mm JASELCE V £ KATOLIŠKI HESEČNIK ZA SLOVENSKE 0TI0KEH1 O Koliko si nabral naročnikov? Koliko truda si vložil za propagando? Ali si januarsko številko razdelil tako, da je prišlo po nekaj izvodov v vsako vas, v vsako selo, tudi najbolj raz-daljene koče? •*i Celoletna naročnina 6 li? 1 izvod SO stotini! KATOLIŠKA TISKARNA - GORIZIA, RIVA PIAZZUTTA 18 ML A. PIIVI KS. meško: SBSS9HHHH1 Zbrani spisi: Ilustriral Milko Bambič. S sliko avtorjevo. Uvod napisal dekan in pisatelj Venceslav Belè. Navadna izdaja S L Gosposka izdaja 8 C IZŠLA V KATOLIŠKI KNJIGARNI - - GORIZIA - VIA CARDUCCI N.o 2 ZBORNIK SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA Prelat dr. Fr. Grivec: Častimo apostola edinstva! Kako naj častimo sveta brata Cirila n Metoda? To vprašanje najbolje rešimo, ako od* govorimo na vprašanje: Zakaj naj časti* mo sv. Cirila in Metoda? Zgodovina apo* stolskega delovanja sv. Cirila in Metoda, njuni učenci in častilci (med njimi A. M. Slomšek) nas učijo to*le: 1. Sv. Ciril in Metod sta apostola kr* ščanske vere. Goreče in požrtvovalno sta širila pravo vero, preganjala zmoto in nevero; imela sta živo, trdno in stano* vitno vero. Kadar je v nevarnosti naša vera kadar se Bogu zahvaljujemo za dar prave vere, spomnimo se sv. Cirila in Me* toda! 2. Sv. Ciril in Metod sta apostola kr* ščanske vesoljnosti in cerkvene edinosti. Ko je njun rojak (in Cirilov učitelj) Fotij Pripravljal podlago za cerkveni razkol, sta bila sveta brata vprav na poti v Rim, kjer. sta pokazala vdanost vesoljni kr* ščanski edinosti s središčem v Rimu. Mo* kla in delala sta da bi Slovani ostali vdani nerazdeljeni vesoljni Kristusovi cerkvi. To je bila oporoka sv. Cirila, ki je pred svojo smrtjo (869) v Rimu goreče molil, naj bi Bog Slovane ohranil v edinosti vere in cerkve. To je bila gotovo tudi najsrčnejša želja in vodilna misel sv. Metoda. Tako so duhovno oporoko sv. K'irila in Metoda razumeli njuni učenci, ko so ob Metodovi rakvi pogrebne cer* kvene molitve opravili v latinskem gr* škem in staroslovenskem jeziku. Odtod si moremo razlagati, kako da je ravno G misel tako razločno izražena v bogo* služnih molitvah, ki jih katoliški in ne* zedinjeni Slovani vzhodnega obreda že °d najstarejših časov molijo v čast sv. Cirilu in Metodu. »Sv. Ciril in Metod, Prosita Vladarja vseh stvari da vse slo* vanske narode utrdi v pravi veri in ver* ski edinosti, pomiri (spravi) svet in reši duše naše.« Podobna misel je izražena v starih glagolskih in latinskih bogosluž* nih knjigah. 3. Apostolska gorečnost za vesoljno cerkveno edinost in za spravo med kr* ščanskim Vzhodom in katoliškim Zaho* dom je vodilna misel slovanskih aposto* lov, to je ideja ciriUmetodijska. Sv. Ciril in Metod sta bila velika apo* stola božje*človeške Kristusove ljubezni in glasnika onih vodilnih krščanskih mi* sli, ki so v prvih krščanskih stoletjih pre* novile svet in vzgojile enotno družino krščanskih narodov. Božječloveška Kri* stusova ljubezen je središče in vir verske prenovitve: ista Kristusova ljubezen nas mora po zgledu naših apostolov nagibati k delu za vesoljno krščansko edinost. Cirihmetodijska ideja (misel) sprave med krščanskim Vzhodom in katoliškim Zapadom je torej v zvezi z najglobljimi krščanskimi resnicami in z glavnimi viri verskega življenja zato pa tudi v živi zvezi z vodilnimi mislimi novejšega ka* toliškega gibanja za versko prenovitev; za prenovitev v Kristusu, za spravo med stanovi in za sporazum med krščanskimi narodi. Slab častilec sv. Cirila in Metoda bi bil, kdor bi ime in življenje slovanskih apostolov hotel uporabljati v ta namen, da bi netil mržnjo proti tujim narodom, ki so radi posebnih zgodovinskih raz* mer nasprotovali sv. Cirilu in Metodu. Slovanska apostola sta bila oznanjevalca krščanske ljubezni, miru in sprave. V tem duhu vseobjemajoče vesoljne kr* ščanske ljubezni ju moramo častiti. 4. Sv. brata sta vzor krščanskim mo* žem in mlademčem. Sv. Metod je kot knez cele pokrajine spoznal, da bode mo* gel le potem dobro vladati, ako najprej v sebi in potem še v drugih utrdi pravo krščansko značajnost in požrtvovalnost; iz tega namena je šel v samostan, kjer se je posvetil molitvi in samozatajevanju. 18 — Kot misijonar in nadškof se je res izka* zal kot moder poglavar in nenavadno spreten organizator. Vzor krščanskim možem ! Sv. Ciril je prelep zgled šolski mladini. V velikih nevarnostih na cesarskem dvo* ru je ohranil neomadeževano nedolžnost; dasi je bil eden prvih učenjakov onega časa, je bil vendar vedno zelo ponižen. Obenem je pa bil odločen in poln apo= stolskega duha. Zgled krščanskim mlade* ničem, preprostim in učenim! Angelsko nedolžni, pa tako junaški sv. Ciril, po či* gar stopinjah je posvečena naša domo* vina, je primeren zaščitnik nabožnih društev (Marijinih družb i. dr.). 5. Celo naš jezik in naša krščanska izobrazba nas spominja apostolske goreč* nosti svetih bratov in nas opominja, naj ostanemo zvesti sveti veri in naj ne po* zabimo ločenih bratov. Sveta brata sta zato postala ustanovitelja starosloven* ske književnosti, da bi mogla Slovane navduševati za krščanske vzore in jih vzgajati v krščanski požrvovalnosti. Zato sta zaščitnika krščanskega prosvet* nega dela, vzor krščanskim učiteljem in katehetom. Verno ljudstvo svetnikom v čast zida cerkve, kapelice in oltarje. Zakaj je sv. Cirilu in Metodu posvečenih tako malo cerkva in oltarjev? Ali naj bosta slovan* ska apostola še zdaj prezirana zato, ker sta se žrtvovala za prezirane Slovane? Pripravimo jima častno mesto v srcih vernega ljudstva postavljajmo jima ol* tar j e v vernih srcih, da se bo bolj dvig* nilo tudi vidno čtščenje apostolov. Po* glejmo, kako drugi narodi časte svoje apostole! Ob grobu sv. Cirila so pobožni Rim* Ijani noč in dan prižigali luči in nad gro* bom so naslikali njegovo podobo. Tako naj bo naše življenje podoba, posnetek življenja sv. Cirila in Metoda. Naša živa vera naj nikoli'ne ugasne; sveti naj tudi tistim ki so se od nje ločili in naj jim pomaga, da najdejo pot k pravi veri in k vesoljni cerkveni edinosti, da bi se vsi, ki jih druži sveti spomin slovanskih apo* stolov, zedinili v ljubezni in veri sv. Ci* rila in Metoda. „Vendar bodi Mahniču odpuščeno !