i Letno poročilo f j I S PETRAZREDNE LJUDSKE ŠOLE i" OBRTNE NADALJEVALNE ŠOLE V POSTOJNI ZA ŠOLSKO LETO 1908./1909. IZDALO VODSTVO LJUDSKE ŠOLE. O ZALOŽIL KRAJNI ŠOLSKI SVET V POSTOJNI. 1909. TISKAL MAKS ŠEBER V POSTOJNI. H 3 Letno poročilo PETRAZREDNE LJUDSKE ŠOLE IN OBRTNE NADALJEVALNE ŠOLE V POSTOJNI. ZA ŠOLSKO LETO 1908./1909. IZDALO VODSTVO LJUDSKE ŠOLE. O ZALOŽIL KRAJNI ŠOLSKI SVET V POSTOJNI. Postojna — mesto. Mogočna naša Avstrija je slavila dne 2. decembra 1908 patrijo-tiški, v svoji zgodovini pač edini praznik, Najvišji vladarski jubilej: Šestdesetletnico, odkar je zasedel naš veliki, naš preslavni cesar Franc Jožef I. svetli prestol slavnih Habsburžanov. V trajni spomin na ta Najvišji vladarski jubilej je sklenii občinski odbor postojnski najudaneje prositi Njegovo Veličanstvo, naj bi blago-izvolilo v Svoji Najvišji blagonaklonjenosti in milosti podeliti trgu Postojni ime in pravice mesta in potrditi sedanji grb — beli enoglavi orel na modrem in rdečem polju — kot mestni grb. Za milostno uslišanje te prošnje je navedlo županstvo nastopna utemeljevanja: Že v starem veku je vodila skozi Postojno trgovska pot iz Trsta proti nekdanji Emoni, sedanji Ljubljani. Zaradi svoje ugodne lege je imela že takrat posebno važnost. Postojna se je odlikovala vsikdar po svoji neomajni zvestobi do Najvišje vladarske hiše, kar pričajo mnogi zgodovinski dogodki. Leta 1462. se je podalo pod vodstvom Jurija Černomaljskega, cesarskega svetovalca in stotnika v Postojni in za Kras, krdelo postojnskih mož pred Dunaj, da osvobode cesarja Friderika III. Vsled hrabrega nastopa postojnskih vojščakov je bila Postojna odlikovana s trškimi pravicami in z lastnim grbom. Ko so leta 1508. vdrli Benečani pod svojima vojskovodjema Alvianom in Cornarom čez Goriško proti Postojni, je ustavil grof Frangepan Postojnski s hrabrimi Postojnci nadaljnje prodiranje sovražnih Benečanov ter jih prepodil iz postojnskega utrjenega gradu na Soviču. V letih 1528, 1559 in 1564 je stala Postojna na braniku proti krvoločnim Turkom ter hrabro odbila vse sovražne navale. Tiste čase je bil trg Postojna osrednje taborišče za vojake, zbirališče za konje in osrednje skladišče za strelivo. Ko so se bili leta 1813. otresli Postojnci francoskega gospostva, so z navdušenjem pozdravili in sprejeli zopet avstrijsko vojaštvo in združeni z avstrijskimi vojaki zavdali umikajočim zadnjim francoskim četam v Postojni in okolici zadnje krvave udarce. Že po geografični legi ima Postojna posebno prednost pred marsikaterimi drugimi kraji. Leži ob križpotju državnih cest, reške in dunajske, tvori središče med mesti Gorica, Reka, Trst in Ljubljana. Dolgo vrsto let se vršijo večje vojaške vaje v bližini Postojne, kjer so bila nastanjena višja vojaška poveljstva. Že v starih časih je tudi javna uprava pripisovala postojnskemu trgu posebno važnost. Postojna je bila sedež stotnikov za Notranjsko in Pivko, a ko je bila leta 1748. kranjska dežela zaradi politične uprave razdeljena v okrožna glavarstva, je postala Postojna sedež okrožnega glavarja za Notranjsko, ki mu je bilo podrejenih 14 okrožji. Sedaj je Postojna sedež okrajnega glavarstva, ki obsega 4 davčne okraje, sedež okrajnega sodišča, davčnega urada itd. Po državnozborskem in dežel-nozborskem volilnem redu je Postojna, ki voli v skupini mest in trgov, glavni volilni kraj. V novejšem času se je pokazal v Postojni vsestransk blagodejen napredek. Zgradila se je v proslavo 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva vsem modernim zahtevam ustrezajoča ljudska šola, v letošnjem jubilejnem letu pa se je postavil v proslavo 601etnega vladanja Njegovega Veličanstva nov hram ukaželjni mladini — poslopje deške meščanske šole. Izmed javnih poslopji izza zadnje dobe je omeniti novozgrajeno uradno poslopje c. kr. okrajnega glavarstva in bolnišnico zdravstvenega okrožja postojnskega. — Tujskemu prometu je namenjeno znatno število moderno urejenih hotelov ; najlepši stavbni prostori pa so se zazidali z ličnimi vilami in hišami tako, da kaže Postojna danes povsem mestno lice. Tudi higijenskim zahtevam sedanjega časa je ustregel kraj z napravo obširne kanalizacije; preskrbljen je z dobro pitno vodo iz novega vodovoda, ki je bil zgrajen leta 1907., in z električno razsvetljavo. Prebivalstvo v Postojni je marljivo, delavno ter si išče zaslužka v kupčiji, zlasti v lesni kupčiji, ki slovi na lesnem trgu v Trstu po svojem obsegu in solidnosti. Trije procvitajoči denarni zavodi, Občinska hranilnica in dve posojilnici, urejajo v Postojni živahen denaren promet. Svetovno ime in slavo pa je dobila Postojna po svoji znameniti nad 4 km dolgi jami, ki je izključno le električno razsvetljena in nima para na vesoljnem svetu. Do 20.000 posetnikov iz vseh delov širne zemlje obišče vsako leto ta podzemski čudesni biser. Častna knjiga Postojnske jame zaznamuje razen imena Njegovega Veličanstva, ki jo je milostno blagovolilo posetiti v letih 1857 in 1883, tudi imena skoro vseh članov naše presvetle cesarske hiše in več kronanih vladarjev evropskih držav. Vsa zgoraj navedena dejstva so premilostno napotila Njegovo Veličanstvo, presvetlega cesarja, da je blagovolil ugoditi prošnji, in c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je naznanilo to veselo vest z naslednjim dopisom: Štev. 12175. Občinskemu zastopu postojnskemu v roke gospodu županu Gregorju Pikel v cPostojni. „Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Naj višjo odločbo z dne 9. maja 1909 p r e -milostno blagovolilo povzdigniti trg Postojno v mesto. Čast mi je občinski zastop postojnski vsled odloka c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 22. maja 1909., št. 11889, oziroma odloka c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 18. maja 1909, št. 7733, o tem obvestiti s pristavkom, da je občini na prosto voljo dano, v svrho posvedočenja Najvišjega milostnega čina in posvedočenja pravice mestne občine postojnske do zaželjenega mestnega grba prositi, da se ji izgotovi v slovenskem jeziku spisan diplom z Najvišjim podpisom. Diplom se zamore izgotoviti, kakorhitro občina zadosti tem-le pogojem: 1. Predložiti se ima heraldičnim pravilom ustrezajoč umetniški popis mestnega grba, ki se ima glasiti: „V grbu, ki je po dolgem razpolovljen v modro in rdeče polje, je srebrni enoglavi orel. Na najvišjem robu grba, ki je vdelan v ornamentalni bronasti okvir, počiva zidana krona s peterimi vidnimi čermi“. Občina ima najpoprej izpopolniti predloženo podobo grba gorenji razkladi primerno ter jo vnovič predložiti. 