Pozabljena vas Panovci - komentar na zapis Metke Mernik Spoštovani občanke in občani vasi Panovci! Občina Gornji Petrovci je velika 66,8 km2 in to pomeni, da je potreb ogromno, oziroma preveč glede na število prebivalcev, pa zelo omejene finance oz. so te premajhne za vse naložbe, ki bi jih radi izpeljali. Vendar kljub temu želim pokomentirati zapis gospe Metke Mernik. Ni res, da se ceste ne bi kosile, saj so ceste v Panovcih bile košene takrat, kot vsepovsod drugje, le spomniti se je potrebno za vsa leta nazaj, kaj vse je bilo opravljeno. Na lokalni cesti Panovci - Križevci je bil opravljen posek, čiščenje brežin, jarkov, kanalet, barvanje ograje na mostovih, postavitev smernikov. Le spomniti se je potrebno, kdaj je kaj bilo opravljeno. Dobro je imeti dober spomin. Prav tako je bilo veliko materiala navoženoga na zgornjo lokalno makadamsko cesto Panovci - Kukeč. Potrudili smo se in v celoti obnovili in zaščitili železni zvonik v vasi, ki je bil prepuščen rjavenju. Vloženega je bilo kar nekaj časa in materiala, da smo ga popolnoma obnovili. Javna cesta v Panovcih je bila sanirana, saj je bilo opravljenih veliko bagerskih del, navoženo je bilo več kamionov sotinškega in drugega materiala in cesta je vsako leto popravljena. V tem trenutku je prevozna in urejena, res, da ni asfalt, vendar je urejena. Prav tako smo po planu, ki je bil predviden, vgradili propuste ne cesti, uredili del betonske glave na propustih in zakrpali večje luknje na cesti. Ta cesta je pozimi redno splužena, saj to cesto pluži Jakoša Emerik iz Domanjševec, ki je pogodbeni izvajalec za opravljanje zimske službe pluženja snega. Ceste se plužijo, ko je debelina snega 10 cm, če ni, se pač ne pluži, vendar se je do sedaj vedno redno plužilo. Glede vode naj povem, da nihče v Panovcih ne obljublja 10 let vode, saj smo s projekti vodooskrbe začeli v letu 2000. Takrat smo začeli za celotno občino izdelovati dokumentacijo, ki vključuje tudi vodovodno omrežje v Panovcih. Projekti so že narejeni, tudi gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. V tem trenutku poteka usklajevanje, kdaj bi lahko začeli in če bodo zagotovljena sredstva s strani države in EU. Vsekakor pa bi projekt vodooskrbe izpeljali v letih 2008-2010. Prav v tem času potekajo tudi priprave na razpis za izbiro operaterja za kabelsko TV in širokopasovne povezave, kot so internet, TV, telefonija. V letu 2009 se načrtuje izgradnja lokalne ceste Panovci - Kukeč in vzporedno še kaj, če bo volja tudi med občankami in občani vasi Panovci. Vaško gasilski dom, ki stoji v Panovcih, nekateri pozabljajo, da je bil obnovljen v celoti, da je bilo ogromno dela postorjenega v okolici, posek, odstranitev odvečne zemlje in druga dela. Pozablja se še, da se vedno kosi v okolici in da vse to predstavlja velik strošek. Seveda je pričakovati, da se bo ob izgradnji vodovoda in asfaltiranja ceste postorilo marsikaj. Le potrpeti je potrebno, saj delamo in skrbimo za to, da bi temu bilo tako. V zadnjem času smo pomagali v Panovcih obnoviti hišo občanu, pomagamo osebam, ki si ne morejo same pripraviti drv itd. Vse več je v Panovcih tudi takšnih, ki so se preselili v vas tako, da se ne spomnijo, kako je bilo v letu 1995, prav tako pa niso vsi enako prispevali k razvoju vasi, vendar sem vseeno prepričan, da lahko pričakujemo v naslednjem obdobju boljše čase za lepšo, bolj urejeno in čisto vas Panovci, zlasti če bomo uspeli pridobiti več dodatnih finančnih sredstev s strani EU in državne. Zato moramo tudi sami skrbeti za cesto in urejeno okolje, ne odmetavati škodljive snovi v okolje, moramo poskrbeti, da bo naša okolica hiše urejena itd. Razmišljal sem, ali naj sploh kaj napišem, vendar sem se odločil, da na kratko napišem nekaj besed za pojasnilo. Vsem v vasi Panovci se zahvaljujem za sodelovanje in Vam želim vse dobro v letu 2008. S spoštovanjem! Župan, Franc Šlihthuber 45 NOVINE, številka 25 Razno ROKODELSKE DELAVNICE Izdelovanje rož iz krep papirja in poročnega okrasja 21. in 22. novembra 2007 je v organizaciji Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in s sodelovanjem Po-melaja v Veliki Polani na Sabolovi domačiji (Mala Polana) potekala rokodelska delavnica izdelave rož iz krep papirja in poročnega okrasja, s posebno tehniko sekanja rož s kovinskimi sekači. Rože iz papirja so ženske v preteklosti izdelovale v nam bližnjih vaseh Prekmurja, Porabja in Slovenskih goric. Okraski iz rož so bili pomemben del poročnih šeg, šeg ob smrti, prazničnih šeg (za veliko noč in božič) in šeg življenjskega ciklusa (pri-micije - nove maše, birme, vojaške nabore). Krasili so domove, razpela, poročne svate in glavno svatbo (naprsni svatovski šopki različnih velikosti, nevestin poročni šopek, naglavno okrasje neveste, družic, okrasje pozvačina, protfirera ...). Namen rokodelske delavnice je bil, da se mojstrice iz različnih vasi srečajo, spoznajo, izmenjajo izkušnje, znanje, ideje. Vsaka ženska je izdelovala rože na svoj način in tako, kot je to videla od starejših žensk v vasi. Posebna tehnika sekanja rož s kovinskimi sekači je bila, po spominjanju starejših žensk, znana tudi v Prekmurju, vendar na žalost danes v tem prostoru ni več ohranjena. To tehniko nam je pokazala mojstrica iz Slovenskih goric. Jolanka, Irena in Terezija pri delu ter njihove rože. Foto: Jelka Pšajd. vec). Iz občine Gornji Petrovci so se rokodelske delavnice udeležile tri mojstrice: Jolanka Hari in Irena Hari iz Križevec ter Terezija Šarkanj iz Gornjih Petrovec, Izdelale so šopek za snejo ter rože različnih cvetov; predvsem pa so pokazale in naučile druge ženske, kako znajo izdelovati papirnate rože v Križevcih in Gornjih Petrovcih. Nastal je tudi film o tej dejavnosti - izdelovanje rož iz krep papirja, saj je vsaka ženska pripovedovala o svojem delu