Regulacijska dela na Dravi pri P-iaju od početka do danes Po večletnih naporih je končno prišlo do regulacije Drave v bližini Ptuja. Velika dela, ki bodo ukrotila reko in prinesla mnogo koristi našemu kmetu. Začda se je boljSa bodočnest Pred dobrim mesecem so se pričela na več mestih regulacijska dela na Dravi, in to posebno v bližini Ptuja, kjer so bila najbolj potrebna. S tem se je končno začelo reševati življenjsko vprašanje predelov na Dravi, bodisi nad ali pod Ptujem. Pa tudi prebivalei teh predelov si bodo pri tem nujnem reševanju vprašanja regulacije Drave gotovo globoko oddahnili, ker bo po izvršenih delih obvarovanih v«č sto oralov najboljše ptodae zemlje. Kratko rečeno, se je z regulacijo Drave v predelih okoli Ptuja začela boljša bodočnost našega kmeta in prebivalcev sploh, ki na teh predelih živijo, delajo in se borijo z mogočno reko, kateri pa nikoli niso mogli priti do živega. Borba za regnlacijo Drave Borba za regulaeijo Drave ob Ptuju je že zelo stara. Če omenimo, da so bile leta 1882. takšne poplave, da so bile vse vasi niže Ptuja v največji nevarnosti, potem lahko razumemo, da je vprašanje regulacije bilo že takrat zelo aktualno. V letiii 1882. do 1889. je Drava opustošila v teh krajih 282 oralov plodne zemlje. V letfli 1886. do 1889. pa so morali v Novi vasi pri Sv. Marku niže Ptuja podreti devet hiš, ker bi jih drug&če odseala voda. Leta 1892. so morali delati več meseeerv, da rešijo pred nesrečo vas Zabovci, ki ji je pretil pogin v vodi. Še prej, krta 1889., pa so z veltkimi žrtvami rešili vas Sv. Marko. Takih primerov bi lahko našteli še več. Vse gornje in že prejšnje okolnosti so dale povodr da je že takratna deželna vlada za Štajersko mislila na regulacijo Drave od Ptuja do Borla, ker je v tem predelu reka najbolj podivjana. Pri Novi vasi se namreč struga razcepi na mnogo rokavov, tako da je vodna pot široka 1 km. Vsi rokavi so plitvi, toda za časa poplav je to nevarnejše. Tudi osrednja avstrijska uprava je spoznala vse velike nevarnosti in neizmerno škodo, ki jo povzroča Drava na teh mestih in je že leta 1873. izdala naredbo, da se sestavi načrt regulacije od Ptuja do Bukoveev. Ker pa so leta 1882. in jeseni leta 1883. nastale velike poplave, je avstrijsko notranje ministrstvo izdalo novo naredbo, da se sestavi načrt za regulacijo od Hajdoš do Borla. Medtem pa je reka delala dalje tako škodo, da se vlada ni smela več brigati samo za posamezne kulture, ampak da obvaruje posamezna naselja, vasi, ceste in mostove v Ptuju, Borlu in Ormožu. Komisija, ki je prišla, je takrat izdelala izhodne točke za regulacijo. Istočasno je komisija naredila, da se sestavi položaj celokupne struge od Maribora do Središča. Do izvršitve končnoveljavnega načrta od Maribora do Središča pa ni prišlo, temveč obstojajo samo še ostanki o izvršenem načrtu, ki je bil sestavljen v letib. 1903. in 1904. za regulaeijo od Ptuja do Borla. Proračunska vsota tega načrta 11 km dolge proge je znašala dva in pol milijona kron. Tudi do te izvršitve ni prišlo, ker je Drava medtem tako močno izpodjedala svoje bregove in delala nasadom ter vasem tako veliko škodo, da se je avstrijska uprava do svetovne vojne omejila samo na zasilno obrambo, kar se je delalo že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Take zasilne zgradbe 90 ponekod še danes in vpijejo povsod po vzdrževanju in popravljanju. Posebno bi bilo to potrebno pri Trčovi, Dogošah in pod dupleškim mostom, kjer Drava ni tako divja kot niže od Ptuja. Kakor rečeno, je že avstrijska uprava delala precej načrtov za regulacijo, toda radi premajhnih podpor se takrat na smotrno regulacijo ni moglo misliti. Inženir Webef je imel kot vodja regulacij Drave pred svetovno vojno v načrtu regulacijo od Loke in je izvrševal samo zasilne naprave v obrambrae svrhe. To se je delalo v nekaterih dobah samo zato, da je dobila Drava pravo r'rugo. Takšne zgradbe seveda niso bile posebno odporne in so držale samo par let. Potreba regulacije Leta 1903. je Avstrija v gornjem toku Drave na Tirolskem in Koroškem izvrševala že zelo obsežna regulacijska dela, posebno zgradbe za uravnavo hudournikov, kar je bilo velikega pomena za Dravo samo. Ta dela so se v poznejšem času izpopolnjevala in nadaljevala. V Mariboru opazujejo že čez sto let obrežje Drave. Vodokaz kaže, da ni bilo nobene spremembe korita. Tako se more sklepati, da je izvor prodca, ki vse zgramozi in spremeni v nekako pustinjo, niže Maribora. Drava, ki je v tekn stoletij rnenjala