2. Dovoljenje za tak grb bi se moglo brez takse izdati le tedaj, če občina s starimi listinami, starimi podlagami za odtisk pečatov ali podobnimi sposobnimi dokazili, ki jih je predložiti, dokaže, da je občinski grb s srebrnim orlom kot geslom bil v rabi že od pamtiveka. Občina bi imela tedaj taka dokazila predložiti. Ako občina takega dokazila ne predloži, bi se zamoglo podeliti tak ali kak drug mestni grb le proti plačilu takse 210 K, ki je v § 154. taksnega patenta predpisana za podelitev grbov. V danem primeru je omenjeno takso plačati na blagajno taksnega urada na Dunaju, III, Vordere Zollamtsstrasse Nr. 5. ali pa pri krajevno pristojnem c. kr. davčnem uradu, ter dotično uradno pobotnico predložiti. 3. Mestna občina Postojna ima vsekako vposlati 350 K na ravnateljstvo pomožnih uradov c. kr. ministrstva notranjih zadev kot pristojbino za izgotovitev diploma z Najvišjim podpisom. Priloge se v prigibu vrne. Vest o povišanju trga Postojne v mesto pa je prinesla že dne 21. maja 1909, ob 1. uri popoldne, naslednja brzojavka, ki jo je prejel gospod župan Gregor Pikel od gospoda c. kr. deželnega predsednika Teodora barona Schwarza: „Njega Veličanstvo presvetli cesar so blagovolili z Najvišjim odločilo m z dne 9. maja t. 1. trg Postojno najmilostneje povzdigniti v mesto. V tem velepomembnem trenotku izrekam novemu mestu in njega zastopstvu najtoplejše častitke. Pobliskovo se je raznesla radostna novica po najmlajšem kranjskem mestu; raz hiš so zaplapolale slovenske trobojnice; topiči so oznanjali veselo vest po Postojni in njeni okolici, zvečer pa je ob čarobni razsvetljavi uprizorila mestna godba mirozov po mestu. Bil je to dan navdušenega veselja za Postojno. S tem premilostnim činom je dobrotljivi naš cesar Franc Jožef I. postavil hvaležnim Postojncem in njihovim potomcem trajni spomin na veleslavno Svoje vladanje. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, dne 26. majnika 1909. Schitnik l, r. C. kr. deželni predsednik“. Šolska poročila. I. SOLSKA OBLASTVA. 1. C. kr. deželni šolski svet. Predsednik: Teodor Schwarz baron Karsten, c. kr. deželni predsednik. Namestnik: Dr. Rudolf grof C/torinsky, c. kr. dvorni svetnik, vitez Franc Jožefovega reda. C. kr. deželni šolski nadzorniki: Frančišek Levec, za slovenske ljudske in meščanske šole — izvzemši one v okrajih Ljubljanska okolica in Kočevje — in za učiteljišča. Frančišek Hubad, odlikovan z redom železne krone 111. vr., za slovenske srednje šole in za slovenske ljudske šole v okrajih Ljubljanska okolica in Kočevje. Albin Belar, za nemške ljudske, meščanske in srednje šole. Poročevalec v upravnih in gospodarskih šolskih stvareh: Oskar vitez Kaltenegger, c. kr. deželne vlade svetnik. Člani: Frančišek Jaklič, nadučitelj, deželni odbornik, Evgen Jarc, c. kr. profesor, deželni odbornik, Dr. Ivan Šušteršič, odvetnik, deželni odbornik, odlikovan s Franc Jožefovega reda komturnim križem z zvezdo, Dr. Evgen Lampe, svetni duhovnik, deželni odbornik, Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni odbornik, zastopnik ljubljanske občine. Dr. Rudolf Junovicz, c. kr. vladni svetnik, c. kr. \ realčni ravnatelj, \ zastopnika Anton Črnivec, ravnatelje, kr. učiteljišča, odlikovan j učiteljstva, z viteškim križem Franc Jožefovega reda, j zastopniki deželnega odbora. Anton Kržič, c. kr. profesor na učiteljišču, | zastopnika Dr. Josip Lesar, ravnatelj bogoslovnega semenišča, j cerkve. 2. C. kr. okrajni šolski svet. Predsednik: Frančišek Schitnik, c. kr. okrajni glavar, odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. okrajni šolski nadzornik: Ivan Thuma, ravnatelj, odlikovan z zlatim križem za zasluge. Člani: Frančišek Arko, posestnik, Ivan Zupan, župnik, Frančišek Gornik, dekan, zastopnik cerkve. Anton Skala, nadučitelj, odlikovan z zlatim križem za zasluge, Karel Česnik, nadučitelj, 3. Krajni šolski svet. Predsednik: Frančišek Arko, posestnik. Člani: Frančišek Gornik, dekan, zastopnik cerkve in krajni šolski nadzornik. Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole, zastopnik šole. Alojzij Burger, hotelir in posestnik. Ferdinand Juvdnec, voditelj ljudske šole. Ludovik Ditrich, trgovec in posestnik. Frančišek Paternost, hotelir in posestnik. Gregor Pikel, posestnik in župan, odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono. zastopnika deželnega odbora. zastopnika učiteljstva. II. UČITELJSTVO. 1. Izpremembe med šolskim letom. Glasom dekreta c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 11. septembra 1908, št. 1829, je bil provizorični učitelj Anton Sepaher imenovan za suplenta na deški meščanski šoli v Postojni, izprašana učiteljska kandidatka Gabrijela Ažman pa imenovana za provizorično učiteljico na tukajšnji ljudski šoli. — Glasom dekreta c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 17. decembra 1908, št. 3227, je bil provizorični učitelj Slavoj Dimnik odpuščen iz službovanja na tej šoli, ker je bil imenovan za suplenta na c. kr. pripravljalnici za srednje šole v Trstu, obenem pa je bil na njegovo mesto imenovan za provizoričnega učitelja Leopold Kopač, suplent na ljudski šoli Salezijancev v Rakovniku. — Glasom dekreta c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 6. maja 1909, št. 1010, je bil provizorični učitelj Vinko Zaletel imenovan za stalnega učitelja na tukajšnji ljudski šoli. 2. Na dopustu. Ivan Thuma, ravnatelj, c. kr. okrajni šolski nadzornik za postojnski in logaški okraj. — C. kr. okrajni šolski svet je dovolil učitelju Vi n ko tu Zaletelu dopust od 15. septembra do 1. oktobra 1908 zaradi udeležbe trgovskega tečaja na umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani. Začasa usposobljenostne preizkušnje (od 1. do 12. novembra 1908) sta bila na dopustu učitelja Vinko Brus in Vinko Zaletel. Stalna učitelja Alojzij Gorjup in Albin Stritar sta nameščena kot suplenta na slovenski deški meščanski šoli v Postojni. 3. Pomaknenje v višji plačilni razred. Glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. decembra 1908, št. 7183, je bila stalna učiteljica Ana Kočevar pomaknjena v drugi plačilni razred. 