Cerkvene zadeve. Redka svečanost pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Redka, pomembna slovesnost vršila se je v četrtek 23. novembra pri nas. Sicer-smo imeli' že letos večkrat prilike zabeležiti kaj o Št. Lovrencu, vendar tudi zasluži 23. november 1893, da se zapiSe z zlatim; črkami v kroniko Št. Lovrenske župnije. Šola jc bila od zunaj okinčena z zelenjem in nad vratmi šolske izbo si čital napis: »Slava gospodu odlikovancu, vnetemu, neumorno delavnemu pospešitelju cerkve in šole«. In kdo je ta »gospod odlikovanec?« To so zlatomaš.nik, č. gospod Fr. Ser. Rath, župnik pri Hv. Lovrencu, presvitli cesar so jih odlikovali z zlatim križcem s krono. Velika čast! In tudi mislimo, da bodo vsi pomnili ta dan, posebno pa otroci. Pri Sv. Lovrencu imajo lepo cerkev, pa tudi lepo veliko Solo, kar je vse hvale vredno. In ravno imenovani četrtek so blagoslovili šolsko veliko sobo. Po slovesni sv. maši gospoda zlalomašnika, pri kateri je bil gosp. vitez pl. Scherer, okrajni glavar, Solski nadzornik g. Ranner, šolska raladina z učiteljstvom in množica Ijudstva, šli smo vsi v šo!o, katero so gosp. zlatomašnik blagoslovili in potem1 to v primernem govo'ru otrokom razložili. Na to pa je v dalnjera nemškem govoru g. okrajni glavar nagovoril vlč. g. župnika ter jim izročil in pripel zlati križec s krono. Vlč. gosp. župnik ganjeni zahvalijo v slovenskem govoru in obljubijo še zanaprej zvesto delati po geslu: »Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega«. Čestitali so potem g. župniku še drugi, eden šolar v imenu šolske mladine, g. nadučitelj Šorn v imenu učiteljstva, prvi občinski svetovalee Urbas v imenu občine in cele fare. Nazadnje Se povzame besedo g. nadzornik Ranner ter v slovenski besedi starišem in otrokom pove, da je največji blagodar za nas eerkev in šola, večkrat se sklicujoč na našega rajnega. nepozabnega škofa Slomšeka. Mi bi pa sarno želeli, da bi se res vresničile, vse besede ki jih je govoril g. nadzornik, da bi najprej on sam in na to vse učiteljsivo res delalo v duhu verskera in narodno slovenskem Slomšekovem. Po končanih slovesnostih bil je skupni obed pri znanera narodnjaku županu J. Juriču. Šentlovrenčani so zopet pokazalii, da so vrli narodnjaki slovenski sinovi katoliške cerkve, ker so tako počastili svojega dušnega pastirja. Bogjih živi na mnoga leta!  Sv. misijon na Dobju. Novo življenje kaže se pri nas, odkar so pri nas novi ('.. g. župnik, vneti za časl bož.jo in posebno vneti za češčenje Marijino. Obzidje okolo cerkve našli so razpadlo in vže vee let poprej nameravala se je ta poprava, a do nje ni prišlo. Letos pa imamo vže novo lepo obzidje z dobro izdelanim nadzidjem. Vhod k cerkvi pa kinčijo nova železna vrata. In vse to napravili so č. g. župnik primeroma v kratkem času, saj jim je pa tudi vse rado pomagalo iri kdo bi ne pomagal tako vnetemu dušnemu pastirju! DuSnega veselja vže več let nismo toliko vživali, kakor letos. Posebno veselje pa so nain pripravili okolo Vseh svetnikov, ko smo obhajali sv. misijon. Oj to so bili dnevi dušnega veselja, dnevi zveličanja! Prišli so bili dne 28. oktobra čč. misijonarji iz Celja: .1. Macur, A. Kovalik, Fr. Kitak in V. Krivec ter so že isti dan začeli z ognjevito, do srca segajočo besedo oznanjevati pot pokore, pot poboljšanja. Vdeležba pobožnosti je bila velika, pri vsaki pridigi oerkev do zadnjega kotička natlačena in spovednice dobro, da so bile tako moene, sicer bi bile šle, tako pokanje in škripanje je bilo. Je pa tudi bilo obhajanih, kakor so nam e. g. župnik pri sklepu povedali, med misijonom 345 pri skupnem sv. obhajilu pa 1385, za vsem toraj 1730 obhajaneev. Med celim časom misijonskim bili so za nas dnevi Gospodovi, a posebno vesel je bil Vseh svetnikov popoldne, ker takrat vpeljala se je bila nadbratovSčina roženvenska. Krasno podobo roženkransko blagoslovili so pri Marijini kapelici pod golo č. g. J. Macur, domači g. župnik pa so v kratkih prisrčnih besedah izročili vse ovčice svoje varstvu roženkransko kraljice ter milo. lepo povabili in poprosili Mater Božjo, da pride v našo farno cerkev prebivat. Nato sprejme osem belo oblečenih deklet prelepo podobo ter jo spremljana od 40 belih devic z voščenimi svečami v rokah neso v slovesnem sprevodu med petjem in molitvijo v farno cerkev. Take procesije še mi Doboveani nismo doživeli! Kako navdušenje je med nami zu novo nadbratovščino, vidi se iz tega, da je v zadnjih 14 dnevih pristopilo vže nad 900 udov, kakor so nam o. g. župnik pri zadnjem roženkranskem nauku povedali. In tako so nam tekle ure prijetno, tekle le prehitro, ker žo dne 5. novembra bil je sklep misijona in še tisti dan popoldne gledala je skoraj cela župnija pri cerkvi zbrana s solznimi oemi za odhajajočimi misijonarji. In ko so voditelj misijona okolo cerkve in župnišča zbrani množici rekli: »Z Bogom, sedaj pa le proti nebesom«, zaslišal se je glasen jok in stok. Z zlatom in srebrom Vam, čč. misijonarji, Vašega truda plačati ne moremo, a moliti hočemo za Vas, da Vam Vsemogočni stotprno povrne Vaš trud, da Vas spremlja povsod božji blagoslov in božja pomoč! Pa tudi Vam, preč. g. domači dužni pastir, naj Bog povrne ves Vaš trud in Vašo skrb za nas! Janez Novak.