PRIHORSKI DMEVMIK Glasilo osvobodilne p h o n ti za slovensko n nim o n j k Tul, petek. 15. junija 1945 • telo I. šlev. 19 Uredništvo in uprava, Piam Cario Goldoni st 1 -1 Telefon »L 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri V večnem bratstvu in slogi Svečana jugoslovanskobolgarska parada na Banjici v Beogradu -AVNOJ-eva odlikovanja bolgarskim borcem - Prisrčne manifestacije po jugoslovanski prestolnici ®*>gT«d, 14. — Danes dopoldne 3® bila ne Banjici svecena para-flft edliUo I. bolgarske armade, ki *e 3« borila proti »kopnemu »o vzniku ob •vni hrabrih borcev Jugoslovanska armade. Parad« so V prisotnosti Vnaršala Tita udele-4111 PtestotnlSki bataljoni, X., XTI., 5^'. Ett. in m tor IX. divizije, ^'gansko narodne armade na « poikovtiiml zastavami. Da bi dali izraza drzni borbeni enotno-®ti Južnoslovanskih narodov so pri Paradi de fHirali tudi naSi batoljoni 7" gardne brigade, kakor tudi kon-3teica in tanki I. tankovske arma-<*e- Med parado sta igrali vojaške koračnice vojaška godba I. bolgarske armade in vojaška godba I. gardne br gade. Ob priliki parade Je maršalu Titu ra.portlral poveljnik parado generalmajor Genev, komandant XVI. bolgarske divi Kij«. Nato Je Mia prceltnna odredba AVNOJ a o odlikovanju borcev in poveljnikov I. bolgarske armade. Takoj nato pa so bila odlikovanja slavnostno izročena. Bore; in poveljniki I. bolgiarske armade so po vrsti prihajali na tribuno, kjer so iz rok maršala Tita prejemati odlikovanja za Izpričano herojsko zadržanje, pokazano v borbah za osvoboditev naše domovine. Govor maršala Tita Skupno prelita kri bo večno združevala naše slovanske narode Ob priliki te parade je maršal takole nagovoril boroe 1. bol-Gurske armade: danes čestitam k odHko '^Aju častnikom, podčastnikom tn Mtom. I. bolgarske armade, obo-•a čestitam vsej I. bolgarski ar-Iaano s krvjo sinov Bol ta» sinov Jugoslavije. In to vez, ki bo večno združevala »loviuu-ke narod«*, ki želijo.ii- nister zvezne vlade Sretan Zujevlč. Med drugim je rekel: Bratstvo in skupnost slovanskih narodov je bila smrtna nevarnost za tuje osvajalce, za njihove interese. Zato so tuji imptrlallotl podpirali osvajalne načrte domačih Imperialistov, hujskali proti drugim in Izkoriščali svoj položaj, svoj vpliv, svoj interes in Sli v to vojno. Tovarili, tovarišice, v borbi za bratstvo enakopravnost, v borbi za skupnost SO našli pet svobode in zmage vsi južnoslovanski narodi. Po poti sovjetskih narodov Si, V mšni, da »tuni zgra k katerimi želimo sodelovati v /V kakor smo aodelovaU v vojni, fsiHfonvUf ffvohfido nnrofht!* V zahvalo maršalu Titu za odli- kovanje borcev I. bolgarske armade je komandant armade generalni poročnik dejal: Do naio popolne zdrut tve »Gospod maršal! V Imenu vseh nagrajenih častnikov, pomočnih komandirjev in borcev I. armade, s« vam prisrčno zahvaljujem za odlikovanja, ki ste nam jih dali. Ta odlikovanj« bodo simbol naše skupne borbe, našega prijateljstva in našega bratstva. Vam, jugoslovanski vladi, prebivalstvu prestolnice Jugoslavije Beogradu in vsem dr-šavljanom se v imenu I. armade prisrčno zahvaljujem za pozdrav in bratski »prejem. Skupna kri je bila prelita na bojišču proti skupnemu sovražniku. Daleč od naša dežele, toda v bratski deželi Jugoslaviji so ostali naši padli borci. Naša naloga je, da njihovo delo nadaljujemo, da na tej podlagi na njihovih kosteh in krvi nadaljujemo »idanje zgradbe vse do njenega vrha, do naše popolne združitve. Gele vrste naših, ln vaših padlih so ostale vzdolž Drave. Toda njihovi duhovi so Z nami danes v prestolnici Jugoslavije in vidijo, kaj se vse snuje v teh dneh. Vidijo naše bratstvo in prijateljstvo, vidijo da njihove žrtve niso bile zaman. Pred vami g. maršal »o oboroženi bolgarski delavci ln kmetje, oborožena lh svojemu narodu zvesta bolgarska Inteligenca. Vsi ti so prisegli, da bodo v zvcatobl do nafo-dov Jugoslavije in v bratski »vezi z njimi nadalje živeli in delali. Prisegli so, da bodo vedno pripravljeni, da tudi v bodočnosti branijo naše prijateljstvo in našo skupnoat prptt vsakemu sovražniku, notranjemu ln zunanjemu. Prisegli so, da bodo pripravljeni v bodočnosti umreti za pravico ln svol^do.