4. Službenostarostne doklade. Vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 3. marca 1909, št. 12, je bila priznana stalni učiteljici Evgeniji Kalan prva službenostarostna doklada. 5. Preizkušnje. Učitelja Vinko Brus in Vinko Zaletel sta napravila glasom usposobljenostmi! izpričeval z dne 11. novembra 1909 usposobljenostno preizkušnjo za obče ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. 6. Učiteljsko osoblje koncem šolskega leta 1908/9. Ferdinand Juvdnec, stalni učitelj in začasni šolski voditelj, varuh zalogi ubožnih knjig, razrednik I. skupnega razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 18 ur na teden. Andrej Ažman, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, je poučeval verouk v vseh razredih, po 14 ur na teden. Razen tega je pripravljal šolsko mladino v izrednih urah za sprejem sv. zakramentov, daroval šolske sv. maše in pridigoval šolski mladini ob nedeljah in praznikih. Ana Kočevar, stalna učiteljica, razrednica III. dekliškega razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, po 23 ur na teden. Evgenija Kalan, stalna učiteljica, razrednica IV. dekliškega razreda, je poučevala razen petja vse predmete v tem razredu in risanje v V. dekliškem razredu, po 25 ur na teden. Marija Petteros, stalna učiteljica, voditeljica cerkvenega petja, razrednica V. dekliškega razreda, je poučevala razen risanja vse predmete v tem razredu in petje v IV. dekliškem razredu, po 25 ur na teden. Vinko Zaletel, stalni učitelj, varuh zbirki učil, razrednik IV. deškega razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu in telovadbo v II. skupnem razredu, po 24 ur na teden. Vinko Brus, provizorični učitelj, razrednik V. deškega razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 25 ur na teden. Gabrijela Ažman, provizorična učiteljica, razrednica II. skupnega razreda, je poučevala razen telovadbe vse predmete v tem razredu, po 19 ur na teden. Šolski sluga: Josip Vadnu. III.STATISTIŠKI PREGLED UČENCEV IN UČENK koncem šolskega leta 1908./9. aujjqo •J|3P 1 . — j co 1 co 1 - 9>jsio§ ieunz ■?ap | 1 1 1 05 CO m R r- [SBAUEJS A •>pp "51* 1 « 1 M co 1 1 2 CN •jap CM 1 1 00 o nuoSez a •>|3P CO 1 m >o CN 2 co JS •jop lO - 1 2 I3P 1 - N CN 1 1 'n 00 •jap OJ M co 1 O zn cC Č/5 n>|0}0 'l°A A •jjap co CN - to CN CD •Jap « co '* 1 00 CD nSojBZ a •>iap »o CD * - 1 CD (Ji •jap co CN h- »n lufojsoj A •w (M CN CD OJ $ rP CN CN Oi g •jap »O co CD OJ CD CN co 2 CN CO co co Siup •jjop 1 1 - i ■ OJ OJ "C •jap CN 1 i ■** —1 Ü N £ IJjSUDAOfS •}(3P 00 co S? CN »O t— lO 00 CN CN CN CD co CN •jap 3 co S m CD CN co CN CN L’SlUp 'W 1 1 i _r 1 1 1 cS ■jap 1 1 1 i 1 1 1 > B>|§!10» •>iap 00 co CD CO m $ 00 CN 223 8 CN -BJ)-0>|SUJU •jap K s CD CD CN 217 CN CN fednjjg (Ji 00 S co o O Ti< m | S TT *eo6i '\\Aln •jjap $ $ CO m 00 m 00 CN co CN CN § oup >|0.I}0 0|IA3J§ •jap »o s CD CD CN r^- CN 00 CN o> o[juin •nap 1 i 1 1 - i r E •jap 1 1 i 1 1 i 1 o o|[do)szi •slap (M ■* CN CO CN Tj« T3 jap 1 CO CN »O m m o> (D % ojidojSA ‘^ap 1 •jap m 1 CN i 00 m fßdn>is (D 00 CN o S CD O S CO m 457 •8061 'Xl/'9I •5)ap § § co m S s CT> CN CN 5 CN 3lip >J0J)0 0||Aaj§ •jap $ to ■5 CN »O (Ji rf co CN CN CD CN Razred - = s > > Skupaj Lansko leto 0JISÜ|J»0 of DS 0[OS O^b -UB?§3UrA0|S \ dOlSA B Z 'jap 1 i | i 1 1 2 00 CD 0|!sb|3o af as a]0§ afupajs a dojsA E2 •>13 P 1 1 1 1 1 1 1 1 -1 '?°p 1 1 1 1 1 1 1 1 ™ CN TT1 ojiqop _ ’^äp ” L” 1 i l i l i CN - di oaiupoqpo ■jap .1 1 i l “ l i 1 l m ojiqop 'W l i i l i 1 ^ 00 . lQ L '?3p i i i l i iii- co l|Ul?JS af )3| h PeN ■>|ap l i 1 - — 00 1 '?3P i ^ i J. i i i i i 1 C o> a> [E •>|ap i i j i 1 s s~ CN 1 00 (Ji CD o ~ co 1/3 ® ! o »n o r«>o o C M c ‘jap l i i 1 co © co 1 S co |ap i i I CD 00 I 00 CN 3JPI0P i 1 | co 1 ^ CN j?ap CN CN 2 co CN m iiiuBSBjdziaM >iap 1 " 1 1 _ CO co •jap 1 L o, 1 co OJ ul ’n c- °/o A •>|ap •O O CN O CN S co O) co 1 1 ' OJ CN 05 m CD iap 00 G) CN oo 1 r-- CN rr> co ! >V3 CTJ > N ro N •jap 2 (Ji 2 CN co n3 i|iuqosods •Jiap o co CD co g O m h- CN CO (Ji D CJi •jap 00 I co m co co h- j co CN [-- (Ji m j o OUJB^JEUBZ >tap i i i i i r n 1 1 - > •jap i i 1 ! 1 CN o oup -ud fllBUI —: : >iap iii ~ i i i i ~ .S2 j •jap 11 w 1 i CN | CD CD o oupud •>iap i i i i i i « i i CO 00 •jap 1 M 1 i 1 1 ^ c/} | oupud ABjd •>jap §? | CD I CN I m m i m 00 CN 2 CN 00 CN CN 1 •jap > Skupaj o C ci J IV. KNJIŽNICA. 1. Šolarska knjižnica šteje koncem leta 203 dela v 269 zvezkih. Prirasle so deloma po nakupu, deloma po darilih: E. Gangl: „Zvonček“, 1. 1908 (2 izvoda); A. Kržič: „Vrtec“, I. 1908; A. Kržič: „Angelček“, I. 1908; A. Rape: „Mladini“ (7 kom.; 1 kom. darovala gč. Pierina Kraigherjeva); J. Slapšak: „Spisi Mišjakovega Julčka“ (5 kom.; 1 kom darovala gč. Pierina Kraigherjeva; A. Rape; „Dane“. Jan Legova mladinska knjižnica, I. zvezek (4 kom.); J. Leban: „Andrej baron Čehovin“. Iz te knjižnice seje izposodilo tekom leta 163 otrokom 1397 knjig, ki so jih izposojevali razredniki IV. in V. deškega in dekliškega razreda. 2. Učiteljska knjižnica šteje koncem leta 528 književnih del v 713 zvezkih. Prirastek: Schreiner H.-Tominšek dr. Josip: Pedagoški Letopis, V., VI., in VII. zvezek. — Schreiner H.-Bezjak dr, Josip: Učne slike, II. del, 3. zvezek. -- Brunet Fr.: Telovadba. — Schreiner H.-Tomišek dr. Josip: Pedagoški Letopis, VIII. zvezek. — Pribil Drag.: Šola in dom, II. praktični del. — Bezjak dr. Josip: Prosto spisje v ljudski šoli, 1. snopič. — Schreiner H.-Bezjak dr. Josip: Poljudno znanstvena knjižnica, I. zvezek. — Schreiner H.-Ilešič dr. Fran: Nazorni nauk, II. del, 2. snopič. — Lah Evgen: Letopis Slovenske Matice za 1. 1906. — Štrekelj dr. K.: Slovenske narodne pesmi, 12. snopič. — Ilešič dr. Fran: Knezova knjižnica, XV. zvezek. — Kostanjevec Josip: Zabavna knjižnica, XX. zvezek. — Ilešič dr. Fran: Hrvatska knjižnica, III. zvezek. — Funtek Anton: Faust, I. del. — Ilešič dr. Fran: Trubarjev zbornik, X. zvezek. — Ilešič dr. Fran: Kultura in politika. — Seidl Ferdinand: Kamniške ali Savinjske Alpe, II. zvezek. — Adamič Emil: Slava cesarju Francu Jožefu 1. (2 kom.) — Bleiweis dr. Demeter, vitez Trsteniški: Kako obvarujemo našo deco jetike? — Philipp Jakob: Oesterreichs illustrierte Zeitung, Kaiser Festnummer, 2. Dezember 1908. — Popotnik, 1. 1908. — Domače ognjišče, 1. 1908. Leopold Kopač, knjižničar. 3. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se vzdržuje in popolnjuje iz doneskov krajnega šolskega sveta, iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju, knji-gotržnice Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani, knjigotržnice F. Tempsky na Dunaju, knezoškofijskega založništva in katoliškega društva detoljubov. — Zalogi ubožnih knjig je priraslo v tekočem šolskem letu 59 učnih knjig. Izposodile so se knjige 236 okrokom. F. Juvdnec, varuh. V. ZBIRKA UČIL. Prirastek: Prirodopis: Rogovje divje koze (daroval koncem šolskega leta 1907-8 učenec V. razreda, Ivan Perme). Zemljepis: Kompas (daroval g. učitelj Vinko Zaletel). Telovadba: Nožna žoga za igre. Vinko Zaletel, varuh učil. VI. KRONIKA. 1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1908/9 sc jc pričelo dne 13. septembra 1908 z vpisovanjem, dne 16. septembra pa s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. Takoj po maši se je pričel redni pouk. 2. God Njiju Veličanstev. God Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. je v smislu razpisa c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 1. oktobra 1908, št. 2396, praznovala ljudska šola v pondeljek, dne 5. oktobra, in se je v ta namen šolska mladina udeležila pod nadzorstvom učiteljstva ob 8. uri zjutraj sv. maše. — Dne 19. novembra 1908 je bila šolska mladina z učiteljstvom ob 8. uri zjutraj pri spominski sv. maši za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. Oba dneva sta bila pouka prosta. 3. Jubilejno slavnost v proslavo 601etnega vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. je praznovala tukajšnja ljudska šola skupno z deško meščansko šolo dne 2. decembra 1908 po naslednjem vzporedu: Ob 9. uri zjutraj sta se vdeležila šolska mladina in učiteljstvo slovesne sv. maše z zahvalno pesmijo in cesarsko himno. Po sv. maši so pod šolsko zastavo odkorakali učenci ljudske in meščanske šole v okusno okrašeno veliko dvorano „Narodnega hotela“ k šolski slavnosti, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo p. n. gospodje: c. kr. okrajni glavar Frančišek Schitnik, ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan T h u m a, mestni župan Gregor Pikel, predsednik krajnega šolskega sveta Frančišek Arko, c. kr. državno uradništvo ter mnogo odličnega in preprostega občinstva. — Slavnostni vzpored so otvorili učenci meščanske šole s cesarsko himno, ki so jo čvetero-glasno na gosli zaigrali pod spretnim vodstvom svojega učitelja, g. kapelnika Lorenca Kubišta. Nato je slavnostni govornik, g. ravnatelj meščanske šole Josip Brinar, ko je bil razložil pomen slavnostnega dneva, opisoval v vznesenem, jedernatem govoru cesarjevo življenje in delovanje, njegov slavnostni govor pa so spremljevale lepe skioptične slike iz življenja vladarjevega. Po končanem govoru je učenec IV. razreda Anton Bizjak izrazito deklamoval pesem „Naš cesar“; za njim je učenka 11. razreda Viktorija Ukmar kaj ljubko pripovedovala pesmico „Cesarjev dan“, nakar je učenec meščanske šole Ivan Hrovatin nastopil v lepi Gregorčičevi pesmi „Njegovemu Veličanstvu cesarju Franc Jožefu I.“ Z veličastno cesarsko himno, ki jo je nato navdušeno zapela vsa šolska mladina, je bil končan slavnostni vzpored. — V spomin na pomembni dan so razredniki nižjih razredov obdarovali svoje učence in učenke z jubilejskimi kartami, učenci in učenke iz višjih razredov pa so dobili A. Kosijevo spominsko knjižico „Iz življenja našega cesarja“. Slednjič je bilo še 50 revnih otrok — 25 učencev in 25 učenk — obdarovanih z zimskimi oblačili. V svrho obdarovanja otrok z jubilejskimi kartami in spominskimi knjižicami ja slavna „Notranjska posojilnica“ velikodušno darovala znesek 150 kron. 4. Imenovanje. Glasom razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 6. februarja 1909, št. 713/praes., je bil c. kr. okrajni nad-komisar in voditelj okrajnega glavarstva, preblagorodni gospod Frančišek S c h i t n i k, imenovan c. k r. okrajnim glavarje m. Tem povodom se mu je dne 9. februarja 1909 poklonilo učiteljstvo tukajšnje ljudske šole in mu iskreno častitalo na imenovanju, proseč ga i na-daljne blagonaklonjenosti napram učiteljstvu in šolstvu v okraju. 5. Odlikovanje. Venec nevenljivih zaslug na šolskem polju diči našega ljubljenega gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Ivana T h u m a. Njemu, ki je bil povodom Najvišjega 501etnega vladanja odlikovan z zlatim križem za zasluge, njemu, ki je letos vodil nepretrgoma že dvaintrideseto okrajno učiteljsko konferenco, je bil glasom razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 21. avgusta 1908, št. 59/praes., podeljen naslov ravnatelja za neumorno njegovo vspešno delovanje v procvit šolstva v okraju. Podrejeno mu učiteljstvo, ki s ponosom zre na svojega najstarejšega okrajnega šolskega nadzornika v širni Avstriji, mu je o priliki uradne konference k odlikovanju najiskrenejše častitalo z vročo željo, naj bi je še dolgo vrsto let — vedno tako čil in krepak — očetovski vodil po šolskem polju. 6. Šolsko nadzorstvo. C. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Frančišek Levec, je nadzoroval tukajšnjo ljudsko šolo dne 17. in 18. maja 1909. — C. kr. okrajni šolski nadzornik, gospod ravnatelj Ivan T h u m a, je nadzoroval šolo dne 25. in 26. januarja 1909. Obema nadzorovanjema sta sledili konferenci, ki sta pri njih javila gospoda nadzornika svoje opazke, razpravljala o stanju pouka ter dala potrebna navodila. — Premilostni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je prišel dne 21. maja 1909 v Postojno. Šolska mladina ga je z zastavo pričakovala na glavnem trgu, kjer ga je učenka II. razreda, Hedviga Kočevar, najudaneje pozdravila in mu izročila šopek sve- žega cvetja. Dne 22. maja 1909 je nadzoroval prevzvišeni vladika vero-znanstvo v vseh razredih. — Šolski voditelj je večkrat med letom hos-pitiral pri pouku v posameznih razredih ter pregledoval pismene in risarske izdelke šolskih otrok in uradne spise učiteljstva. 