“ Letošnji koledar »Goriške Matice« je prinesel na uvodnem mestu članek »Ob dvajsetletnici smrti Simona Gregorč'* ča«. Spis je zaradi svoje tendence po* menljiv, ker kakor žarka luč razsvetljuje celo »Goriško Matico«, razkriva misije* nje skupine, ki se je v zadnjih dveh letih zbrala za tem podjetjem. K temu progra* matičnemu članku prinašamo sledeče programatične misli in opombe. Napi* sali smo jih po vestnem in zrelem preu* darku iz treh stvarnih razlogov: 1. Du* hovščina, ki je zrastla iz Mahničeve šo* le in hranila sebe in narod s katoliškimi socialnimi idejami — ki jih je Mahnič zasejal med Slovence — je moralno dol* žna, da brani spomin Mahničev in ve* like njegove nauke pred napadi. 2. Ko odbijamo napad na Mahniča, branimo stoletno kulturno in socialno delo kato* licizma med Slovenci, branimo resnico pa tudi ugled duhovskega stanu. 3. Cb tei priliki pa smo dolžni tudi prašati, kaj je z »Goriško Matico«, kakšne so njene namere, v kakšnih rokah je nje vodstvo. Tz teh razlogov smo napisali sledeče besede. V prvem delu članka pisatelj ugotav* Ija: »... da so Mahničevi napadi ovirali in uničevali Gregorčičevo pesniško de* lovanje. Dejstvo je in ostane, da je Mahnič kriv izgube mnogih Gregorčiče* vih pesmi.« To mnenje skuša p;satelj dokazati s citati iz starih letnikov »Slo* venca« in iz Gregorčičevih pisem. Vmes pa vpleta vrsto napadov na takrat de* luioče duhovnike. Vprašanje ki ga je pisatelj tu načel. :e č;sto literarno*zgodovinske nabave. Po naši skromni vednosti ni pisatelj pri* nesel niti enega novega elementa k do* znavanju tega problema. Če bi ga, bi sois spadal v strokoven list. A to ni glavno. Značilno in za nas odločilno je to: Zakaj je »Goriška Matica« menila, da najleoše proslavi spomin na Gregor* čiča, — če razpošlje med tisoče bravcev 19 — oster in neasnovan napad na Mahniča? Kakšno vzgojno narodno delo vrši ta družba, ko prikazuje slovensko duhovs ščino ko morilko Gregorčičevega geni= ja? Za misleče ljudi je namen jasen: Koledarju »Goriške Matice« so vtisnili na čelo pečat bojne knjige, ki naj širi nezaupanje in odpor proti velikanske* mu socialnemu delu, ki ga je Mahničev krog zapcčel in ki ga slovenska duhov* ščina nadaljuje. — Popolnoma jasno stopa ta tendenca na dan v oceni Mahničevega dela. Zakaj je Mahnič dvignil zastavo katolicizma? Ali zato, ker je v svoji vesti in v svojem ve* likem duhu začutil kategorični impera* tiv, naj reši svoj narod pred idejno ku* go liberalizma? Koledar »Matice« pravi: »Nemčija je odnekdaj silila do Adrije. En pogoj za zmagoviti pohod do Jadram skega morja je bila germanizacija naroz dov med Nemčijo in Adrijo. Med temi narodi so bili tudi Slovenci. Avstrija je v svoji zaslepljenosti skušala sezidati nemški most do Adrije z germanizacijo Slovencev. Da bi se bila ta namera izvr; šila čimprej, je bilo treba zanesti med Slovence prepir in razpor ter preprečiti po vsaki ceni uvedbo slovenskega boz goslužja na Slovenskem .... To dvojz no nalogo je poverila avstrijska vlada doktorju Jakobu Missiji, ki je bil dne 14. junija leta 1884. imenovan ljubz Ijanskim škofom. Zvest oproda ljubz banskega škofa je bil dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici.« Tako je koledar »Goriške Matice« prinesel na dan staro, bedasto, stokrat °vrženo laž, da sta duševna velikana Missia in Mahnič bila ... raznarodoval* na agenta nemške vlade. Kaj briga pisca orjaško kulturno delo katoliškega pre* Poroda med Slovenci, kaj mu mar ver* ske organizacije, ki so se pod dihom Mahničeve pomladi razcvele, kaj mu roar podvig zadružništva, društev, ljud* ske kulture, dobrodelnih ustanov, sijaj* M polet slovenske kulture — kar je vse Privrelo iz enega studenca, iz katoliških shodov, ki so se vršili v znamenju Mahničevega duha! Vse to delo sta po mišljenju »Goriške Matice« započela protislovenska agenta * provokaterja Missia in Mahnič ... In dalje obtožuje Matičin koledar: »Pričelo je ločenje duhov: to je sez jan j e razpor a med sinove istega naroda. Razdelila sta Slovence v vernike in nez vernike ter netila med njima prepir in razdor. Sovraštvo je med njimi zagorelo z največjim plamenom. Velike zasluge za »ločitev duhov« si je pridobil Mahnič s svojim »Rimskim katolikom«. Prof. Ivan Dornik trdi naravnost, da je strogo ločitev duhov izpeljal Mahnič z »Rimz skim katolikom.« Da bi oslabil narodni čut in navdušenje za narodnost, je Mahz ničev »Rimski katolik« trdil, da narodz nost izvira iz greha, da je narod le abz straktna izmišljotina, da domoljubje ni dostojen predmet poezije.« Mahnič je torej zagrešil te*le zločine: 1. sejal je prepir, razdor, sovraštvo med Slovenci. On ni sejal resnice, ne, širil je prepir... 2. Mahnič je skušal slabiti na* rodno zavest, da bi Nemci lažje preko trupla slovenskega naroda prodrli do Adrije. In slovenska duhovščina, ki se ponašaš, da si izšla iz Mahničeve šole — tudi skušaš sejati prepir in slabiti na* rodno zavest... To je logični zaključek teh trditev, ki gredo v tisočerih primer* kih med množice. In še dalje: »Okoli Velike noči l. 1890. je bilo loz čenje duhov izvršeno; med Slovence je bil prepir in razpor zanesen in s tem je bila prva naloga M issi j e izpolnjena.« Po mnenju »Goriške Matice« veliki, res knežji in plemeniti nadškof Missija ni imel naloge, voditi Cerkev, duše pasti. Ne, prišel je ko emisar dunajskega dvo* ra, z naročilom, da zaseje razdor. Nato pisec opisuje »boj proti sloven* skemu bogoslužju«. »Mahnič je bil tudi v boju proti sloz venskemu liturgičnemu jeziku zvest poz magač Missijev.« »Cirilo * metodejski obred je »Rimski katolik« proglasil za znak poganstva in je trdil: Cirilo * me* todejski obred je bistven znak poganstva absolutne, brezbožne narodnosti.« 20 Ta trditev je absurdna in je Mahnič nikoli ni postavil. Bistven znak pagana stva je, da paganstvo oznanja politei* zem, da uči zmote...! da se paganstvo neprestano pojavlja v zgodovini naros dov, zdaj v tej zdaj v drugi obliki, tako da je poslednji njegov izrastek libera* ližem. S takimi podtaknjenimi absurd* nostmi skuša pisec premakniti orjaške* ga filozofa Mahniča! In sedaj pride najlepši cvet: »S pomočjo Mahničevo in z izdatno vladno podporo je Missia v kratkem zatrl zahteve po slovenskem bogoslužja ter izpolnil tudi drugo nalogo, ki jo je sprejel od avstrijske vlade. Za delom je prišlo plačilo: Missia je bil imenovan leta 1898 goriškim knezom in nadškofom in je dosegel 19. junija istega leta kardinalsko čast. Tudi Missia jev pomagač Mahnič je prejel za svoje delo plačilo: leta 1897 je bil imenovan škofom na Krku.