svojo strugo, je nosila s seboj debelo šuto (izvira iz ledeniške dobe) in jo odlagala na dno ter tako svojo strugo oplitvila in spreminjala jijeno smer. Kulturno zemljo pa je medtem spreminjala v pustinjo. Vsi ti pojavi se dajo opazovati v predelu nad Ptujem. Kažejo pa nam, kako potrebna je bila tudi ta regulacija. Zavarovalna dela pod Jugoslavijo Po prevratu leta 1918. do zadnjih časov je naša državna uprava tudi v mejah svojih moči prispevala za manjša regulacijska dela na Dravi v predelih od Ptuja, ki pa so se tudi — kakor prejšnja avstrijska — omejevala samo za zavarovanjem najnevarnejših mest, ki so delala posebno Skodo. Napravilo in vzdrževalo se je zgradb v skupni vrednosti 9 milijonov din. To je bila seveda samo zasilna obramtoa. brez elavnega načrta. Ob priiiki, ko je država najela štirimiajardno posojilo, je ministrstvo za gradbe od tega zneska leta 1938. doloeilo dotacijo 13 milijonov din za dobo šestih let pod pogojem, da k tej vsoti prispevata za regulacijo Drave banska uprava v Ljubljani m zanimanci (občine) vsak po 2,210.000 din. Skupen znesek je torej 17,420.000 din za dobo šestih let, ko mora biti določena regulacija, krita s tem zneskom, izvršena. Po nalogu ministrstva za gradbe je bila v Ptuju ustanovljena »Terenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave« pod vodstvom g. inž. Knafeljea. Sekcija je sestavila generalni načrt regulacije Drave od Maribora do Ormoža. Proračun tega načrta znaša 97,500.000 din. Po programu del, ki ga je osvojilo ministrstvo za gradbe, se bo z regulacijo začelo, oziroma se je že začelo na treh mestih: 1. od Loke navzdol, 2. od mesta Ptuja navzdol fn 3. od borlskega mostu navzdol. Za posamezne sektorje je določeno: ia prvega 6,000.000 din, za drugega 6,350.060 din in za tretjega 5,070.000 din. Skupaj torej 17,420.000 din. V tej vsoti so zapopadeni vsi režijski stroški itd. Razen tega bi se po triletnem naertu na račun režije uporabilo: iz štirimilijardnega posojila 5,400.000 din, prispevek banovine in zanimancev znaša za vsakega 1,020.000 din. Do sedaj je ministrstvo odobrllo tri mačrte, in sieer: 1. za regulacijo v odseku št. Janž—Loka s proračunsko vsoto 796.249.85 dln. To delo je bilo potom licitacije oddano gradbenemu podjetju inž. Pretner Aleksandra iz Ljubljane za vsoto 794.657.75 din; 2. načrt za regulacijo v odseku Ptuj—Budina s proračunsko vsoto 2,925.573.88 din. Tudi to delo je izlicitiral inž. Pretner za din 2,209.959.33. Ministrstvo za gradbe je razen tega odobrilo še načrt za regulaeijo Drave v odseku Borl—Muretinoi s proračunsko vsoto 2,209.959.33 din. Ker pa za izvršitev tega projekta še ni zagotovljen. prispevek banovine in zanimancev v znesku 951.133 din, se še ni razpisala licitacija. Za izvrševanje regulacijskih del je bilo nabavljenih pet večjih in šest manjših prevoznih čolnov s potrebnim priborom za 78.883.84' din. Sekcija bo morala v teku prihodnjih dveh let sestaviti še dva načrta s proračunom po! 680.000 din. Eden bo sestavljen še letos, drugi pa drugo leto. Tako bo za prva tri leta porabljenih 7,440.000 din in ostane še za prihodnja tri leta ostanek okoli 10 milijonov din. Regulacijska dela v Št. Janžu In v Ptuju V vmesnih odsekih od št. Janža čez Ptuj in do Borla se nahajajo tudi posamezne zgradbe, od katerih so nekatere dokončane, veliko število pa je še nedokončanih. Te zgradbe se ne morejo dokončati s kreditom, ki ga je stavilo na razpolago ministrstvo iz štirimilijardnega posojila, temveč je prepuščena dogoto-' vitev in vzdrževanje isti banovini. V Št. Janžu se je hotelo začeti z deli že v decembru 1939, toda huda zima je to preprečila. To stanje je trajalo do srede marca, !ko je nastopilo lepše vreme. Sedaj se dela v Št. Janžu že s polno paro in to od sredine prejšnjega meseca. V glavnem se vršijo dela pri vaseb. Loka in Starše. Dela v Ptuju pa s« ae začela z 2. aprilom in bodo trajala predvidoma tukaj dve leti. Dela pri št. Janžu so odvisna od stanja vode. Gradbeno podjetj« mora skopati velikanske količine materiala, pri čemer je podjetnik zaposlil samo ljudsko moč, kar je hvalevredno. Pri vseh teh delih se bo gledato predvsem na to, d!a pride denar med ljudi in ne morebiti za stroje in v tovarne. Podjetje uporablja za material običajni prodec, šuto, protje, deske in drugo, v glavnem vse, kar se da proizvajati aJi pridobivati doma in po domačih ljudeh, ki so vešči čolnarjenja in ki se vode ne boje. Pred očmi moramo imeti, da ao dela na vodi precej nevam in težka.