* General Stojčev se je obrnil k bolgarski vojski ln častnikom ter jim rekel v bolgarščini: »Komandirji pomočhi komandirji zaupane mi armade! Pred nami stoji eden najveojth horojev ln boroev za svobodo. Pred nami stoji učitelj ln tvorec brat»ke Jugoslavije. Glejte, pred Vami je legendarni maršal Tito! Vzkliknimo mu v pozdrav e velikim vojaškim: Huržl Zivol maršal Jugoslavije Tito! ' Na poelednje beaede generalnega poročnika Stojčeva je iz tisoč grl bolgarskih vojakov »grmel dolgotrajen hur*, medtem ko je bolgarska vojašk« godba intomrala himno »Hej Slovani*. Zato, bratje Bolgari, ko se obračam k Vam z besedami: bratje Bolgari, sem ponosen na našo bodočnost, sem ponosen na našo o-svobodilno borbo, ponosen na naše bratstvo in enakopravnost kot veliko delo, o katerem »o sanjah najboljši sinovi naših narodov,, delo, ki smo ga skupno uetverHi. Tega velikega dela, tovariši, n* M dovršili, da nismo imeli pred očmi blestečega zgleda bratstva in skupnosti sovjetskih narodov, v prvi vrati ruskega naroda. Sovjetski narodi, Sovjetska Zveza je bila ona dežela, v katero smo upirali oči v veri, da samo skupnost enakopravnih narodov lahko služi kot jamstvo miru in svobode nam In vsemu svetu. Po zgledu sovjetskih narodov smo vzgajali nate narode, po odpornosti in borbenosti sovjetskih borcev smo vzgajali naše borce, po vzgledu samopožrtvovalne borbe, po vojni sposobnosti Rdeče. armade smo vzgajali in zgradili našo armado. Po zgledu sovjetskih narodov ljubezni do domovine smo VVrtVIASVV^ČhiVbšMVllVriIŠ.VVVkVkVa WWuVbVWA dvignili naše narode, po razumevanju borbe za svojo zemljo, v vnemanju in obrambi ter ohranitvi svoje svobode. Hodili bomo po poti, ki jo hodi Sovjetska Zveza, ker smo prepričani, da ta pot varno vodi do svobode vseh narodov in v srečno bodočnost vsega človeštva. Večna hvala Sovjetski zvezi ih njenim voditeljem, ki so nam pokazali, kako je treba vzpostaviti demokratično enotnost vseh narodov in vseh držav, ki so bili ln ostali naši učitelji -a boljšo bodočnost vsega sveta. Pot enakopravnosti, pot prijateljstva jugoslovanskih narodov je garancija naše bodočnosti in vi, bratje Bolgari, komandanti. častniki ln borci prve bolgarske armade, pojdite skozi našo in vašo Jugoslavijo. Ko boste prišli v našo in vašo demokratsko Bolgarijo recite bolgarskemu narodu, da lahko živimo v skupnosti ln večno združeni. Prva armada pa bo branila'pridobitve borbe. Živelo veliko bratstvo jugoslovanskih narodov! Za izvedbo beograjskega sporazuma Beograd, 14. Tanjug poroča, da Je bil v glavnem štabu 15. britanskega korpusa dne 18. junija sestanek šefa štaba zavezniške Vrhovne komande generala Morgana s generalnim poročnikom Aneom Jovanovičem, načelnikom štaba Jugoelovanak« armade ih * jugoslovansko vojno delegacijo. Namen Bes tanka »o bili podrobni raEgovori ln izvrčitev poedinosti, ki so predvidene v sporazumu glede začasnega razmejitvenega ozemlja V soglasju s sporazumom, ki je bil sklenjen v Beogradu med Veliko Britanijo, Zedinjenimi državami Amerike in jugoslovansko vlado. Industrij« v is* pod civilno oblastjo Koga. 14. NNU. — Praški radio j* včeraj objavit, da je R/ieoa armada izročila češkoslovaškim oblastem 48 industrijskih podjetij, ki proizvajaj« »dtovita, živila, te’e-grafski. telefonski, fotografski in kinematografski material, vode. motorje, tiskovni material ter material aa tkanine. Za Trsi 5900 Dl 'tanrev V &R pred »od ice-ft Radio Praga javlja, da se bo te drk pričel proces proti nacističnim sodelavcem na Cehoelovaskem. Ujudako sodišč« bo pričelo I pr« cesom proti 8000 nacističnim sodelavcem » vohunom. V ta namen imajo že zbrane dokaze. V novi Jugoslaviji lil zatiranja narodov Najvarnejši politični nauk balkanski * narodov Is najb.lije preteklosti Beograd, 14.— Komentator , goslavlje k trojnemu paktu. Ta pro- Na slavnostnem mitingu kanea popoldne so prišli mesti«-1 1 Pograda na ulice ln navdušeno ^dravljall junaško bolgarsko Ar-?Rdo, ki j« v gostih vrstah km-a-> skozi Beograd. Na obrazih ^"Barskih borcev se Je izražalo ve-. ’k. Številni transparenti S »likar 2* »lariaia Tita, maršala Stalina •v ^mitrova so na mah pokazali. ^3 Pomeni pohod prve bolgarske armade domovinske front« j/**1 prestolnioo Jugoslavije. Fo-iP5 bolgarske Armade skozi pre-]#° nlco Jugoslavije pomeni, da se to^lgaraki narod pobratil z bratje ^ •rbsktm^arodoijv pjmeni^da *Rhui zadnje sledov* niržrtje, ki ^ Nekdaj ločila nase narode, ko klgoslovnnskl narodi izganjali u Polonce. Ko Je bolgarskt narod c*1 "voit t,. • •• je odprla lepša In »reč- tooducnost za vss-jug'** An-‘šli naro mllljcfiov Slovanov v Evropi nepremagljivo silo, k. bo onemogočila vsak napad, na-peri-m proti našim Ijmvtvom.