« Globoka žalost mora prešiniti vsake* ga slovenskega in hrvatskega duhovni* ka, ko sliši to težko obrekovanje dveh velikih vzornikov naših. Missia in Mah* nič sta dobro opravila svoj rabeljski po* sel; in gospodar, dunajski dvor, ju je po zaslugi poplačal. To veliko zgodovinsko laž širi »Matica« po tisočerih slovenskih hišah! Podjetje, ki so ga Mahničevi u* čenči zgradili, ki ga je slovenska duhov* ščina spravila k razmahu — si drzne ta* ko očitno in sramotno blatiti spomin škofa Mahniča, velikega mučenika, ki je življenje dal za svoj narod! V zadnjih odstavkih člankar — ugled* na goriška oseba iz stare šole — trdi, da se je Mahnič kot škof spreobrnil in da je postal naroden. Zaključuje svoj spis tako: »Zato bodi Mahniču odpuščeno, kar je v prvi zmotni dobi svojega delovanja pod tujimi vplivi grešil v politiki in v slovenskem slovstvu.« Ne! Velikemu buditelju in lučonoscu katoliških idej Antonu Mahniču sloven* ski liberalci — četudi par duhovnikov to misli — nikoli ne bodo odpustili, da je še o pravem času prišel kakor vihar, ki razžene megle, da prisije solnce božje icsnice tudi v javno življenje. Slovenski duhovniki pa bomo znali z dejanji dokazati, da ne dopustimo bla* titi svojih škofov in katoliškega gibanja. To naj sobrat je pokažejo tudi nasproti ».«Goriški Matici«. Računi so čisti: Kdor še ni vedel, more zdaj otipati, da je »Goriška Matica« liberalno podjetje. —-Drugi račun je ostal še odprt: Kdo je zakrivil, da je to še pred malo leti kr* ščansko podjetje prišlo v roke liberal* cev? Tudi ta račun bomo izterjali. To smo dolžni načelom, za katera ži* vimo, dolžni smo to spominu škofov Missije in Mahniča, dolžni smo pa tudi svoji vesti. Pastoralni pomenki. Duhovnik in adoracija. V katoliški Cerkvi je vse prelepo, sveto in božje, da jo mora duhovnik gorko ljubiti ter se bojevati zanjo, da celo, umirati, če je potrebno. Pravi biser, središče, življenjska moč naše Ceri kve je presveta Evharistija. V Najsvetejšem je Kristus Jezus postavil spo* menik ljubezni v svoji Cerkvi. Zakaj? »Kdo bi se čudil, da nam je Kristus zapustil spomenik? Ali ni v resnici pozabljivost najpoglavitnejša člo» veška napaka? Dokler imamo pred očmi ljudi in stvari, še malo mislimo nanje in jih ljubimo. Čas hiti. Ločiti se moramo od njih. Ostanejo samo še obledeli spomini. Da, še najvažnejših dogod* kov, najplemenitejših ljudi, kako medlo se jih spominja drugi ali tretji rod? Zato se trudi člos vek, da premaga pozabljivost. Kleše kipe, zida piramide ... postavlja spomenike ter jim bese* duje: »Grem, še nekaj ur, pa bom preminul; osta* nite in poskrbite, da spomin name ne umre!« Zato se ne čudim, da je zapustil Jezus Kristus spomenik. Če bi Gospod še tako spešno in bla* godejno deloval, še toliko neizbrisnih sledi osta* vil, bi ljudje vseeno pozabili Nanj, ako ne bi bi! zapustil trajnega in očevidnega spomenika. Ker je Jezus poznal pozabljivost človeškega srca, je počakal do svojega slovesa. Ko se je poslovitev približala, je govoril: Hoc facite in meam com* memorationem!« Te duhovite in mnogomiselne besede je zapisal učeni msgr. Emil Bougoud. 21 P. Bourdalone pravi: »Ni je solidncjše po božnosti kot obiskovanje sv. Rešnjega Telesa; ni je pobožnosti, ki bi bila primernejša nameram Jezusa Kristusa; ravno tako ni pobožnosti, ki bi bila za nas zveličavnejša in koristnejša kot ado* racija.« Ivan Kovačič. Šivilje in nespodobna noša. Šivilje si poskušajo pridobiti odjemalk, si prizadevajo priporočiti svojo delava nico, pokazati svojo umetnost s tem, da se same oblačijo po naj novejši modi ter se kažejo okrog za reklamo kot živi vzorci. Toda marsikatera odjemalka ne sodi šivilje po njeni nespodobni reklami, temveč po njenem resničnem delu in po plačilu, ki ga zahteva, ter presodi, da je pametneje da se obrne k drugi šivilji, ki se sicer skromneje oblači, a tudi skromneje računa in boljše dela. Večkrat pa tudi noče odjemalka imeti kar na slepo za vzorec po najnovejši medi ob* lečene šivilje, ki je večkrat nižjega stanu in ubožnejša od nje. O tem ne bi pa niti govoril, ako ne bi šivilje mislile, da morajo nesramnost ne= spodobne noše kar mogoče pristno in neprikrito na svojem telesu kazati, in sicer natančno tako, kakor je naslikano v zadnjem modnem časopisu, ki je njim evangelij. Zato so navadno šivilje na de? želi in v malih mestih in trgih prve, ki si dovole tako prosto obleko ter s tem ne* spodobno nošo v tistem kraju vpeljejo, kake šivilje greše, lahko tudi smrtno greše! Naj si pridobe s svojo najnovejšo modno nesramnostjo tudi še toliko od= jemalk, zaslužek, ki si ga na ta način Pridobe, nosi pečat greha. A še več! Dekle si želi n. pr. naročiti novo obleko; pride k šivilji in ta ji zelo uslužno pokaže vzorec v modnem čašo* Pišu. Dekletu pa ne ugajajo globoki iz= reži pod vratom in čez tilnik, kratko krilo in kratki rokavi ter pretesna obleka; zato Popraša šiviljo, ali bi se ne dal ta vzorec nekoliko predelati in izpremeniti. Šivilja Pa odvrne s strokovnjaško samozavest* jo; »Sedaj je moda tako; nobena ne dela sedaj drugače! Če izpremenim le kaj ma* lega, ne spada več k celoti in cela obleka je potem pokvarjena. Sram bi me bilo, ce bi jo kdo videl. Boljše ženske, ki kaj razumejo, bi rekle: Pri tej šivilji si že ne dam nobene obleke napraviti, ker ne ve prav nič, kaj je moda.« Pametno dekle bi taki šivilji odgovorilo: »Naj si torej pa tiste »boljše« ženske dajo pri vas na* pravljati obleko, jaz si bom poiskala pa drugo šiviljo.