in znanju ter rožah, ki jih znajo izdelovati. Ob zaključku projekta Craftattract, ki ga financira EU, bodo izdelki tudi razstavljeni. Jelka Pšajd, Pokrajinski muzej Murska Sobota Tudi Triglav je naš! “Le ljubezni odpro pore vse svoje bogastvo in globino svoje duše. Hočejo celega moža. Popolno predanost, srčnega poguma in resničnega navdušenja. Tedaj tudi vračajo ljubezen z ljubeznijo in kogar ljubijo, ga visoko povzpnejo ter naredijo velikega in močnega. Oči so jim jasne, opazujejo ostro, in če spoznajo, da te niso privedle srčne želje, temveč morda šport, gizdavost ali slučajna muhavost, tedaj se nejevoljne odenejo z obledelimi barvami, nezaupljivo skrijejo svoje zaklade, ter postanejo ponosne, mrzle in neme. Takemu tujcu nimajo kaj povedati. Reven gre od njih, kakor je bil prišel!" Dr. Julius Kugy Večkrat smo se menili, da bi bilo dobro osvojiti našega očaka. Ti pomenki so se uresničili letos, 4. 5. in 6. avgusta, ko smo se trije Stanjevčani: Borut Šeruga, Miran Gorenji in Marjan Šafran odpravili na Triglav. Zgodaj zjutraj smo krenili iz doline Vrat in se počasi čez Prag vzpenjali proti Kredarici. Pot je bila strma in naporna. Prvi dan smo prišli do naše najvišje in najlepše koče, Kredarice. Žal tam ni bilo prostega prenočišča, zato smo se odpravili na Planiko. Tam Marjan in Miran na vrhu Triglava Delavnice so se udeležile mojstrice iz Pomurja (Križevci, Gornji Petrovci, Gančani, Beltinci, Moščanci, Čentiba, Dolina, Rakičan, Velika Polana, Mala Polana, Sr. in G. Bistrica, Žižki, Lu-tverci), Porabja (Števanovci), Podravja (Destrnik, Hum pri Ormožu) ter Hrvaškega Zagorja (Kumro- 46 Razno NOVINE, številka 25 smo prespali kar pod mizami, ker drugje ni bilo prostora. Naslednji dan smo se odločili, da krenemo na vrh Triglava, vendar se je Borut ustrašil in odklonil vzpon. Bolje na ravnem, kot med stenami, si je mislil. Z Miranom sva zato sama krenila proti vrhu. Vreme in razgled sta bila čudovita. Po dobri uri in četrt sva bila na strehi Slovenije, na najvišjem vrhu, na našem Triglavu. To je bilo za Mirana nepopisno doživetje, tako srečnega ga še nisem videl. Čestitke, objemi, slikanje, nepopisno zadovoljstvo, Miranu prvič, meni že sedmič. Po povratku iz vrha sva pobrala Boruta, Marjan, Miran in Borut na Sedmerih jezerih ki naju je čakal pri koči Planinka. Skupaj smo krenili naprej čez Hribarce na Prehodavce in naprej proti Sedmerim jezerom. Zelo dolga pot, a čudovita. To je gorski svet, tak kot v pravljici. Hodili smo ves dan in zvečer prišli do koče pod Bogatinom. Tam smo se okrepčali in prenočili. Naslednji dan smo čez Komno krenili v dolino, proti Bohinjskemu jezeru in na pot proti domu. Ti trije dnevi potepanja po Triglavu ne bodo šli kar tako v pozabo. Bilo je enkratno doživetje. Marjan Šafran Vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci, želimo prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2008. SDS IO OO SDS Gornji Petrovci ROPANJE GORIČKIH GOZDOV Že dolgo časa me muči zadeva glede nabiranja gob in izletov na Goričko, oziroma v gozdove od Križarke do Martinja, Boreče, Ženavlja, vse dol do Čepinec.Vse to se začne ob vsakem malo večjem porastu gob na Goričkem. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi tako imenovani “izletniki” prinesli s seboj polne torbe malice ter pločevink in plastenk, ki jih potem pridno odmetavajo, bodisi takoj tam, kjer je ne potrebujejo ali pa jo malo stran, skupaj s polivinilsko vrečo, zataknejo za prvi grm. Nikomur ni mar za to, ali je gozd v privatni lastnini ali državni, avtomobili se puščajo na vsakem uvozu tako, da kmetje, ki imajo svoj gozd sploh ne morejo priti s traktorji na svojo lastnino. Avtomobili so z različnimi registracijami od MB, CE, SG do LJ. Seveda je tudi tistih veliko, ki pridejo iz Murske Sobote in so pravzaprav domačini, vendar sedaj, ko so v mestu, to ni več njihovo okolje in lahko puščajo smeti in svinjarijo povsod, kjer pridejo. Moti me tudi to, da novodobni gobarji pridejo s prijatelji in znanci, se zapodijo v gozd, se derejo in vpijejo, kar ne pobirajo, zbrcajo in uničijo, potem zazvoni vsakih pet minut nekomu telefon in začne se sestanek, ki bi moral biti v službi. Vse to ne spada v gozd, domačini smo bili navajeni tako, da je vsak šel po svoje in po tihoma, da ne bi plašili divjadi in ptičev, ki živijo v njem. Tudi pogovorov ni bilo veliko, vsak je pozdravil, če je srečal soseda in seveda šel svojo pot. Imamo celo nekakšen Jelinčičev zakon o nabiranju gob in o nabrani količini gob ter gibanju motornih vozil v gozdu, vendar se to ne kontrolira, vsak lahko dela, kar se mu zahoče. Predlagal bi, da občinski svet in pa župan preučijo situacijo, ki je v gozdovih in na podlagi tega naredijo nek občinski odlok, ki bo preprečeval tako početje in prepovedal parkiranje in nabiranje gozdnih sadežev v privatnem gozdu. Vem, da je to težko narediti takoj, vendar treba je začeti. Da bi izvzeli iz teh prepovedi domačine, jim je treba dati neke dovolilnice, ostali pa lahko nabirajo gozdne sadeže le v državnih gozdovih. Sam sem pripravljen vložiti svoj čas in trud v to, da se to enkrat uredi, saj je povsod v svetu oz. EU načelo, da je lastnik gozda tudi gospodar in da lahko gospodari, oz. prepove gibanje v svojem gozdu. Za konec bi želel povedati samo to, da v kolikor je enako mislečih več, naj poiščejo moj naslov v uredništvu NOVIN in se bomo lahko sestali ter naredili strategijo, kako to ropanje in onesnaževanje preprečiti. 