7. Konference. Dne 28. junija 1909 je bila v Hruševju pod spretnim vodstvom gospoda ravnatelja in c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Ivana Thuma okrajna učiteljska konferenca za postojnski okraj. V svojem nagovoru seje spominjal gospod nadzornik v izbranih besedah 401etnice državnega šolskega zakona, ki so bila ž njim ustanovljena načela za poučevanje v ljudskih šolah. — Po obširnem, temeljitem njegovem poročilu o stanju nadzorovanih šol v okraju je razpravljal g. Albin Stritar, učitelj na meščanski šoli v Postojni, o „Biološki metodi pri prirodopisnem pouku“. Natö je gč. Pavla Vilhar,učiteljica na Kalu, prebrala svoj skrbno sestavljeni referat „Roditeljski sestanki“. Lepemu poročilu je sledilo živahno odobravanje učiteljstva. Domačih učiteljskih konferenc je imelo učiteljstvo tukajšnje ljudske šole 15. Pri teh konferencah se je obravnavalo o došlih dopisih, raz-govarjalo o načelih pouka, o učnih knjigah, o nakupu učil, o učni metodi, o nravnosti šolske mladine v šoli in zunaj šole, o disciplini, o učnih uspehih, o napredku pri pouku in o drugih šolskih stvareh. 8. Predavanje. Na občnem zboru „Učiteljskega društva za postojnski okraj“, ki je bil dne 6. maja 1909 na tukajšnji ljudski šoli, je gospod profesor Frančišek Orožen vseskoz zanimivo in poučno predaval o „Domoznanstvu v ljudski šoli“. Zlasti je v lepem številu zbranemu učiteljstvu ugajala zemljepisna slika „Ljubljanica“. — Zatem je prečital g. nadučitelj Anton Skala svoj skrbno sestavljeni referat „Podrobni učni načrt za kmetijski pouk v ljudskih šolah vipavskega sodnega okraja“, g. nadučitelj Jank'o Grad pa istotako „Podrobni učni načrt za kmetijski pouk v ljudskih šolah bistriškega, postojnskega in senožeškega sodnega okraja“. Vsem poročevalcem je sledila topla zahvala pozornega učiteljstva. 9. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo jako ugodno. — Koze je stavil oziroma ponovil mnogim šolskim otrokom gospod c. kr. okrajni zdravnik dr. Jul. Kotzmuth dne 18. junija 1909, pregledovanje o vspehu cepljenja pa se je vršilo dne 25. junija 1909. — Umrla je dne 14. oktobra 1908 Leopoldina Jurca iz Velikega Otoka št. 1, učenka I. razreda. N. v m. p. • I * • • * 10. Verske vaje. Šolska mladina se je vdeleževala vsako nedeljo in vsak praznik ob 8. uri zjutraj šolske sv. maše s pridigo; od začetka maja pa do konca šolskega leta je bila tudi vsak torek in petek ob četrt na 8. uro zjutraj šolska sv. maša. Daroval jih je g. katehet Andrej Ažman, učenke višjih razredov pa so pod vodstvom učiteljice Marije Petteros popevale pri njih mašne pesmi. —Zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa so prejeli učenci in učenke trikrat tekom šolskega leta. — Prvo sv. obhajilo je praznovala šolska mladina dne 21. junija, na praznik sv. Alojzija. Med sv. mašo je imel g. katehet nagovor na prvoobhajance, opominjajoč jih k lepemu vedenju in bogoslužnemu življenju, po cerkvenem opravilu pa jim je podaril lepe spominke. Prvo sv. obhajilo je opravilo letos 87 otrok (45 dečkov in 42 deklic), pri prvi izpovedi jih je bilo 95 (46 dečkov in 49 deklic), pri sv. birmi pa 299 (143 dečkov in 156 deklic). — Na velikonočno soboto, dne 10. aprila 1909, se je udeležila šolska mladina procesije vstajenja Gospodovega, dne lO.junija pa procesije sv. Rešnjega Telesa. 11. Dobrotniki. Šolarska kuhinja je pričela svoje delovanje dne 3. novembra 1908. Od tega dne pa do 31. marca 1909 se je kuhalo 91 krat ter se razdelilo med otroke 6414 kosil; dobivalo je povprečno na dan 70 otrok gorka jedila. Za šolarsko kuhinjo so darovali p. n. gospodje in gospe: Ambrožič Miroslav, gostilničar, 2 K. — Amon Mihael, c. kr. fin. straže komisar, 3 K. — Andrejka dr. Rudolf pl. z Livnograda, c. kr. okr. komisar, 3 K 20 v. — Arko Frančišek, posestnik in gostilničar, 5 K. — Avsec Anton, c. kr. sodnik, 3 K. — Baccarcich F., lekarnar, 6 K. — Balanč Lovro, c. kr. sodni nadoficijal v pok., 2 K. — Baraga Andrej, posojilniški tajnik, 5 K. — Bittner Oton, c. kr. sodni kancelist, 5 K. — Bole Anton, posestnik in tgovec, 3 K. — Burja Ivan, c. kr. evidenčni oficijal, 2 K. — Cvek Frančišek, načelnik železniške postaje, 3 K. — Čeč Frančišek, telegr. paznik, 1 K. — Čeferin Alojzija, posestnica in trgovka, 3 K. — Dekleva Josip, veleposestnik, 10 K. — Demšar Gregor, c. kr. notar, 5 K. — Dereani Dominik, c. kr. davčni upravnik, 4 K. — De Toni 1., c. kr. geomet. elev, 3 K. — Dolenc Viktor, c. kr. davčni asistent, 2 K. — Eržen dr. Ivan, okrožni zdravnik, 6 K. — Garzarolli Emil pl., posestnik in gostilničar, 2 K. — Gaspari Ferdinand, c. kr. višji živinozdravnik, 5 K. — Globočnik Anton pl., c. kr. vladni svetnik v pok. na Dunaju, 40 K. — Gornik Frančišek, dekan, 10 K. — Habjan Matija, posestnik, 2 K. — Hoffinann I., inženir južne železnice, 3 K. — f Inocente Josip, sobni slikar, 5 K. — Jurca Frančišek, graščak in tovarnar, 10 K. — Kenda Katarina, zasebnica in posestnica, 6 K. — Kobal Alojzij, posestnik iri trgovec v Stu-denem, 5 K. — Kočevar Frančišek, knjigovodja, 3 K. — Kodele Ivan, sluga okr. glavarstva, 1 K. — Koller Rajko, c. kr. davčni asistent, 1 K. — Koščal Josip, brivec, 1 K. — Kotzmuth dr. Jul., c. kr. okrajni zdravnik, 5 K. — Kovač Anton, zasebnik in posestnik, 4 K. — Kraigher Josip, trgovec, 5 K. — Kraigher Josipina, posestnica in trgovka, 4 K. — Kraigher Peter, trgovec in posestnik, 5 K. — Krainer Frančišek, trgovec in posestnik, 2 K. — Kranjc & Petrovčič, trgovina, 6 K. Kubišta Lovro, kapelnik, 1 K. — Kurnik Fortunat, portir, 3 K. — Kutin Frančišek, trgovec in posestnik, 5 K. — MacnerBaltazar, tiskarski sotrudnik, 2 K. — Masle Zvonimir, pisarniški uradnik juž. železnice, 2 K. — Mencinger Anton, c. kr. okr. komisar, 3 K. — Milavec Matevž, posestnik in gostilničar, 2 K. — Mislej Frančiška, posestnica in gostilničarka, 1 K, — Mladič Anton, c. kr. okrajni sodnik, po g. Kutin Frančišku, 10 K. — Paidascli Julijan, c. kr. deželnovladni kancelist, 1 K. — Paternost Josip, posestnik in gostilničar, 4 K. — Petrič Heliodor, urar, 1 K. — Rusjan Amalija, 2 K. — Schitnik Frančišek, c. kr. okrajni glavar, 10 K. — Seliškar Dragotin, občinski tajnik, 3 K. — Stipan Viktor, urar, 1 K. — Supančič I., c. kr. geom. elev, 2 K. — Šeber Makso, tiskar, 4 K. — Šileč Jurij, c. kr. sodni kancelist, 10 K. — Štefin Ivan, posestnik in gostilničar, 3 K. — Thuma Ivan, ravnatelj in c. kr. okr. šol. nadzornik, 2 K. — Tichy Frančišek, brivec in lasničar, 1 K. — Vičič Dragotin, posestnik in gostilničar, 2 K. — Vičič Josi-pina, posestnica in zasebnica, 5 K 10 v. — Vilfan Frančišek, kaplan, 5 K. — f Vodopivec Anton, c. kr. poštar, 5 K. — Vtičar I., železniški uradnik, 2 K. — Vukič Leopold, trgovec, 5 K. — Zakotnik