« Ako si sama šivilja, ne stori ničesar, kar bi kakorkoli moglo pripomoči, da bi se nespodobna noša dalje širila. Nikar ne misli, da se moraš ravnati v vsem na* tančno po modnem časopisu! Ako imaš tudi nekaj odjemalk manj, nič ne de; imaš pa tudi toliko greha manj in toliko mirnejšo vest. — Ako bi pa zahtevala od tebe kaka ženska, da ji napravi nespo* dobno obleko, povej ji kar naravnost, da ti se ne ukvarjaš s pohujšljivo nošo. Ako ženska nato odide, pusti jo! Ako bi ti pa bilo živeti v kraju, kjer bi na ta način res ne našla več zaslužka, drugam pre* seliti se bi pa tudi nikakor ne kazalo, po* tem bi smela tako obleko delati, a le pod pogojem, da bi bila obleka, ki bi jo mo* rala delati taka, da bi tista, ki bi jo no* sila, lahko sama zakrila njene pomanj* kljivosti, ako bi hotela. Ako bi tega ne storila, padla bi vsa krivda nanjo. — Usmiljeni Bog pa te obvaruj take sile in potrebe! — Ako bi pa katera zahtevala od tebe, da ji naredi obleko, katere po* manjkljivosti bi sploh ne bilo mogoče zakriti, potem moraš biti pa pripravlje* na, raje stradati in beračiti ali si drug po* klic izbrati, kakor da bi svojo vest in svoje roke omadeževala z izdelovanjem pohujšljive obleke. Imejmo odprte cerkve! Vselej sem nevoljen, kadar pridem do kake cerkve, v katero želim vstopiti, pa jo dobim za* prto. Mislim seveda le cerkve, v katerih se hrani presveto Rešnje Telo. Ali imajo vero, si mislim, kdo je tukaj notri, ali je nimajo? Jezus se že tako dosti zapira v ječe tabernaklja; ni treba, da bi mu poleg tega še iz naših cerkev napravljali ječe. Ali gre duhovnik, ki tako trdo drži svojega Boga pod ključem, kedaj čez dan sam pogledat - 22 — v cerkev? Če nikdar, bogme, 'kje je vera, kje Iju* bežen, kje hvaležnost do Onega, ki samo za nas noč in dan živi, ki se duhovniku posebe vsak dan daruje in zanj umira?! .. . Ako pa on sam pozna to dolžnost, zakaj ne privošči tega tudi drugim?! Saj nikdo ne gre noter, se morda izgovarja. — Seveda, ker jim ti nikdar ne polagaš na srce te sladke dolžnosti do Boga. Pa morda cerkev stoji bolj na samem. — No, če bi tudi trumoma ne hodili, kaka dušica bi se vendar časih zgubila v cerkev. Vsaj priložnost mora bili ljudem dana, da pridejo ob vsaki uri podnevi pred svojega Boga, sicer kažemo, da nimamo vere, ali da se vsaj ne zavedamo vere, ali da sc vsaj ne zavedamo dosti, kdo je v cerkvi. Morda pa strah pred tatovi zapira cerkev. No, skušnja uči, da podnevi veliko ne kradejo po cerkvah. Dostop do našega Boga na sedežu milosti v cerkvi bodi vedno in vsakomur prost! Gospodarske zadeve. , D. D. Orglarska šola. Organistov ni! Skoro v vseh cerkvah goriške okolice bomo kmalu imeli nove orgle. Kdo pa ho orglal? Tudi iz raznih časnikarskih poročil o orglah razberem že ta refren. Še celo kritiki že postavljenih orgel se ozirajo v svojih ocenjevanjih na to dejstvo. Čemu nam bodo posebno mo= dernejše orgle, ko skoro nimamo ljudi, ki bi se na priproste razumeli? Kaj bo naš organist z dvema manualoma, ko še ene= ga komaj zmore? Nimam namena, da bi se v tem članku spustil v razpravljanje o orglah, kakšne naj bodo, katerega sistema itd., niti ne mislim kritizirati ne postavljenih orgel in njih mojstrov, niti raznih ocenjevalcev. To pa hočem poudariti, sobratje, da se tu pa tam morda premalo zavedamo, da spadajo orgle med najdragocenejše last* nine cerkve, ki jim je treba posvečevati že nekoliko več pozornosti. Orgle so spo* menik naše kulture in čez desetletja, ko ne bo več nobenega izmed nas med živh mi, bodo orgle še stale in pričale tudi o kulturi naše današnje duhovščine. Ali naj tu dokazujem duhovnikom šele nujnost in potrebo petja pri mašah in cerkvenih obredih? Dolžnost duhovni* kevo, da poskrbi za cerkvi dostojno petje, ki naj bi bilo v resnici Bogu in navsezadnje tudi občini in ljudstvu v čast in veselje! Nujno potrebujemo torej organistov! Želimo si vzornih organistov, takih, ki bodo dušnemu pastirju v pomoč, mož, ki bodo imeli zraven glasbene izobrazbe tudi smisel za praktično katoličanstvo, ki se bodo s srcem postavili v službo naših načel in živeli pozitivno krščansko živ* Ijenje. Te želje moramo udejstviti! Ustanovimo orglarsko šolo združeno s konviktom, v katerem bodo imeli go* jenci pod strogo disciplino potrebno vzgojo. Začnimo z desetimi gojenci. Šola naj bi trajala 2 ali 3 leta. Čez tri leta bo* mo imeli že 10 dobrih organistov in vsa* ko nadaljnje leto nekaj novega naraš* čaja. Sed cum quibus? Morda bi kazalo dati orglarski šoli za* družno obliko? Nabrali bi deležev po 100 lir od cerkva, med duhovniki in dobrimi laiki. Cerkve in imovitejši bi gotovo radi plačali za tako važno ustanovo tudi več deležev. S tem bi imela orglarska šola tudi svojo trdno pravno podlago. Naš prevzvišeni nadškof je že davno dal besedo, da bo v slučaju ustanovitve določil za vzdrževanje šole prispevek, ki bi ga morale v sorazmerju s premože* njem in dohodki plačevati vse cerkve naše nadškofije. Prepričan sem, da bi pristopile tudi cerkve, ki pripadajo so* sednim škofijam. Obiskovalci orglarske šole bi morali tudi sami kaj prispevati. Učnih moči bi našli brez posebnih težav. V začetku bi si pomagali s prostovoljci, ki bi sodelo* vali iz požrtvovalnosti. Računati mora* mo pa na to, da bo treba učitelje plače* vati. Ne smemo pozabiti, da je treba vzporedno razmišljati tudi o rešitvi vprašanja organistovskih plač. To je nekaj kratkih osnovnih misli, ki jih sobratom predlagam v pretres. Naj bi o tem razmišljali in razpravljali pri svo* jih sestankih, naj se še kdo oglasi v — 23 — Zborniku in Bog daj, da bi v kratkem imeli orglarsko šolo, ki bi dobro uspe* vala in nam vzgojila dobrih, vzornih or* ganistov. J. D. Pogodba s cerkovnikom. Duhovnika v življenju obiskujejo raz* ličnejše bridkosti. Tudi mi smo otroci trpljenja. Mnogo križev pa imamo s cer* kveniki. Razpleto se celi romani. Naše življenje zagreni Cerkvenik, ki nima cer* kvenega duha, ampak liberalnega. Morda tudi Ti, dragi sobrat, trpiš s Cerkvenikom* čudakom, svojeglavcem, pijancem in ošabnežem. Imel sem takega Cerkvenika, ki je zaslužil brco. Pet let sva orala tež* ko, z mnogimi žrtvami. Vsak teden sem se moral jeziti. Stokrat sem se moral vgrizniti v jezik in molčati, ali pa se z »bikom« bosti. To je nekaj neprijetnega. Po večkratnem prerekanju sva slednjič spregia cerkveniški voz. N a vel bom glavne napake, ki jih je za* krivil naš »gospod« Cerkvenik. Svojemu Cerkveniku nisem smel ukazovati, temveč pokorno molčati in sam delati. Bil je krst. Na vasi je stal Cerkvenik, a ni hotel iti h krstu, temveč je šel v gostilno na pol litra. Nekaj časa čakamo. Sporočimo, naj pride, a ni hotel. »Gospod« cerkvenih je prvič zmagal. Krstil sem brez njega. Bilo je previden j e. Prišel je v cerkev s fantičem, dal mu je luč, ko sem že vzel Najsvetejše in molil.. Nota bene: Bolnica je bila porodnica. Šlo je vse na prevaro. Posvarjen v obeh slučajih je dejal: h krstu nisem prišel, ker je botra nečistnica in »z Bogom« nisem hotel iti, ker sem v sovraštvu z pno hišo. Naš kompare ga je lomil tudi na druge načine. Pripravljal je tudi hostije. Moko je kupoval na raz* nih krajih. Ženske je zaničeval, ker so Pogosto prihajale k sv. obhajilu. Izjavil je: »Nikoli ne morem dovolj hostij speči.