47 NOVINE, številka 25 Razno ŽETEV IN MLAČEV AJDE PO DOMAČE V Martinju je kar nekaj kmetov letos posejalo ajdo. Tudi sam sem jo posejal na svojih dveh njivah, ki sta bili kar precej zaraščeni s pleveli. Spomnim se, da so starejši kmetje ajdo sejali tudi zaradi razple-veljanja njive, zato sem se tudi sam odločil za to. Spomladi sem z Gorenjske pripeljal ajdo in jo me- seca maja posejal, ajda je zelo lepo rasla in tudi cvetela tako, da so imele tudi čebele kar precej dela. V avgustu je bila ajda zrela in bilo jo je treba požeti, ker pa so bile parcele majhne in bi bil kombajn predrag, sem se odločil in ajdo požel na stari način, to je ročno. Najprej smo jo poželi in potem s srpi zložili v snope ter jih zvezali in razstavili po celi njivi, tako da se je sušila. Nekako čez štirinajst dni sem pripeljal na njivo staro mlatilnico ( tisto na boben ) in jo postavil ter priključil traktor in začela se je mlatitev. Ker pa vsega dela ne bi mogel narediti sam z ženo, so mi vrli sosedje priskočili na pomoč in začeli snope nositi do mlatilnice. Sam sem podajal snope v boben, žena pa je na drugi strani stepala slamo in s tem ločila zrnje od slame. Samo delo je bilo prijetno, saj smo s seboj imeli tudi pijačo, da smo sproti gasili žejo. Po končanem delu pa smo napravili večerjo tako, da smo bili vsi zadovoljni, jaz ker sem imel ajdo zmlačeno, sosedje pa, da so videli in lahko sodelovali pri tem delu, ki ga redko lahko še kje vidijo. Z. V. PRAZNIČNA Leto je zopet naokrog, sneg pobelil dol je log. Že prazniki se bližajo, v srce nemir prinašajo. Na venčku svečke zagorijo, adventni čas nam oznanijo. Miklavž pa s spremljevalci hiti, da vse pridne otroke obdari. Na hribu cerkvica stoji, ki vabi dobre vse ljudi. Naj to noč iz hiš gredo, in bakle vsi naj poneso. V tihi noči se zvonovi oglase, polnočnico nam naznane. Naj SVETA NOČ iz ust zveni, srca naj vsa nam otopli. To noč roke si vsi podajmo, vsaj zdaj nasmeha ne igrajmo. 48 Razno NOVINE, številka 25 Kajti le iskren nasmeh, zagotavlja srečo in uspeh. Staro leto jemlje že slovo, kajti novo se pričelo bo. Vsi takrat si voščimo, zamere vse pozabimo. Vsak naj svojega objame, sreča naj nas vse prevzame. Drug drugemu jo zaželimo, od sebe slabo vse spodimo. Da bi ljubezni vsi imeli, bolniki naj bi ozdraveli. Naj se vojne vse končajo, hinavci naj se pokesajo. Kako se je zgodilo to, o tem bom zdaj govoril. Čeprav je mnogo let prešlo, odkar ta greh sem storil. Potice polne vseh dobrot, so delali za praznik. Jaz nos vtikal sem povsod, kot kak jetniški paznik. Tedaj pa mama jezna vsa. “Marš ven iz kuhinje”, zakliče “Če ne bo mir, zapleševa!” Tak ples me nič ne miče. In s srcem prav užaljenim , odplazim se od hiše preč. In s srdom bridkim zagrozim, ne vidite me več. Brigita Andrejek MILKA Sem Slovenska deklica, Milka mi je ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce. Laske imam rumene , kitke lepo pletene, lep je bil moj rožni cvet, mojih mladih let. Očka bil je Štajerec, mamca Štajerka, zibka mi je bla iz lesa, kjer sem se zibala . Trata bla je zelena, kjer sem rožce trgala , lep je bil moj rožni svet, mojih mladih let. MALI BOŽI Tri leta komaj sem imel klicali so me Boži, Ko prvič mami sem ušel, zamenjal barvo koži. Navzdol po klancu cep,cep cep, mi nožiče drobijo. Že pred tovarno sem , oj mama huda, sedaj adijo. In vedno dalje jo hlačam, tja h kotu blatnem črnem. Prekrasno delo čaka tam, domov se več ne vrnem. In v sredo blata usedem se, potice začnem peči. Pa torte, kruh, klobasice, Izvrstno, moram reči. In delam, delam, vroče je, si brišem čelo potno. Nenada izmaliči se, obrazek mi grozotno. A glej, ni to tam mamica, stoji tam gor pri lesi. In gleda sem in gleda tja, in kliče: “ Božo, kje si ? “ Po klancu se navzdol spusti, in glej oči si briše. Ko kliče me in ko hiti, vse bliže in vse bliže. Zapisala Pavla Vidmar 49 NOVINE, številka 25 Razno Zdaj tik do mene je prišla, a kaj le to pomeni. Da se ta čudna mamica , zame prav nič ne zmeni. Pogledala me sicer je, a zdaj gre mimo mene. Nasmeha nič, besede ne, kako so čudne žene. Le kam odhaja mamica, to hotel sem spoznati. Adijo zdaj delavnica, ne morem tu ostati. Navzdol po klancu cep, cep ,cep, mi nožiče drobijo. Sledim ji zvesto kakor rep, vsi nama se smejijo. Tedaj se mamica uzre. “ Oj Božo, srček zlati, al si to ti ?”, mi de ihte “ Težko te je spoznati.” Kako si črn umazan ves, po licu, rokah, nogah. Po vratu, hlačah čez in čez, obraz je ves v marogah. In me odvedla je domov, umivala tri ure. Da ni bilo nikjer sledov, zamorske avanture. Postal sem zopet možek bel, a moram vam priznati. Udarniško sem spet začel, Nagajati, packati. Po pripovedovanju Pavle Vidmar, zapisal V.Z. DRAGA DEKLETA, ŽENE IN MATERE: Vem, da so sedaj že vaše škatle polne različnega božičnega peciva. Vseeno vam prilagam še dva recepta. Mogoče vam pa ravno ta dva manjkata. Uspešno peko vam želim in čim manj zagorelega in neuspešnega peciva v letu 2008 ter prav vsak dan v letu z nasmehom obdan. Brigita Andrejek KMEČKI KRUHKI Sestavine: 3 rumenjaki, 25 dag kokosove moke, 12 dag mlete čokolade, 12 dag mletih orehov ali lešnikov, 3 beljaki, 20 dag sladkorja v prahu, 10 dag sladkorja v prahu (za valjanje). Dobro zmešamo rumenjake, kokos, orehe in čokolado. Beljake stepemo v sneg in mu med stepanjem dodajamo sladkor. Sneg vmešamo v pripravljeno maso. Z vlažnimi rokami oblikujemo kroglice (pribl. 2 cm), jih povaljamo v sladkorju in zlagamo v pekač. Pečemo pri 175 stopinj, približno 15 minut ali manj. OREHOVI RAHLI KEKSI Sestavine: 56 dag moke, 50 dag margarine, 34 dag orehov, 28 dag sladkorja, 2 mali jajci, malo cimeta. Umesimo, razvaljamo zelo na tanko in izrežemo z različnimi vzorci. Spečemo. Zlepimo po dva skupaj z marmelado in oblijemo s čokolado ali z različnimi glazurami, ali samo potrosimo s sladkorjem v prahu. Podeželje je vedno bilo in bo simbol življenja ljudi, zato naj se razvija in krepi okolje, v katerem živimo. Vse dobro želimo vsem v naši občini, da bi jim polja, vrtovi in vinogradi polno obrodili. SLS. Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka 50 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 PRAVILNIK o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Gornji Petrovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa področje uporabe, namen in cilje, vrste pomoči in drugih ukrepov Občine Gornji Petrovci (v nadaljevanju občine) na področju izvajanja razvoja kmetijstva in podeželja. 2. člen Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom krepitve konkurenčne sposobnosti podeželja in delovnih mest na podeželju ter ohranjanja poseljenosti. Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja se sredstva po tem pravilniku razdeljujejo za: - pomoči, usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči, - pomoči de minimis, - ukrepe, ki ne sodijo na področje državnih pomoči in pomoči de minimis. 3. člen Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe; »kmetijski proizvod« pomeni proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št.104/2000; proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki); proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta EGS št.1898/87; »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je upravičenec upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov; 51 NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi »kakovosten proizvod« je proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005; »slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami« pomeni vremenske pojave, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo vec kot 30 % običajne letne proizvodnje določenega kmeta, dosežene v predhodnem triletnem obdobju, ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov; »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999; »podjetja v težavah« pomeni kmetijsko gospodarstvo ali malo in srednje veliko podjetje v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C 244/02); »družinski člani« so člani družine, ki imajo isti naslov stalnega prebivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva v okviru katerega kandidirajo na sredstva po tem pravilniku; »kmetijsko gospodarstvo« pomeni kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje merila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 70/2001 in ki velja za opredelitev tudi v primeru malih in srednjih podjetij. 4. člen Vrste pomoči in ukrepov Državne pomoči usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči obsegajo pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se dodeljujejo za naslednje namene: - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, - pomoč za plačilo zavarovalnih premij, - pomoč za arondacijo, - pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov, - zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. Pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, ki se dodeljujejo za namene: - naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, - promocija in trženje proizvodov in storitev, - izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. Drugi ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči in pomoči de minimis, so namenjeni za različne projekte in programe razvoja podeželja. 5. člen Pomoči ni mogoče odobriti za: - stroške tekoče proizvodnje, - nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, - drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naložbe za na 52 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 domestitev, za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, - kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, - kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, - kritje dela prevoznih stroškov zbiranja mleka, - podporo za preprečevanje zaraščanja, - umetno osemenjevanje, - stroške veterinarskih storitev, - plačilo stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, - razne oblike pomoči pri klanju živali, - regresiranje nakupa semena, - plačilo v obliki premij (na žival), - plačilo stroškov reje plemenjakov. 6. člen Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu Občine Gornji Petrovci v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov. 7. člen Državne pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev izjavnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil. Upravičenec mora prejeta sredstva iz državnih pomoči in pomoči de minimis voditi ločeno. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskemu gospodarstvu, ki ni podjetje v težavah. II. DRŽAVNE POMOČI 8. člen Najvišji znesek dodeljenih pomoči za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva posameznemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. 9. člen Državna pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti. 10. člen Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 1. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti - ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standar- di NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi dov za dobro počutje živali. 2. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov naložb na območju z omejenimi možnostmi, - do 40 % upravičenih stroškov naložb na ostalih območjih. 3. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki ustrezajo pogojem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 4. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 4.1 posodabljanje kmetij, 4.2 urejanje pašnikov, 4.3 urejanje kmetijskih zemljišč. 4.1. Posodabljanje kmetij Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, - stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada (sadovnjak), stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala. Pogoji za pridobitev: - ustrezno dovoljenje / projektna dokumentacija za izvedbo naložbe, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo za katere se uveljavlja pomoč, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 4.2. Urejanje pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen ureditve pašnih površin na območju občine. Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika, - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: - načrt postavitve pašnika, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za projektno dokumentacijo za katere se uveljavlja pomoč, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 4.3. Urejanje kmetijskih zemljišč Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški: 54 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 - stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del. Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za projektno dokumentacijo za katere se uveljavlja pomoč, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 11. člen Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Cilj pomoči je zniževanje stroškov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer in zniževanje stroškov izgub zaradi bolezni živali in rastlin ter napadov škodljivcev. Upravičeni stroški: - sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni, - sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub na posevkih in plodovih, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere. Bruto intenzivnost pomoči: - Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni. Upravičenci do pomoči: - fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev, - zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica ali - seznam zavarovalnice o sklenjenih zavarovalnih policah. 12. člen Pomoč za arondacijo Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za smotrnejšo obdelavo kmetijskih površin. Upravičeni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, 55 NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: - dokazila o izvedbi arondacije, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 13. člen Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov Cilj pomoči je izboljšanje in preusmeritev kmetijske proizvodnje, izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti v kmetijstvu. Upravičeni stroški: - stroški tržne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, - stroški uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo, - stroški usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prejšnje točke, - stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli do 50 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: - dokazila o izvedbi storitve, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 14. člen Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in kmetijskih društev ter boljši dostop do informacij s področja kmetijstva. 56 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči: 14.1 na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, 14.2 na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, 14.3 na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, 14.4 za publikacije, kataloge, spletišča. Upravičeni stroški: - stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, - stroški na področju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe, - stroški na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udeležbo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov, potne stroške za organiziran prevoz, stroške strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz občine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz občine, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivališče v občini. - stroški na področju publikacij, katalogov in spletišč za pripravo in izdelavo le-teh, pod pogojem, da te publikacije predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: - dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 15. člen Kumulacija 1) Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 10 do 14 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. (2) V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES)št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi 57 NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006. (3) Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006. III. POMOČI de minimis 16. člen Upravičenci do dodelitve pomoči po pravilu de minimis so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov ter z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež in kmetijske površine na območju občine. Upravičenci so lahko tudi pravne osebe, ki izvajajo navedene dejavnosti z namenom razvoja podeželja. 17. člen Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli upravičencu ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Pomoč de minimis se ne more dodeliti za iste upravičene stroške kot državna pomoč. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 18. člen Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost Cilj pomoči je diverzifikacija kmetijskih gospodarstev s širjenjem dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelavo kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske delavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev s sedežem v občini oziroma njihovi družinski člani, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 58 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti, - v kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči, - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi, - poslovni načrt, - projektna dokumentacija naložbe, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 19. člen Promocija in trženje proizvodov in storitev Cilj pomoči je povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški: - stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...). Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo stalno prebivališče na območju občine, - pravne osebe, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. 