Albin, restavrater, 2 K. — Zanini Angelo, kamnosek, 2 K. — Zupan Andrej, posestnik in gostilničar, 2 K. — Zwölf Ivan, posestnik in sobni slikar 3 K. — Žagar Frančiška, posestnica in zasebnica, 1 K. — Žorž Andrej, krojač in posestnik, 3 K. — Žužek Leopold, c. kr. deželnosodni svetnik, 10 K. Bernik Peter, mesar, 3 kg ocvirkove masti. — Bizjak Frančišek, posestnik, 1 vrečo krompirja. — Burger Alojzij, hotelir in posestnik, 2 mernika repe in 1 mernik fižola. — Burger Andrej, posestnik in gostilničar, 1 vrečo krompirja. — Dekleva Teodor, posestnik, 50 kg fižola. — f Ditrich Anton, posestnik in trgovec, 50 kg ječmena. — Ditrich Ludovik, posestnik in trgovec, 50 kg fižola. — Kogej Jernej, posestnik in trgovec, 25 kg riža. — Križe & Istenič, trgovina, 15 kg bele moke. — Likon Helena, 1 vrečo repe. — Paternost Frančišek, hotelir in posestnik, 5 kg ocvirkov. — Pikel Gregor, posestnik, trgovec in župan, 100 kg riža. — Žnidaršič Frančiška, 6 kg ocvirk. masti. Veliki Otok: Vilhar Matija, posestnik in krojač, 6 K. Drugi vaščani so pripeljali 20 mernikov krompirja, 2 mernika repe, iy2 mernika kolarabe, 2 litra fižola in 9 glav zelja. Mali Otok: 15 mernikov krompirja, 4 mernike repe, 1 mernik kolarabe, 6 litrov fižola in 16 glav zelja. Staravas: 10 mernikov krompirja in 4]/2 mernika repe. Zalog: Kolar Frančišek, posestnik, po 1 vrečo krompirja in repe. — Mahnič Anton, posestnik, 10 litrov fižola. — Slabe Josip, mizar, 10 litrov fižola. — Muhič Frančišek, cestar, 1 vrečo krompirja. Drugi vaščani so pripeljali: 23 mernikov krompirja, 1 mernik repe, 1 mernik kolarabe, 5 litrov fižola in 1 liter ječmena. Zagon: 30 mernikov krompirja, 2 mernika repe, 2 mernika kolarabe in 7 litrov fižola. Za revno šolsko mladino je daroval gospod M a k s o I n o c en te, trgovec v Reki, znesek 15 K na mesto venca na krsto prijatelja g. Vodopivec Antona, c. kr. poštarja v Postojni. — Neimenovana gospa je darovala za revne učenke 12 parov nogavic. Vsem blagim dobrotnikom šole in šolske mladine bodi presrčna zahvala ! 12. Šolska naznanila so prejeli otroci dne 30. novembra 1908, dne 15. februarja, dne 30. aprila in ob sklepu šolskega leta. 13. Sklep šolskega leta. Šolsko leto se je sklenilo dne 14. julija 1909 s slovesno sv. mašo, pri kateri so otroci zapeli zahvalno pesem in avstrijsko himno. Po sv. maši so se v šoli razdelila učencem in učenkam šolska naznanila, i z p u s t n i c e, odhod n i c e, spominski listi in letna poročila. VII. IMENIK UČENČEV IN UČENK. I. skupni razred. Dečki. Amon Bogomir, Ljubljana. Bajec Peter, Predjama. Čeč Frančišek, Postojna. Čeč Josip, Postojna. Čič Josip, Zagon. Čuk Alojzij, Opatija. Debevc Andrej, Veliki Otok. Debevec Frančišek, Zagon. Dev Miroslav, Postojna. Fajdiga Ivan, Mali Otok. Fatur Matija, Zalog. Gerstenmayer Stojan, Postojna. Giausberg Anton, Divača. Grželj Frančišek, {t^°p2JS Brazilija. Grželj Jakob, Postojna. Hrastnik Rajmund, Vremski Britof. Jager Anton, Zagon. Jager Karel, Franzensfeste. Klemenc Jakob, Zalog. Knežaurek Rudolf, Vojsko p. Idriji. Kogej Ivan, Postojna. Kolinami Oton, Brežice. Korenčič Alojzij, Postojna. Kovač Ivan, Staravas. Kukec Silvester, Postojna. Batič Frančiška, Postojna. Bezek Ivana, Sežana. Bitenc Ana, Borovnica. Bizjak Frančiška, Postojna. Bizjak Frančiška, Zalog. Blažič Kristina, Mihele pri Dragi. Burger Josipina, Postojna. Čič Josipina, Gorenje Ležeče. Črnjač Ivana, Zagon. Dolenc Antonija, Staravas. Kukec Venčeslav, Postojna. Leskovec Viktor, Postojna. Likon Josip, Jaboticabal, Brazilija. Marušič Anton, Zagon. Mauer Leopold, St. Josč, Brazilija. Mavrič Andrej, Postojna. Meze Andrej, Postojna. Mihelčič Frančišek, Mali Otok. Milavec Maksimilijan, Mirnik, Primor. Milavec Vincencij, Postojna. Miško Andrej, Sao. Paolo, Brazilija. Paternost Ludovik, Postojna. Pavčič Frančišek, Veliki Otok. Povšnar Karel, Postojna. Požar Alojzij, Veliki Otok. Rebec Ivan, Postojna. Rink Emil, Postojna. Rozman Peter, Zalog. Schitnik Egon, Radoljica. Sever Ivan, Postojna. Stražišar Alojzij, Staravas. Strenar Ivan, Postojna. Taučar Karel, Matenjavas. Verbič Viktor, Martinhrib. Vilhar Albin, Postojna. Žigman Ivan, Zagon. Deklice. Dolenec Karolina, Postojna. Dolcnec Katarina, Slavinje. Fajdiga Ivana, Veliki Otok. Fajdiga Marija, Zalog. Grželj Marija, Sao. Carlos do Pin hal, Brazilija. Gržina Frančiška, Zagon. Gržina Josipina, Zagon. Jeriša Frančiška, Staravas. Kovačič Marija, Cerknica. Kran e Marija, Staravas. Kristan Ivana, Postojna. Mauer Rozina, Postojna. Merhar Viktorija, Sapiane. Meze Josipina, Postojna. Milharčič Ivana, Postojna. Muhič Katarina, Zalog. Ogrizek Terezija, Postojna. Ozbič Karolina, Postojna. II. — Ambrož Ivan, Zalog. Amon Slavko, Ljubljana. Bitenc Jernej, Vrhnika. Bizjak Andrej, Zagon. Burger Alojzij, Postojna. Černač Vincencij, Veliki Otok. Ditrich Ludovik, Postojna. Fajdiga Ivan, Mali Otok. Fatur Andrej, Zalog. Garzarolli pl. Thurnlack Emil, Postojna Glažar Josip, Postojna. Geržina Andrej, Veliki Otok. Giausberg Frančišek, Sežana. Jager Filip, Postojna. Jurca Henrik, Postojna. Jurca Ignacij, Veliki Otok. Jurca Viljem, Postojna. Klemenc Matija, Zalog. Kocijančič Andrej, Veliki Otok. Kola:' Alojzij, Zalog. Kranjc Josip, Staravas. Mahnič Jakob, Mali Otok. Baraga Antonija, Staravas. Bizjak Leopoldina, Zagon. Čeč Marija, Zagon. Debevc Justina, Postojna. Debevc Terezija, Za.,on. Dolenc Antonija, Postojna. Dolenc Frančiška, Postojna. Dolenc Terezija, Postojna. Fatu: Marija, Zalog. Fajdiga Terezija, Mali Otok. Geržina Antonija, Postojna. Ge/žina Margareta, Zagon. Glažar Terezija, Postojna. Grželj Zofija, Bukovje. Perme Gizela, Ptuj. Počkar Frančiška, Borovnica. Podboj Frančiška, Unec. Stegu Frančiška, Slavinje. Stražišar Antonija, Unec. Vadnjal Ivana, Postojna. Vilhar Frančiška, Veliki Otok. Zupan Marija, Ljubljana. ipni razred. Dečki. Malec Frančišek, Zalog. Milavec Egidij, Postojna. Milharčič Josip, Postojna. Pils Frančišek, Eisenerz. Rink Bogomir, Trst. Rozman Jakob, Zalog. Schitnik Gvidon, Radoljica. Simšič Andrej, Postojna. Simončič Matija, Mali Otok. Smerdu Josip, Postojna. Stražišar Ivan, Staravas. Supan Karel, Postojna. Šabec Filip, Zalog. Šibenik Maksimilijan, Postojna. Šibenik Napoleon, Trst. Štefančič Frančišek, Razdrto. Šušteršič Anton, Postojna. Turk Andrej, Postojna. Turk Karel, Postojna. Vilha" Frančišek, Postojna. Vilhar