« Naš cerkovnik je znal tudi imenitno lagati. Ne smeš misliti, dragi sobrat, da je bil prazne glave. Kaj še! Znal je lagati kot pes teči. Šopek neveste, ki ni hotela Pred nekaj leti njega za moža, je vrgel iz cerkve. Kot pade ptiček z drevesa, ko ga ustreli lovec, tako je frčal šopek z Ma* rijinega oltarja. »Gospod« je bil pa tisti krivični navihanec, ki je to »zaukazal«. Tako je trdil. Še‘ tisti teden se je zvedelo, da je šopek zginil kot kafra. Zvečer pri* deta v župnišče s solznimi očmi 2 sestri ter prosita gospoda za razgovor. Precej neprijetna zadeva za gospoda oskrbnika. Imel je pa k sreči priče, da ni on nikdar govoril, naj se šopek odstrani, temveč ravno nasprotno naročil je, naj se prilije vode v posodo, da ostane dalje časa svež. Preiskava je dognala, da je vse maslo delo lažnjivega cerkovnika. Njegova duša je nosila srd nad nevesto, ker ni ho* tela ž njim pred poročni aitar. Našemu Cerkveniku tudi zvon ni bil všeč, zato je tako zvonil, da ga je slednjič ubil, a pia* čal ga ni, temveč je moral vikar od hiše do hiše nabirati denar za prelitje zvona. Velikemu aitar ju ni prizanesel. Razbil je mramornato ploščo. Svojemu očetu je dejal, da je Aleluja padla na aitar ter je razbila mramor. To je bil čudež! Lesena Aleluja je ostala nepokvarjena, aitar ka* menit se je ubil. Take zgodbe naj pa pri* poveduje cerkvenih otrokom, ne pa žup* nikom. Cerkveno starešinstvo je zahtevalo od Cerkvenika službeno pogodbo. A naš pre* brisani cerkvenih jo ni hotel podpisati, temveč je skakal okrog mož*starešin, da bi prečrtali podpise ter tako razveljavili službeno pogodbo. Konec komedije je bil, da je gospod upravitelj nekega večera zaprl zakristijo in zvonik. Gospod vikar je poklical na razgovor starešinstvo in vaške župane. Možje so sklep potrdili in izvolili drugega cerkve* nika. Prvi del šaloigre je končan. Sedaj zač* nem pripovedovati drugi del komedije. Vojska se začne. Cerkvenik je general. Advokat naj bo pa pomočnik * adjutant. Dajmo ga vikarja, ki Cerkvenike odstav* Ija. Poštar je bil tako srečen, da je smel prinesti pismo od advokata, ki grozi s tožbo. Cela duhovni j a je zvedela za to pismo, ko je g. vikar v cerkvi povedal. Cerkveno starešinstvo je v večjem pismu navedlo 10 vzrokov odstavitve, ki so — 24 imeli vsi dokaze. Advokat ni na pismo več odgovarjal. Drugič je poskusil »go= spod« Cerkvenik s tožbo, ko smo delili pobèr med oba Cerkvenika. Prejel je pia* čo za 2 meseca, a zahteval je za 2 me= seca in pol. Zopet se je vzbudilo v srcu Cerkvenika maščevanje in želja po tožbi. Slednjič se je premislil in sprejel plačo in utihnil in gospod vikar se je oddahnil in je po tej vojni sklenil z vsakim cerkve« nikom takoj ob nastopu narediti službe« no pogodbo. Stori tudi ti tako, pa boš videl, da bo edino pravilno. Cerkvena vojna odškodnina. To sitno vprašanje se razvija za cer« kvena oskrbništva sicer počasi, toda za komisarijat v Trevižu in njegove urade po drugih pokrajinah — pravijo — nor« maino, ako ne prehitro. — Naših pri« tožb in žalitev ne bom ponavljal, povem kratko, kar sem izvedel na komisarijatu pri kom. Ravà dne 7. febr. t. 1.: 1. Na skupno spomenico »Zbora sve« čenikov sv. Pavla« niso hoteli odgovo« riti, ker bi bil odgovor presplošen in ne bi nikogar zadovoljil. Glede stranskih aitar jev so mnenja, da cerkvam v načelu pritičejo. Toda, če se gleda na duh po« stave o vojni odškodnini, ki ni, da bi se dejanska škoda povrnila, ampak le, da bi se cerkve toliko vzpostavile, da bi bile sposobne za službo božjo, je mnenja ko« misarijat, da vsaka že vzpostavljena cer« ker javi število prebivalcev, zistemizira« nih duhovniških mest in velikost cerkve in potem bodo določili za vsak slučaj posebej potrebo in število stranskih al« tarjev. Za novo zidane cerkve je pre« skrbljeno, da se jim da staro število al« tarjev, kakor kaže praksa. 2. Glede ulivanja zvonov je komisari« jat razdelil delo raznim tvrdkam. Če tvrdke delajo počasi, je razlog v tem, ker morajo surovine kupovati v tujini in jih vsled visoke valute predrago plačeva« ti, zato zategujejo delo. Opozorim pa, da sem interveniral v nekem slučaju za ta« kojšnje ulivanje zvonov, pa — niso bili niti še naznanjeni, da sploh manjkajo. Administratorji dveh, treh cerkva, glej« te, da bo vse v redu. Gre za ljudski in cerkveni kapital, za katerega smo kot upravitelji odgovorni! 3. Urgiral sem izplačevanje vojne od« škodnine za premičnine. Nismo mi kri« vi, reče g. Ravà, če gre tako počasi. Mi moramo imeti vse in točne podatke, kaj so cerkve že prejele in natura ali v de« narju — in če podrejeni uradi v Gorici in drugod, zlasti Genio v Trstu in Fi« nančna intendanca zavlačujejo odgovo« re — nismo mi krivi. — Čč. gg. dušni pastirji naj slede svojim prošnjam od stopinje do stopinje. 4. Opozoril sem, da se cerkvam od« merja prenizka vojna odškodnina. To ni od nas — komisari jata — odvisno, ampak od dotičnega informacijskega urada. Zato je silno težko doseči povi« šek pri vojni odškodnini. Tako ni bil pr« vi korak napravljen v znamenju pra« vičnosti. 5. Osebna naročila sporočim prizade« tim; moram pa povdariti, da je težko posredovati enemu za več cerkva, ker postane za referente zadeva presitna, če morajo kot »kavalirji« skakati v arhiv za vsako cerkev in za različne predmete posebej in to v zelo kratkem času in hitro. Tu mora biti na nogah ves aparat! 6. Com. Ravà je ljubeznivo izjavil: mi smo tu zaradi vas. Pridite in smo vam na razpolago. Po možnosti vam ugodimo. 7. Zelo priporočljivo je, da se vsak dušni pastir osebno zavzame za svoje pravice pri komisarijatu. Coni. Ravà je zelo vljuden in potrpežljiv — mnogo bolj kot pa njegova okolica. Dosegel sem tudi za svojo stvar povoljne uspe« he. Za uspeh sem se priporočil t škofu A. M. Slomšku! Da ste mi zdravi in korajžni! Fr. Švara. Delo v zboru Črniška dekanijska konferenca. V preteklem letu 1926. smo imeli pet konferenc — za to leto izjemoma malo. Udeležba vedno dobra. Kot. stalno duhovno čitanje rabimo le« po knjigo »Walter, Der kath. Priester«. — Važ« nejše obravnave so bile: 1. Poročilo o uspehu mi« — 25 — ^jonske tridnevnice. Izrekla se je tu želja, naj sc ta tridnevnica prenese raje na binkoštni čas. 2. O izdelovanju cerkvenih računov. 3. Plačevanje cer« kovnikov in organistov od strani občine. 