20. člen Izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, 59 NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo in nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z dopolnilnimi, nekmetijskimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, - dokazilo o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah države in občine. III. DRUGI UKREPI 21. člen Projekti in programi za razvoj podeželja Občina lahko za potrebe razvoja podeželja izvaja aktivnosti: - sodelovanja v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih projektih kot nosilec ali partner v projektu, - sodelovanje v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih aktivnostih za razvoj podeželja, - naročil strateških in drugih projektov ter programov razvoja podeželja, - podpore informiranja javnost o pomenu kmetijstva in zdrave prehrane. IV. NAČIN DODELJEVANJA 22. člen Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij. Drugi ukrepi iz 21. člena se izvajajo kot materialne oziroma nematerialne oblike sodelovanja občine. 23. člen 60 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 Postopek za dodelitev državnih pomoči in pomoči de minimis vodijo člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ. 24. člen Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 25. člen V primeru, da se sredstva, ki so razpoložljiva za en ukrep, ne porabijo, se lahko prerazporedijo za drugi ukrepe, ki ga določijo člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Morebitna neporabljena sredstva se razporedijo v druge postavke proračuna. 26. člen Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ. 27. člen V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. V. KONČNE DOLOČBE 28. člen Z dnem sprejema tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji na območju Občine Gornji Petrovci, ki je bil objavljen v občinskem glasilu Novine, št. 21/05. 29. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. Številka: 010-0008/2007-1 Datum: 01.10.2007 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, I.r. 61 NOVINE, številka 25 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št.69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92 s spremembami), Javni stanovanjski sklad občine Gornji Petrovci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA: 1.1 Javni stanovanjski sklad občine Gornji Petrovci razpisuje pogoje in merila za dodelitev : 1.1.1: 1 neprofitno stanovanje v najem (trisobno stanovanje v velikosti 76,99 m2 ) Lokacija stanovanja: Gornji Petrovci 92 a( 2 nadstropje -mansarda ) 1.1.2.: 1 neprofitno stanovanje v najem ( dvosobno stanovanje v velikosti 71,32 m2) Lokacija stanovanja: Gornji Petrovci 31 a ( 1 nadstropje ) Stanovanja so vseljiva takoj. Oblikovani bosta dve listi: - lista A ( stanovanje 1.1.2.) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v 1. 2006 ne presegajo določene odstotke v točki 2.2. - lista B ( stanovanje 1.1.1.) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v 1. 2006 ne dosegajo odstotke v točki 2.2. 1.2 Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin ( Ur. list RS, št. 131/03 ), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 2. RAZPISNI POGOJI: 2.1 Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče v občini Gornji Petrovci najmanj 6 mesece pred objavljenim razpisom in izpolnjujejo naslednje pogoje: 2.2 Prosilec je v delovnem razmerju za nedoločen čas ( velja tudi za prejemnike pokojnine) ali, da je v delovnem razmerju ( ali ima pogodbeno delo ) najmanj tri leta in če dohodki njegovega gospodinjstva v 1. 2006 v LISTI A, oziroma LISTI B ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu pred objavo razpisa znašala 770,69 EUR. Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B % Meja % Meja dohodka (neto) ________dohodka(neto)_________________________________________________________ 1- člansko 70% do 539,48 EUR Od 70% do 200% nad 539,48 do 1.541,38 EUR 2- člansko_____________115% do 886,29 EUR Od 115% do 250% nad 886,29 do 1.926,73 EUR 3- člansko_____________145% do 1.117,50 EUR Od 45% do 315% nad 1.117,50 do 2,427,67 EUR 4- člansko_______ 175 % do 1.348,71 EUR Od 175% do 370% nad 1.348,71 do 2.851,55 EUR 5- člansko_____________205 % do 1.579,92 EUR Od 205% do 425% nad 1.579,92 do 3.275,43 EUR 6- člansko_____________235 % do 1.811,12 EUR Od 235% do 470% nad 1.811,12 do 3.622,24 EUR Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se spodnja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk, zgornja pa s prištevanjem po 25 odstotnih točk. 2.3. Da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino. 62 Sprejeti odloki, Pravilniki, Razpisi NOVINE, številka 25 2.4 Da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja. 2.5 Na razpisu ne morejo sodelovati: - Tisti, ki jim je bilo v času uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. - Tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. 3. KRITERIJI ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04) ter dodatnih pogojev, določenih s tem razpisom. 3.1 Prednostne kategorije za pridobitev neprofitnega stanovanja so: Pod 1.1.1.: - daljša doba bivanja v občini Gornji Petrovci - mlade družine Pod 1.1.2: - daljša doba bivanja v občini Gornji Petrovci - prosilci, ki živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah 4. RAZPISNI POSTOPEK: Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, dvignejo obrazec vloge, v prostorih Javnega stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d v Gornjih Petrovcih, vsak delovni dan od 7.00 ure do 15.00ure in v sredo do 17.00 ure. Vlogo z vsemi dokazili je potrebno vložiti najpozneje do 31.01.2008. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 5o točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah ( Ur. list RS. Št.8/00 s spremembami), kar znaša 17,73 EUR. Upravna taksa se plača v upravnih kolkih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah. Vlogi je potrebno priložiti še naslednje listine: - opis stanovanjskih razmer - odločbo o odmeri dohodnine za 1. 2006 - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov - najemno oz. podnajemno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali drugo dokazilo o stanovanju ali hiši, ker stanujete - odločbo ali pogodb o zaposlitvi - potrdilo o strokovni izobrazbi (spričevalo, diploma ipd.). - potrdilo o šolanju za otroke starejše od 15 let - potrdilo o nezaposlenosti člana družine - dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka - izjavo o dobi bivanja v občini Gornji Petrovci Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem bivališču in številu članov gospodinjstva po pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu JSS občine Gornji Petrovci, ob delavniku od 7.00 do 15.00 ure ali na tel. 02/556 90 07. Številka: 3523-0007/2007-1 Datum: 29.11.2007 Javni stanovanjski sklad občine Gornji Petrovci 63 NOVINE, številka 25 In memoriam V SPOMIN ŠTEFANU KUTOŠU V 65. letu starosti je dne 10.12.2007 preminil naš občan, Štefan Kutoš iz Križevec 55. Delavci Občine Gornji Petrovci se spomnimo Štefana Kutoša kot zvestega zunanjega sodelavca, ki je sodeloval z občino od samega začetka njene ustanovitve. Zato je primerno, da se ga v nadaljevanju na kratko spomnimo. Štefan Kutoš je bil v zasebnem življenju zaznamovan kot osebnost, ki je delovala na različnih področjih ustvarjanja. Znan je bil kot glasbenik, zidarski mojster, deloval pa je tudi na družbenem in političnem življenju. Tako je imel veliko vlogo že od samega začetka ustanovitve naše občine. Kot predsednik Krajevne skupnosti Križevci je moral tesno sodelovati z občino ter na tak način usklajevati potrebe krajevne skupnosti z interesi občine. Leta 2002 je postal član Občinskega sveta občine Gornji Petrovci ter s tem član številnih delovnih teles občinskega sveta. S tem so mu bile zaupane velike odgovornosti pri načrtovanju razvoja občine. Delo je vedno opravljal zvesto in odgovorno. Bil je tudi predsednik Štaba civilne zaščite občine Gornji Petrovci. Izredno velikega pomena je njegova vloga pri ustanovitvi in delovanju ŠD NK Križevci, saj je bil med prvimi Križevčani, ki se je zavzel za ustanovitev tega društva ter bil v nadaljevanju idejni vodja pri vseh investicijah izgradnje Športnega centra v Križevcih. Bil je tudi dolgoletni predsednik tega društva. Ena od pomembnejših in zadnjih zadev, pri katerih je sodeloval od samega začetka, je bila izgradnja nove mrliške vežice v Križevcih. O njem in njegovih delih bi se dalo še ogromno povedati, vendar so sledi njegovih dejanj vidne in govorijo same zase. Vsa ta dela, ki jih je tako zvesto opravljal, so nedvomno prispevala k razvoju domačega kraja in celotne občine, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. OBČINA GORNJI PETROVCI 64 Obvestila NOVINE, številka 25 KABELSKA TELEVIZIJA - PREDAJA V UPRAVLJANJE Občina Gornji Petrovci že več let išče primerne rešitve, ki bi nam omogočile dograditev ter predajo kabelskega omrežja v upravljanje. Tokrat smo na naše veselje že bliže končnemu cilju prav zaradi sprejetega novega zakona o javno - zasebnem partnerstvu, ki je stopil v veljavo v začetku tega leta. Prav zaradi omenjenega zakona se je odprla možnost, da občina izbere ustreznega bodočega upravljavca kabelskega omrežja za celotno občino. Za pravilnost postopkov ter za pripravo vsega potrebnega gradiva izpeljave in izbire novega upravljavca je občina zadolžila odvetniško pisarno AV-BREHT, ZAJC & PARTNERJI iz Ljubljane. Na 13. redni seji dne 8.11.2007 je Občinski svet Občine Gornji Petrovci obravnaval osnutek odloka za sklenitev javno-zasebnega partnerstva s prilogami ter ga tudi potrdil. Tako sedaj več ne govorimo o izgradnji kabelskega omrežja ampak o izvedbi ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI GORNJI PETROVCI V tem trenutku se intenzivno pripravlja druga faza priprav predaje omrežja v upravljanje, to je priprava javnega razpisa, objava in izbira bodočega upravljavca. V skladu s terminskimi načrti, ki jih je izdelal strokovnjak za tehnični del, bi naj do konca junija 2008 bilo v upravljanju celotno omrežje v Občini Gornji Petrovci, ki je sedaj položeno (na določenih predelih že prej). Obstoječe kabelsko omrežje bo v skladu z izdelanimi tehničnimi zahtevami dograjeno in bo omogočalo bodočim uporabnikom širokopasovni dostop, kar pomeni: 1. možnost priključitve na internet 2. možnost gledanja digitalne televizije 3. možnost telefoniranja (v območju omrežja zastonj) V Občini Gornji Petrovci v tem trenutku obstajajo tri različne zadeve oz. območja okrog kabelskega omrežja: - Prvi so tisti, ki že imajo in gledajo kabelsko televizijo na območju KS Gornji Petrovci - Drugi del je tisti, na katerem je iz faze izgradnje vodovodnega omrežja že položeno kabelsko omrežje in še ne deluje - Tretji del je pa tisti, na katerem se bo še gradilo kabelsko omrežje vzporedno z izgradnjo vodovodnega omrežja. Seveda so ob pripravi dokumentacije upoštevana tudi vlaganja v kabelsko omrežje. Vsi, ki so plačali priključno takso za izgradnjo kabelskega omrežja, bodo lahko naslednjih 10 let imeli cenejšo mesečno naročnino od 2,1 do 4,6 EUR, odvisno od leta in območja vlaganj. Tako pozivamo vse tiste, ki se nameravajo v bližnji prihodnosti priklopiti na širokopasovno omrežje, da do konca januarja 2008 počakajo, kajti takrat bo že bolj jasno, kdaj bo mogoča uporaba našega širokopasovnega omrežja. Na koncu naj omenim še sledeče. Bilo je veliko negodovanja in slabe volje, ker se na področju kabelskega omrežja v naši občini