Ludovik, Postojna. Vilhar Matija, Veliki Otok. Deklice. Gtžina Terezija, Zagon. Jage Kristina, Postojna. Jurca Frančiška st., Postojna. Jurca Frančiška ml., Postojna. Juvančič Marija, Postojna. Klemenc Alojzija, Postojna. Klemenc Angela, S ednje Bitinje. Klemenc Marija st., Postojna. Klemenc Marija ml., Zalog. Kočevar Hedviga, Postojna. Kolenc Frančiška, Veliki Otok. Kovač Ana, Staravas. Kolar Marija, Zalog. Knafelc Ana, Zalog. Krajnc Frančiška, Postojna. Maganja Ivana, I. Tatiba, Brazilija. Mihevc Leopoldina, Unec. Mihevc Josipina, Rakek. Milavec Josipina, Postojna. Muhič Marija, Zalog. Novak Ivana, Veliki Otok. Pavlovčič Josipina, Staravas. Petrovčič Frančiška, Postojna. III. deški Ambrož Ignacij, Zalog. Balanč Stanislav, Postojna. Cigale Henrik, Št. Jernej. Čeč Miroslav, Postojna. Černač Alojzij, Zagon. Debevc Anton, Zagon. Dolenc Jakob, Postojna. Durjava Karel, Škocijan na Dolenjskem. Fajdiga Jakob, Mali Otok. Fajdiga Karel, Postojna. Fatur Alojzij, Zalog. Gingataj Vladislav, Orobnik, Hrvaško. Glažar Matija, Postojna. Habjan Henrik, Postojna. Ivančič Alojzij, Hrenovice. Ivančič Andrej, Staravas. Japelj Frančišek, Postojna. Jurca Frančišek, Postojna. Klemenc Viktor, Gorenjavas p. Ratečah. Knafelc Ivan, Sušak. Knežaurek Oskar, Vojsko p. Idriji. Kogej Miroslav, Postojna. Kolar Frančišek, Zalog. Kolmann Hinko, Brežice. Kovač Andrej, Staravas. III. dekliški Ambrožič Amalija, Postojna. Bernik Adela, Hrastje. Bezek Marija, Sežana. Čehovin Ana, Črmeljice. Čelan Alojzija, Postojna. Čuk Alojzija, Postojna. Ditrich Marija, Postojna. Dolenec Antonija, Slavinje. Dolenc Ivana, Senožeče. Fajdiga Katarina, Zalog. Seliškar Sabina, Novavas. Srebot Ivana, Unec. Stegu Marija, Slavinje. Šibenik Frančiška, Postojna. Škrbec Ana, Unec. Ukmar Viktorija, Bled. Vičič Kristina, Strmica. Neizprašana: Strenar Frančiška, Postojna. razred. Kovač Edvard, Postojna. Kranjc Karel, Postojna. Križaj Jakob, Zagon. Linkon Anton, Fasenda, St. Jose, Braz. Maganja Josip, Ampara, Brazilija. Mauer Maksimilijan, Postojna. Mitri Maksimilijan, Postojna. Mrhar Frančišek, Šapjane, Istra. Novak Josip, Veliki Otok. Počkar Maksimilijan, Prem. Podboj Ivan, Unec. Rebec Josip, Hraše. Sever Andrej, Hraše. Smrdu Adolf, Postojna. Širca Matija, Studeno. Škrbec Frančišek, Brezovica. Turk Frančišek, Rakitnik. Vandov Jakob, Veliki Otok. Vdovč Anton, Šmarjeta p. Rudolfovem. Vilhar Leopold, Veliki Otok. Vrhovec Frančišek, Zalog. Žitko Maksimilijan, Studeno. Žorž Alojzij, Postojna. N e i z p r a š a n: Sanabor Pavel, Zagon. razred. Fajdiga Neža, Mali Otok. Fatur Frančiška, Zalog. Gorjanc Antonija, Postojna. Hrastnik Rozalija, Zavrhek, Primorsko. Ivančič Frančiška, Slivce. Klemen Terezija, Zagon. Klemenc Marija, Rakitnik. Klemenc Rozalija, Gorenjavas p.Ratečah Kočevar Ana, Postojna. Korenčič Josipina, Postojna. Kukec Ana, Postojna. Kukec Ivana, Postojna. Likon Frančiška, Postojna. Likon Marija, Zagon. Mahnič Alojzija, Zalog. Marinšek Antonija, Bukovje. Marinšič Marija, Postojna. Marušič Frančiška, Zagon. Milavec Ivana, Postojna. Mrhar Marija, Šapjane, Istra. Paternost Dana, Postojna. Pavlovčič Antonija, Staravas. Penko Marija, Hrastje. Petrovčič Ivana, Postojna. Rebec Frančiška, Postojna. Rink Miroslava, Trst. Schaubach Frančiška, Trst. Schitnik Marija, Radoljica. Sever Marija, Postojna. Slabe Helena, Zalog. Simšič Marija, Postojna. Smrdu Josipina, Postojna. Spetič Antonija, Buje. Spetič Marija, Buje. Supan Gabrijela, Postojna. Šibenik Marija, Postojna. Štraus Marija, Sava. Vadnov Josipina, Veliki Otok. Vadnu Josipina, Staravas. Verbič Frančiška, Dolenji Logatec. Verovšek Adalberta, Ljubljana. Zwölf Kristina, Rakitnik. N e i z p r a š a n a: Fajdiga Marija, Mali Otok. IV. deški razred. Baraga Miroslav, Postojna. Bizjak Anton, Grobišče. Bizjak Valentin, Postojna. Blažič Andrej, Studenec. Blažič Viktor, Postojna. Čeč Frančišek, Zagon. Čuk Ludovik, Postojna. Debevc Anton, Dilce. Debevc Frančišek, Veliki Otok. Dekleva Stanislav, Gornje Ležeče. Gržina Frančišek, Veliki Otok. Hirtenlehner Ernest, Leonstein, G. Av. Jager Josip, Zagon. Jurca Albin, Veliki Otok. Kavčič Ignacij, Postojna. Kolenc Frančišek, Veliki Otok. Kovač Matija, Postojna. Kristan Ivan, Postojna. Križaj Anton, Unec. Križaj Mihael, Unec. Leskovec Karel, Postojna. Marinšič Josip, Postojna. Mihelčič Anton, Orehek. Milavec Štefan, Postojna. Milharčič Frančišek, Hruševje. Mitri Karel, Postojna. Muhič Ivan, Zalog. Novljan Alojzij, Mirna peč. Premru Maksimilijan, Kranj. Razpotnik Frančišek, Radohovavas. Schaubach Justus, Trst. Simončič Ivan, Mali Otok. Srebrotnjak Mihael, Predjama. Spetič Andrej, Buje. Šibenik Anton, Postojna. Šibenik Frančišek ml., Postojna. Šibenik Frančišek st., Postojna. Štravs Leopold, Sava. Turk Anton, Postojna. Vičič Viktor, Postojna. Vilhar Frančišek, Postojna. Vilhar Leopold, Postojna. Zorman Josip, Hraše. Žnidaršič Alojzij, Postojna. N e i z p r a š a n a: Fajdiga Frančišek, Mali Otok. Fajdiga Jernej, Mali Otok. IV. dekliški razred. 1. oddelek. Balanč Frančiška, Postojna. Bizjak Ivana, Postojna. Bezeljak Kristina, Postojna. Blažič Antonija, Mihele pri Dragi. Bizjak Ana, Zagon. Črnač Katarina, Veliki Otok. Čuk Ivana, Postojna. Debevec Alojzija, Postojna. Fajdiga Frančiška, Postojna. Fajdiga Jedert, Mali Otok. Gržina Ana, Zagon. Knafelc Frančiška, Knežak. Kolenc Josipina, Vel. Otok. Kukec Ivana, Postojna. Lenček Frančiška, Postojna. Likon Marija, Postojna. Marušič Josipina, Zagon. Maver Katarina, Zagon. Meze Ivana, Postojna. Milavec Marija, Postojna, št. 68. Milavec Marija, Postojna, št. 255. Ogrizek Ivana, Postojna. Paternost Ivana, Postojna. Pavlovčič Marija, Staravas. Podboj Marija, Unec. Požar Ivana, Veliki Otok. Rebec Ana, Zagon. Smrekar Josipina, Lupoglava. Seliškar Marija, Travnik. Smrdu Alojzija, Postojna. Stražišar Marija, Unec. Štajer Marija, Grignano. Stefančič Ivana, Postojna. Šušteršič Terezija, Postojna. Vadnu Frančiška, Postojna. Vilhar Matilda, Postojna. Vilhar Neža, Mali Otok. Verovšek Stanislava, Ljubljana. Žorž Marija, Postojna. II. oddelek. Baraga Marija, Postojna. Meze Frančiška, Postojna. Bizjak Katarina, Postojna. Milharčič Frančiška, Postojna. Cvelf Marija, Predjama. Ogrizek Frančiška, Postojna. Čeč Antonija, Postojna. Paternost Vida, Postojna. Čelan Marija, Postojna. Perme Marija, Ponikve. Ditrich