4. O šolskem vprašanju (začetek). Zadnja konferenca 27. I. 1927. je bila »iztirje« valna«. — Po praktičnih »kartelah« g. dekana smo poravnali vse davščine, miloščine itd. Glede »duhovske hiše«, ki naj še po ukazu sv. očeta se« zida v vsaki škofiji (gl. Fol. Eccl. 1926.), je bila misel konference, naj bi to zadevo vzel v roke >;Pio sovvegno«, če treba z zvišanjem udnine. Ker s; zaradi naznanitve procesij oblastvom na dan konference nismo bili na jasnem — se sobratom sporoča tukaj, da je po čl. 24. nove postave o javni varnosti res treba naznaniti procesije tri dni poprej — ne več županstvu — ampak na kr. kvesturo v Gorici. (Ponatis teh novih postav naj si vsak kupi v K. T. D.) Važen referat je bil »o najemninskih pogod« hah« — kako jih sestaviti, da se zadosti cerkv. in drž. predpisom. (Hrani g. dekan.) Gosp. dr. Bru« mat Mirko nam je poročal v kongresu škof. dele« gatov U. M. Cleri v Bergamu,' o Dej. sv. Detin« ' stva, Razš. sv. vere in sv. Pavla ter o bratovščini sv. Cirila in Metoda. Sklenili smo povsod vpeljati sv. Detinstvo ter preiti na drugo bratovščino, ker tudi v tem ima le organizirano delo uspeh. Ajdovščina, dne 3. februarja 1927. Tajnik Jos Fon. Iz »Zbora«. Msgr. dr. Ličan se je odpovedal starostovanju; nadomestuje ga msgr. A. Berlot. Sprememba se je izvršila tudi v uredništvu »Zbornika«, katero je Prevzel sobr. Stanko Stanič. 2. Ukrenili so se koraki glede »Bogoljuba«. 3. Z nabavo novih orgel naj se počaka do stro« kovnjaške ocene dosedanjih in dveh še v delu sv nahajajočih orgel. Ker misli »Zbor« poklicati dva nepristranska veščaka glede orgel, so ona Cerkvena oskrbništva, ki nimajo še orgel, napro« ^cna, da prispevajo z denarnimi prispevki k boškom. Iz uprave »Zbornika«. Sobratu A. S. se z ozirom na izredno slabe Smotne razmere zniža naročnina na 15 L. So« bratom na Beneškem pa na 10 L letno. Redde, quod debes! Ob sklepanju računov za Alojzijevo proslavo smo doznali, da večina duhovnij še ni povrnila stroškov za poslane pole. Tudi naša prošnja za blagohotne prispevke, ki naj bi služili kot potnina zastopniku mladeničev v Rim, je večjidel ostala brez odmeva. Zato tem potom opozarjamo č. duhovnijske urade, da naj vsaj stroške za poslane pole po« ravnajo. Skupni stroški znašajo 1367 lir. Kdo naj jih plača? Čč. sobratje imajo izrecno dovoljenje, da te stroške lahko poravnajo iz cerkvenega. To« rej — ne čakati. Denar pošljite na ordinariat! Škofijski odbor za Alojzijevo proslavo. Zakaj? Sobratje so vprašali, čemu je uprava »Jaselc« poslala f«bruarsko številko tudi zasebnikom, na« ročnikom »Malega lista«. To je. storila le en« krat, v reklamne namene, da bo list absolutno vsepovsod znan. Torej ne bo to v škodo skup: nega nabiranja gg. poverjenikov. Uprava »Jaselc«. Za duhovniški naraščaj. V Trstu obstoji močna in cvetoča ustanova, ki skrbi za gmotno podporo slovenskim dijakom. To je Dijaška ma« tiča. Vodijo je mladinoljubi vseh struj. Priporočamo Dijaško matico — in toplo prosimo gg. duhovnike, da bi: 1. po možnosti podpirali Dijaško matico; 2. vpisali ubožne dijake v to organi« zacijo in sicer tako, da pošljejo zanje 10 lir na naslov: Dijaška matica, Trst, Via Fabio Filzi 10. — Zakaj samo oni dijaki, ki so pravilno vpisani, imajo pravico, prositi za podporo. — V teh za« devah daje pojasnila Dijaška zveza (dr. Janko Kralj, Gorica, Via Orzoni 36 A). Memento mori. Na Vrhniki je 9. januarja t. 1. umrl sobrat Josip Stržinar, bivši župnik na Katinari pri Tr« stu. Služboval je v Klancu, v Lokvi, na Konto« velju, slednjič je župnikoval na Katinari 22 let. Leta 1925. je šel v pokoj ter se preselil v rojstno Vrhniko. Pokoj njegovi duši! ~ 26 Razgled po svetu. Priobčuje Stanko Stanič. Ovire za unijo. — Nov cerkveni kurz. na Vzhos du. — Francija za redove. — Enakopravnost ka> loličanov na Angleškem. - Roj zoper pornografijo, kino in plese. — Katoliško leposlovje med Nemci. Versko življenje v Jugoslaviji. Dne 10. januarja je sv. oče Pij XI. pri zasebni jivdijenci italijanskih katoliških visokošolcev imel znamenit govor o uniji. Poudaril je s sila od* .ločno besedo, da je prva, »sedanjim časom naj* bolj odgovarjajoča naloga katoličanov delo za /druženje ločenih skupin z edino resnično in pravo Cerkvijo«. Sv. oče se obrača proti Vzhos du in med drugim svareče pravi: »Naravnost ne* verjetne so zmote in govorice o katoliški cerkvi, ki krožijo med ločenimi brati v orijentu. Joda tudi pri katoličanih često ne najdemo pravilnega ocenjevanja ločenih bratov, bratskega umevanja in zaupnosti.« Te znamenite besede imajo načelno veljavo za ves katoliški svet, a posebno so še naslovljene na katoliške narode, ki mejijo na pravoslavni svet. Zakaj ravno v zadnjem času se kaže, da del katoličanov, ki so zašli pod vpliv nacijona* lizma, gradi v obmejnih deželah ovire uniji. Po» sebno del poljskih katoličanov ni doumel veliš kanskih načrtov vladajočega papeža. — Iz Vilne prihaja vest, da je vplivni arhimandrit Morozov odpadel od ' grškoskatoliške Cerkve in se »vrnil« v pravoslavje. Znani katoliški publicist vitez pl. Lama piše, da nekateri poljski krogi s svojim zaničevalnim, obnašanjem naravnost potiskajo Vmijate v pravoslavje. Tako je novembra 1926 vseučiliščni profesor Koniecznv, duhovnik iz Vib ne, v javnem predavanju »o uniji, cerkvi in drs žavi« trdil, da je unija škodljiva, da ovira polos nizacijo, da ustvarja nezanesljive grkoskatolike. Zato naj pravoslavci prestopajo le v latinski obred (kar nasprotuje določbam sv. stolice)! Za unijate niti enega duhovskega poklica! — Ves liko vznemirjenje so vzbudili sklepi konference za unijo, ki so se je udeležili poljski škofje obs mejnih škofij. Grškoskatoliški jezuitje in bazilis janci so vložili na konferenco spomenico s pros šnjo, naj bi duhovščina latinskega obreda pods pirala delo grškoskatoliških sobratov za unijo. Spomenica je ostala brez učinka. Od te konfes renče so bili izključeni vsi grškoskatoliški škofje in celo njih metropolit Sceptickv. Še huje je zas del unijate drug sklep: Bazilijanci, najbolj zas služen unijatski red, so izključeni iz vseh obmej* nih škofij, razen vzhodne Galicije. Leon XIII. je začel svoje velikopotezno delo za unijo s tem, da je ta red reformiral z benediktinskim pravi» lom; bazilijanski red je vzcvetel in je hrbtenica katoliške Cerkve grškega obreda. — Sveta sto» lica te razmere dobro pozna. Vidi, da je najprej treba ustvariti novo mišljenje o uniji, novo poj» movanje, ki temelji na ljubezni, prosti vsakih nas eijonalnih pomislekov. Zato