ni nič dogajalo in da je denar vložen. Zaradi velikih investicij občine v življenjsko pomembne projekte enostavno ni bilo finančne zmožnosti, da bi projekt pripeljali do konca. Z novim zakonom nam je to omogočeno. Prepričani smo, da čakanje v tem primeru ni bilo zastonj, kajti ni goričke občine, ki bi lahko svojim občanom ponudila širokopasovno povezavo, tako da je odločitev gradnje kabelskega omrežja pred davnimi leti, le bila dobra odločitev, od katere bomo na koncu res lahko veliko odnesli. Pripravil Bojan Prosič POSEBNO OBVESTILO Ker se približuje obdobje mrzlega vremena in se bodo temperature spustile pod ledišče, obveščamo vse uporabnike javnega vodovoda, da so dolžni zaščititi vodovodne priključke (števec za merjenje porabe vode) proti zmrzali. To velja predvsem za tiste, ki imajo vodovodne priključke v hišah ali v kakih betonskih jaških in so montirani na takih mestih, kjer obstaja nevarnost, da ob nizkih temperaturah lahko priključek zmrzne. Stroške popravila, v kolikor vodovod zmrzne, mora nositi lastnik sam. Tako vas prosimo, da priključke ustrezno toplotno zaščitite. Tako se izognete nepotrebnim nevšečnostim in stroškom. Pindža d.o.o. Upravljalec javnega vodovodnega omrežja v občini Gornji Petrovci 65 NOVINE, številka 25 Obvestila / Čestitke Medobčinska inšpekcija in redarstvo Občin: Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina Tešanovci 31, 9226 Moravske Toplice Dne, 03.12.2007 je pričel delovati organ za skupno opravljanje nalog občinske uprave, na področju občinske inšpekcije in redarstva, » MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA IN REDARSTVO «, s sedežem v Tešanovcih št. 31, v občini Moravske Toplice. Telefonska številka in fax.: 02/538 10 36 Elektronska pošta: medobcinska.inspekcija@siol.net Do imenovanja vodje Medobčinske inšpekcije in redarstva, opravlja naloge vodje, tajnik občine Moravske Toplice: Martina Vink Kranjec, tel. 02/538 10 36 in 051 620 741 Medobčinska inšpektorja: -Jani Bogdan, tel. 051 631 082 (tudi madž. jezik) -Damir Jošar, tel. 051 631 081 Medobčinski redar: -Tibor Kuhar, tel. 051 631 083 Prijavo kršitev je možno vložiti na sedežu Medobčinske inšpekcije in redarstva, po pošti, po telefonu ter na sedežu občin ustanoviteljic, pisno. Obrazec za prijavo kršitev lahko dvignete tudi na sedežu občine Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d ali na spletni strani: www. gornji-petrovci. si. Vsem občankam in občanom občine Gornji Petrovci, posebno pa navijačem, oz. obiskovalcem naših tekem, želimo vesele božične praznike ter sreče, zdravja in uspeha v letu 2008. Igralci in vodstvo KLUBA MALEGA NOGOMETA Gornji Petrovci OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE GORNJI PETROVCI SE ZAHVALJUJEMO ZA PRISPEVKE, KI SO JIH NAMENILI ZA NAKUP DVIGALA IN APARATUR TER JIM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, USPEŠNO, PREDVSEM PA ZDRAVO NOVO LETO 2008! Kolektiv Zdravstvene postaje Gornji Petrovci 66 Čestitke / Obvestila NOVINE, številka 25 Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Gornji Petrovci se iskreno zahvaljuje vsem svojim članom, upokojencem in ostalim volivcem za dani glas izvoljenemu predsedniku države Slovenije, Danilu Turku. Občinski odbor DeSUS želi svojim članom, upokojencem in vsem občanom Občine Gornji Petrovci vesele božične praznike, obilo sreče in zdravja v letu 2008. Predsednik OO DeSUS Aleksander Kerčmar UPORABA e-točk V OBČINI Občina Gornji Petrovci je na razpisu Ministrstva za gospodarstvo uspešno pridobila sredstva za vzpostavitev javnih e-točk na območju naše občine. Nekaj sredstev je primaknila tudi naša občina. To pomeni, da smo na treh lokacijah v sodelovanju z dobaviteljem opreme ST sistemi, Špilak Srečko s.p. postavili računalniško opremo z možnostjo brezplačnega dostopa do interneta. Te lokacije so: Dnevni bar Balonček v Ženavljah, Dnevni bar - Gospoud srmak v Gornjih Petrovcih in Okrepčevlnica - pizzeria Kučan v Križevcih. Omenjene e-točke lahko brezplačno koristi vsak občan iz naše občine ali drugod po navodilih lastnikov omenjenih lokalov. Obstaja možnost tudi brezžičnega dostopa do spleta. Tako lahko v prihodnje sami preizkusite delovanje ene od omenjenih točk ter si poiščete kakšno potrebno informacijo preko svetovnega spleta. Metka Šiviljstvo, trgovina in glasbene dejavnosti Metka Jošar s.p. Gornji Petrovci 35 9203 Petrovci tel. 02/556 91 10 www. šivilj stvo-metka-j osar. si ŠIVILJSTVO Šivanje ženskih oblačil tudi za močnejše postave in bodoče mamice - kostimi, hlače, krila, - maturantske obleke in obleke za birmo - šivanje po meri TRGOVINA Prodajalna ženskih oblačil Metka, Lendavska 13b, Murska Sobota, tel. 02/522 14 54 GLASBENE DEJAVNOSTI Glasbeni snemalni studio - snemanje glasbenikov in pevskih zborov - izvajanje glasbenih prireditev in posredovanje glasbenikov - ozvočenje prireditev. GSM 041 733 973 www.dragojosar.com ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2008. SOCIALNI I DEMOKRATI | V božičnem času, naj se Vas dotaknejo in plemenitijo trenutki miru in veselja. V novem letu pa naj bodo vsi dnevi zapisani zdravju, sreči in uspehom. Srečno 2008 vam želi stranka SD 67 NAMESTO POSLOVNIH DARIL VLAGAMO V IZOBRAŽEVALNI, KULTURNI IN DRUŠTVENI RAZVOJ REGIJE. Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Murska Sobota se za izboljšanje kakovosti življenja ljudi osredotoča na doseganje strateških ciljev regije: • ustvarjanje gospodarstva temelječega na znanju, • izobražena, podjetna in inovativna delovna sila, • zdravo okolje za zdravje prebivalstva in • širjenje razvoja po celi regiji. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČNIH DNI V LETU 2008. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.. Območna enota Murska Sobota, Lendavska ulica 5, Murska Sobota