Milena, Postojna. Supan Miroslava, Postojna. Fajdiga Katarina, Vel. Otok’ Tornič Marija, Kopinus, Brazilija. Glažar Marija, Permani. Ukmar Ivana, Bled. Kočevar Gizela, Stari trg. Vilhar Pavla, Veliki Otok. Likon Marija, Brazilija. V. deški razred. Ambrožič Josip, Hrastje. Arko Ladislav, Postojna. Baraga Matija, Staravas. Bitenc Leopold, Postojna. Devet Karel, Postojna. Gorup Karel, Zalog. Kodele Egidij, Motnik. Kolinami Frančišek, Brežice. Kranjc Anton, Staravas. Križaj Frančišek, Zagon. Kukec Frančišek, Postojna. Maver Andrej, Postojna. Mekinda Henrik, Postojna. Ostanek Hermagor, Mali Otok Paternost Božidar, Planina. Perenič Frančišek, Rakitnik. Požar Josip, Veliki Otok. Rebec Anton, Postojna. Smerdu Silvester, Postojna. Šabec Ivan, Zalog. Štefančič Anton, Postojna. Vilhar Frančišek, Veliki Otok. Vilhar Jakob, Divača. Žagar Ivan, Hruševje. Žele Frančišek, Hrastje. Žitko Karel, Postojna. V. dekliški razred. Balanč Silva, Senožeče. Blažič Ljudmila, Mihele pri Dragi. Burger Alojzija, Postojna. Debevc Alojzija, Postojna. Gorup Ivana, Žeje. Japel Marija, Postojna. Jurca Marija, Postojna. Klemen Apolonija, Zagon. Kogej Marija, Postojna. Kutin Alma, Postojna. Kutin Marija, Postojna. Leskovec Leopoldina, Postojna. I. oddelek. Mevlja Ivana, Lipica. Mitri Ana, Postojna. Novak Alojzija, Veliki Otok. Počkar Alojzija, Grosuplje. Sluga Matilda, Hrastje. Smrekar Antonija, Lupoglava. Smrdu Katarina, Postojna. Tichy Josipina, Postojna. Vadnjal Marija, Postojna. Verovšek Elizabeta, Ljubljana. Vilhar Marija, Veliki Otok. 11. oddelek. Čeč Ljudmila, Postojna. Paternost Zora, Postojna. Premru Justina, Sežana. Zwölf Ljudmila, Rakitnik. Neizprašana: Marinšek Terezija, Brazilija. VIII. OBRTNA NADALJEVALNA ŠOLA. 1. Uredba pouka. Obrtno nadaljevalno šolo so dolžni obiskovati vsi obrtni in trgovski vajenci iz mesta Postojne. Šolsko leto 1908/9 se je pričelo z vpisovanjem zadnji teden pred oktobrom, z rednim poukom pa v četrtek, dne 1. oktobra 1908. Poučevalo se je v pripravljalnem tečaju ter v I. in II. razredu po 8 ur na teden in sicer ob nedeljah in četrtkih vselej od 8. do 12. ure dopoldne. Učni predmeti so bili v pripravljalnem tečaju: slovenski jezik (2 uri), pisanje (1 uro), računstvo (2 uri) in risanje (3 ure); v I. nadaljevalnem razredu: geometrija in projekcijski nauk (1 uro), geometrično, projekcijsko in prostoročno risanje (3 ure), poslovni sestavki in obči obrtni predpisi (2 uri) in obrtno računstvo (2 uri); vil. nadaljevalnem razredu: strokovno risanje (4 ure), poslovni sestavki in obči obrtni predpisi (1 uro), obrtno računstvo in obrtno knjigovodstvo (3 ure). Trgovski vajenci so se v I. in 11. nadaljevalnem razredu namesto risanja vadili okrogle in frakturne pisave. Sklep šolskega leta 1908/9 je bil dne 25. aprila 1909. Tega dne so se vajencem razdelili „Izkazi“ in „Odhodna izpričevala“. 2. Nadzorovanje šole. Dne 18. aprila 1909 je nadzoroval tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo gospod Ivan Šubic, ravnatelj c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani in c. kr. nadzornik za obrtne nadaljevalne šole IV. nadzorovalnega okraja. Po vseh razredih je pri-sostoval pouku in si ogledal risbe in pismene izdelke vseh vajencev. 3. Šolski odbor. Predsednik: Gregor Pikel, posestnik, trgovec in župan, odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono. P o d p r e d s e d n i k: A n d r e j k a d r. R u d o 1 f p 1. z Livno-grada, c. kr. okrajni komisar, zastopnik učne uprave. Blagajnik: Šeber Maks o, tiskar, zastopnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani. Člana: Milavc Matija, črevljar in posestnik, zastopnik deželnega odbora kranjskega. Žorž Andrej, krojač in posestnik, zastopnik obrtnikov. 4. Učiteljstvo. Ferdinand J u v a n e c, šolski voditelj, razrednik II. razreda, je poučeval geometrijo, projekcijski nauk ter geometrično, projekcisko in prostoročno risanje v I. razredu in strokovno risanje v II. razredu, po 8 ur na teden. Vinko Zaletel, razrednik I. razreda, je poučeval o poslovnih sestavkih in o splošnih obrtniških predpisih ter obrtno računstvo v 1. razredu in poleg teh predmetov tudi obrtno knjigovodstvo v II. razredu, po 8 ur na teden. Leopold Kopač, razrednik pripravljalnega tečaja, je poučeval v tem tečaju slovenski jezik in računstvo, po 4 ure na teden. Vinko Brus je poučeval v pripravljalnem tečaju pisanje in risanje, po 4 ure na teden. 5. Statistiški pregled vajencev. Izmed vseh vpisanih učencev Materin jezik Število Obrt T3 c d S? J=čl ■o učencev pri- prav- ljalni 9245 94-49 94-64 9386 Skupaj Lansko leto IX. NAZNANILA O ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1909-1910. 1. Na ljudski šoli. Šolsko leto 1909—1910 se prične dne 17. septembra 1909 s slovesno sv. mašo in klicanjem sv. Duha ob 8. uri zjutraj in takoj nato z rednim poukom. Vpisovanje novih učencev in učenk bo dne 14., 15. in 16. septembra 1909 vsakikrat ob 8. uri zjutraj v I. razredu. V teh dneh naj se zglasijo v spremstvu svojih staršev ali le-teh namestnikov tudi otroci iz tujih šolskih občin, ki želijo obiskovati tukajšnjo ljudsko šolo. S seboj naj prinesö zadnje šolsko naznanilo. To velja tudi za one otroke iz tujih šolskih občin, ki so že v minolem šolskem letu hodili tukaj v šolo. Pozneje zglašeni tuji otroci se ne bodo sprejemali. Nanovo vstopivši otroci naj prineso s seboj krstni list in dokazilo o stavljenih kozah. Učenci in učenke iz domače šolske občine, ki so že obiskovali šolo, naj se zberö dne 17. septembra ob 3/4 na 8. uro zjutraj v svojih razredih. 2. Na obrtni nadaljevalni šoli. Šolsko leto 1909—1910 se prične na obrtni nadaljevalni šoli z rednim poukom v nedeljo, dne 3. oktobra 1909, vpisovanje pa bo v zadnjem tednu pred oktobrom. V tem času naj se zglasijo v šolski pisarni vsi k obisku te šole primorani vajenci, ki naj prinesö s seboj zadnji „Izkaz“, nanovo vstopivši pa „Odpustnico“ iz ljudske šole. V Postojni, dne 14. julija 1909. Vodstvo ljudske šole. :;%!k %£ .. : . >. ;»y m $ >.v: ■■■:; .. v. . : ■, V • : ; / M/ ■; ' ■■'■v >;0'. - v-1--’':vJ ■■UH | , - ^ >'&■'■■f.'.. ,V ■■■:■■:. ■•■.■ ‘.-■t.v-}-'-'--: c,-.- tJL-.- aV/;;- V.-/-::'.-/. ■:>- t" ; 1 •/>' ■ v’ -; •■'■; . . '' ,■ .- • ••■• ’V ' ^yya^r1!' ■-•-**•§■-■ - ^ m -• V: • > ',y • < • vA. -xM, •., r;,-- "r;,v'-; ; - -j-VV ,■■: ^ • 'r :, ,';;v ■ .)(■ j.-.