hoče, naj redovi vzgoje v doglednem času četo delavcev, ki bodo šli v ta zapuščeni vinograd in zanesli novega duha in pobude v pastirovanje med unijati in med pravoslavci, ki se vračajo. Zato je tudi znaš menito delo slovenskega učenjaka drja Grivca našlo tako toplo in prisrčno priznanje svete sto» lice, ker postavlja vse delo za unijo na nove temelje. Te težke razmere, ki so jih deloma povzročili kratkovidni katoličani, so dale sv. očetu povod, da je spregovoril o uniji tako odločno besedo. Papež jc obenem imenoval za nuncija v Varšavi nadškofa mons. Pelegrinettija, ki je v svoji službi v Belgradu zaslovel kot mož izrednega takta in širokega razgleda po slovanskem svetu. Značilno je, da mons. Pelegrinettija poznajo mnoge briške družine, ki jih je ta idealni duhovs nik — takrat še kanonik v Južni Italiji —- v bes gunstvu oskrboval in slovensko spovedoval. Nje* govo imenovanje pomeni, da sv. stolica želi, da bi tudi poljski katoličani z vnemo podpirali delo za unijo. V Franciji so meseca decembra 1926 prole» stantski in liberalni vseučiliški profesorji podpis sali zelo zajemljivo vlogo na ministrstvo, ki se takole glasi: »Gospod predsednik! Podpisani se sicer priznavajo k različnim političnim in filo» zofskim strujam, vendar so se iz narodnih ozirov do dobrega prepričali in enoglasno odločili za» htevati, da se dovoli novicijate francoskim redos vom, kateri delujejo v latinski Ameriki. Podpis sani so po lastni izkušnji prepričani, da je delo» vanje teh redov važen pogoj za moralno in um» stveno uveljavljenje francoskega duha v latinski Ameriki«. Podpisanih je 43 vseučiliških profesor» jev, pisateljev in politikov, med drugimi tudi ne» kateri Židje. Lepo spričevalo za katoliške redove! V Angliji je že iz starih časov sem postavodaja katoličane zelo omejevala, tako v cerkvenih ob» redih, kakor v javnih službah. Katoliške cerkve 27 — še zvonov niso smele imeti! Sedaj je pa angleška zbornica vse te postave ukinila in uvedla popolno enakopravnost med katoličani in anglikanci. Sa* mo tri stvari so še ostale po starem: 1. katoličani so izključeni od nasledstva na angleškem kralje* vem prestolu; 2. katoličan ne more biti kancelar lordske zbornice; 3. četudi so katoličani cerkveni patroni, ne morejo imenovati anglikanskih žup* oikov na anglikanskih župnijah. V zbornici je ta nova postava prodrla brez ugovora. Celo angli* kanski nadškof iz Canterbury je glasoval za po* stavo verske enakopravnosti. Samo v odseku, kjer se je ta postava pripravljala, je lord Bertie Podpiral prepoved evharističnih procesij katoli* čanov. Ostal je osamljen! Letos bo po stoletjih za vstajenje Gospodovo v Londonu zapel prvič katoliški zvon, katerega so pa morali šele uliti. Nemci so kljub dolgotrajnim vladnim krizam spravili pod streho važno postavo proti umaza* nemu slovstvu. Postava je tako stroga, da zado* stuje že navadna ovadba knjige na pristojno ko* misijo, da je knjiga prepovedana do definitivne odločitve komisije. Postava zadeva pa samo mia* dino, za odrasle je vse dovoljeno. Zato se je za* čela v »Berliner Tagblatt*u« debata, kdo se sme šteti med mladino. Debata se je končala s pred* logom Franca Blei*a, da je smatrati za mladino vse državljane, kateri še niso izpolnili 17. leta. Kdor bi prodajal umazano slovstvo tej mladini, se ga ne kaznuje z globo, ampak samo z za* Porom. Bomo videli, kaj poreče k temu predlogu postavodajavec! Španski škofje so začeli odkrit boj zoper ne* moralnost v kinematografu in gledališču. Škofje tudi izrecno z imenom naštevajo po svojih ško* fijah kinematografe in gledališča, katera je greh Posečati. Ravnotako dajejo navodila katoliškim časnikom za razlikovanje med moralno in ne* moralno reklamo. Avstrijski episkopat je v skupnem odloku pre* Povedal nekatere plese. V prvi vrsti prepovedu* je vse plese eksotičnega izvora, kateri nimajo drugega namena nego vzbujati strasti. Dokaz zato je obleka plesalk, akcije telesa pri plesu, groteskna godba ali pa spremljajoče nenravno Petje. Episkopat izrecno poudarja, da s tem niso mišljeni vsi moderni plesi, ker nekateri izmed teh ne kažejo gori imenovanih znakov. Katoliška, športna in telovadna udruženja so z veseljem sprejela to prepoved. Leposlovne knjige so mnogo duš skvarile in pogubile, dobre leposlovne knjige, ki družijo umetnost s krščansko resnico, so pa luč, ki mno* ge pripelje k Bogu. Nemci v rajhu in v Avstriji s< praznovali te dni 60*letnico Karla Muth*a. Kdo je Karl Muth? Organizatorični stvaritelj kato* liške lepe knjige med Nemci! Rojen v Wormsu leta 1867. je žc kot visokošolec z žalostjo ugo* tovil grozno inferiornost nemških katolikov na literarnem polju. Postavil si je za življenjsko na* logo uveljaviti katoliški element v nemški knji* ževnosti. Po velikih bojih je leta 1903. ustanovil literarno revijo »Hochland«. Kmalu je ta list po* stal žarišče katoliškega idealizma na literarnem polju. Muth je revijo tako spretno vodil, da je v kratkem času postala eno najboljših in naju* glednejših književnih glasil moderne Nemčije. Vzgojil je tako nov rod katoliških književnikov, ki so danes popolnoma kos nemškemu protestant* skemu slovstvu. Na Dunaju mu je s konkurenco pomagal dr. Richard Kralik s svojim listom: »Gral«. V Sloveniji versko življenje cvete, a preko go* tove meje posebno v moškem svetu ne more. Odkar je šel svetnik Janez Kalan v Nemčijo, se ves čas trudi izpodbiti prepričanje kranjske du* hovščine, češ, da so Slovenci še najbolj praktično veren narod v Evropi. Stavi jim ponovno pred oči globoko evharistično življenje nemških mož, kakor ga opazuje na Vestfalskem. G. Kalan ima popolnoma prav. Zdi se pa, kakor da bi vsi sku* paj ne mogli razumeti, da je med Nemci podla* ga vsemu temu stroga in resnična verska šola ž lastnimi na katoliških učiteljiščih vzgojenimi uči* telji. Če bi hoteli Nemce resno doseči, bi mo* rale katoliške stranke od države priboriti versko šolo in učitelje iz katoliških učiteljskih semenišč. Do tedaj pa je ves trud duhovnikov le versko obramben bolj nego versko stvariteljski. Sploh bi morala biti za ves katoliški politični pokret ena temeljnih zahtev: verska šola. Mesto Belgrad čudovito hitro raste in katoliški živelj postaja vedno močnejši. Belgrajski škof Rodič se trudi z organizacijo župnij in zidanjem katoliških cerkva. Decembra je posvetil franči» škanski samostan in kapelico sv. Antona. Kato* licizem uživa v Belgradi! velik ugled in popolno enakopravnost. — 28 - Naše naloge v svečanu. Posvetimo svoje delo! Katoliško delo na Primorskem doživlja težke čase. Molimo /. zaupanjem in vztrajnostjo, da Bog blagoslovi naše napore. Priporočimo katolb ške organizacije, katoliški tisk, vse katoliške javne delavce posebni priprošnji služabnika bo« žjega Antona Martina Slomška. On je bil naj« vzornejši slovenski socialni delavec. Prosimo ga. da naj prosi Boga za hrambo katoliškemu delu, ki je sicer pomanjkljivo in polno človeških hib, a iz ljubezni do Boga započeto in vodeno. »Naš čolnič«. Duhovništvo mora biti prvo, ki podpira vsak versko«vzgojni pokret mladine. Če velja to za delo v verskih in prosvetnih organizacijah, velja tem« bolj za razširjanje lista kakor je »Naš čolnič«. V pogovoru s sobrati smo bili vsi enotnega mnenja, da je letošnji »Čolnič« ves vreden priporočila. Postal je vzoren družinski in vzgojni list, ki je nujno potreben. Kot je razvidno iz vse« bine prve številke, bo list prinašal zelo poučne in pestro pisane članke iz liturgike. Kako zelo pri« merni so taki članki! »Slovenski Goffine« je pošel in je zastarel. Kdo bi si ne želel lepih, v srce se« gajočih opisov cerkvenih obredov, ki jih s pri« dom uporabljaš tudi v šoli, zlasti zadnja šolska leta! — Ostala vsebina je poučna in zabavna. Pregljeva povest obeta postati glasen memento naši mladini. Zelo umestna je rubrika »Zrna«, kjer sobrat Rupnik v prikupljivem stilu obdeluje vprašanja iz apologetike. Znabiti bi bila oblika pisem primernejša! Kot sem doznal pri upravi, je bilo celo med so« brati nekaj takih, ki niso bili niti naročeni na »Naš čolnič«. Ne vem, ali bi to imenoval zani« kernost ali sramoto! Sobratje veste, da je v Trstu začel izhajati tudi neki družinski list z naslovom »Naš glas«. Povesti ne obetajo nič primernega. Zdi se, da bo list plaval v nasprotnih vodah. Če« mu bi Vas opozarjal na dolžnost! S sosednjimi sobrati smo »Naš čolnič« priporo« čili v cerkvi in nabrali precej naročnikov. Tudi Marijine družbe zelo rade čitajo ta mladinski list. Zadnje čase se bojimo za »Bogoljub«. So« bratom je znano, da se listu delajo velike ovire in da ni gotovo, ali bo redno mogel dohajati. Treba je misliti naprej! Nekateri so mnenja — tudi jaz sem med njimi — naj bi »Naš čolnič« prepustil v skrajnem slučaju primeren prostor Marijinim družbam. Kakor sem informiran ,je uredništvo radevolje pripravljeno to storiti. Naj bo še toliko pomislekov, vendar ostane jasna resnica, da bodo zamejni listi vedno težje do« bajali. Zdi se mi tudi nekam čudno,-da na vse kriplje podpiramo marsikatere liste — domače pa prepuščamo lastni usodi. Popolnoma objektivno je moje priporočilo: »Čolnič« moramo širiti, ker je tega v resnici ure« den in potreben! Sobrat z dežele Lani navzdol, letos navzgor! Namreč naša Mohorjeva družba. Lani je padlo število članov za 1100, letos mora poskočiti vsaj za 3000! Agitacija ne bo težka. Knjige so že same agitirale! V pravi čas so prišle. Poviška ni bilo. Vse nasvete in pritožbe in želje poverje« nikov je odbor upošteval. Zdaj je dol« žnost sobratov, da sprožijo agitacijo — in sicer po zaupnikih za frakcije. Družba ima grozne težave, ko prejema denar in naročila šele na jesen. Treba je takoj spomladi pobrati glavno žetev. — Pri tem delu nas krepčka pogled na letošnje knjige: ali ni to pravi apostolat? Sveti Mohor in služabnik božji A. M. Slomšek, čuvajta našo družbo in pomagajta nam! N. Naš uvodnik. Uvodni članek smo ponatisnili iz knjige prelata mons. Grivca »Sv. Ciril in Metod«. Ta knjiga je prvi sistematični, znanstveno in posebno še teo« Joško zanesljivi življenjepis obeh svetnikov. Sta« ‘pe 10 lir in obsega 180 strani. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavia. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliua ti;: ir na v Gorici. JOSIPIM PODGORNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERBI 32 Se priporoča p. t. rojakom. — — — OOOOOOOOi I A IOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO C/OOOOOOC oooooocn Andrej Mavrič Gorica, Gosposka ulica št. 3 Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- — Velika izbira kažuhovin. Lastna krojačnica moških in ženskih - ----------oblek. -------- °0000000OOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO L’ U n i o n Naša zavarovalnica se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A RAVNIK ' * ' V, 7^;-. "• ▼ Moderna tvrdka in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦•♦»♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Delo solidno. Cene brez konkurence. A JAKOB ŠULIGO urar in zlatar GORICil - Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur „UNION“ in „ALPINA“. ^33 MARIJA V SENO NAŠIH DNI Šmarnice Pred veliko nočjo izda K. T. D. v Gorici Šmarnice, ki jih je spisal domač duhovnik. Šmarnice bodo obravnavale sedmero poglavitnih grehov in sedmero čednosti ter — — — najvažnejša vprašanja družinskega življenja K. T. D. v Gorici Je izdalo sledeče nove knjige: Ura češčenja v čast Najsvetejšega Zakramenta L. 0 50 Ura češčenja v čast Matere božje — — _ L. 0 50 Ura češčenja v čast Srca Jezusovega — — L. 0 50 'JOSIP* K ERSE VANI Gorica - Piazza Cavour 9 - - — Stolni trg 9 desno - Gorica Zaloga šiualnih strojev, dvokoles, grontofonov, samokresov, pušk ter vseli potrebščin k navedenim predmetom ■ GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES „ BIANCHI Dr. L MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5 -sK vT -:S< 51 -::S & Andrej Fiegel Restavracija in gostilna s prenočiščem. TRAVNIK TRAVNIK & & s it':'- ; rst 'Si , Si Si JKa ] Brata Abip - Borica ^ ultcar sv. Antone 4 4 Zaloga vipavskih, briških 4 ----in istrskih vin. - - - J r ► ► > 0 WWW 0 ur* 0 ¥ ¥¥¥ ¥¥ ¥¥¥¥ ¥¥¥¥ ¥¥¥ W «f¥Sl ! Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. JOSIP LIPICER V izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev v Gorici ulica Morelli štev. 17 Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek. r JOSIP CULOT GORICA - RAŠTEL 2 Trgovina na drobno in na debelo igrač ‘ in devocionalij. - - - Specialitete športnih [ oprem in sandalov. Katoliška tiskarna Gorica - Vrh Placute 18 Ali vršite zanjo propagando? GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18 ZALOGU TKMIin Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne ! kurjega in gosjega perja. Cene zmerne !