* Kapetan češkoslovaške armade Marek je Izrasli v svojem govoru prepričanje, da bo češkoeiovaška mladina aktivno sodelovala pri umevanju in čmmntu pritsteljetv« t Sovjetsko zvezo, kt je bilo »k« vano v času najtežjih bojev. Največ)! sodobni slovenski pesnik, častni član londonskega Pen-kiufea največji prevajale« Shakes-pear-ja, offlcier de la Legion d'hon-neur, Oton Župančič je Vi »Slovenskem poročevalcu* 14. 6. objavil elan eh, ki ga podaja v naslednjem v celoti. Somethjng Is rotten in th« stat« 6f Dan mark. Nekaj je gnilega v drfcavi danski. Shakespeare. Kako jtisna fe misel, Itako ravm je pot preprostega narodaV velikem, svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po elomu Jugoslavije rastrgano in potlačeno, neutegoma odtočilo za tisto stran, ki se je borila proti naviemu in faftemu za svobodo, za samoodločbo, za harmonično sodelm>anje vseh zdravih sil i> človeštvu; prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu strahovanju, kljub zapeljevanju in mamljenju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki jb bila pod vodstvom marinki Tita kos vsem vrstam modernega vojevanja ter v neverjetnih jundikih pohodih priborila na-zaj jugoslovansko Ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski' rod petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med najimtnitnejlimi pridobitvami je bilo čudovito zavzetje Trsta, katerega svobodoljubno prebivalstvo je samo sodelovalo t jugoslovanskimi četami ter jih z veseljem pozdravila kot osvobo-diteljsko armado. V Trstu postavi slovensko-italijanska Osvobodilna fronta u lepi slogi oblast, ki jo priznajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu: dogovore se ta bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno pereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka: v najkrajšem času hStvuH- ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: s nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahod*, naši mogočni, odločni, žvčsti zavetniki sklepajo čedalje Ožji obroč okrog morišča, naše d/omovine, iti kadar se str,A čega, krvavečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo. Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobe ostali živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači —, da, tudi Jo njihove armOde z našimi, nas sanjačev je treba za tiste, ki se osvobode te hude more, ki nam sami ne utegnejo zatekati v de- ti« dta sospsti in mm hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva! Ali si hočete res zapraviti lepo, svetlo ithe »osvo-boditelji» in ga zabarantali t Ali ne mislite, da je to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobi-jali z lopatami, jim iztikali oči, živim lomili kosti, izbijali zobe, fc> so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera t Vse to ni pravljica, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na dušo. Zato se po pravici izprašujemo: Kakšno bodočnost obetate nam, pa tudi sebi kakšen naziv s podaljševanjem tega infernhf Kako zmorete tof Kako vas bodo ocenjevali bodoči ročlovi, ko bo odprt9 pred njimi knjiga današnje zgodovine ? Mojt besed« so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti' katerim vfeljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnost*, ako bi jih ne izkričal v svet, ak) »in« W razgalil prsi prav tja do trepetajo- ielo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novbga sveta, sveta rbsnice in pravice in svobode in življenja, ki je tako lepo, da je vredno umirati zanj. Ako bi n vaši ljudje, U moji dalnji prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obnpa, oni bi Se ne smejati, prisluhnili bi, zamislili bi se in povzdignili bi svojo besedo, ki vem da bi soglašala z mojo, in napravili bi tožim in izrekli bi obtožbo nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaku. Zdaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globoko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljivi pogum, njegovo pripravljenost fttrt* »a nadaljnje borbe ea svoje prtndčm, pripravljenost »a nadalnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot! IZ JUGOSLAV Fond za obnovo in pomoč Posebni odbitki pri zamenjavi okupatorskih bankovcev v p.(log novemu fondu Volni ilofitec nastlanim Beograd, 14. 12 Berta javljajo, da Je 5v'carska vlada »prejela na znanje zahteve Jugoslovanskega poslaništva, da se isroči vojni zločinec Giuseppe Bastlaninl jugoslovanskim oblastem. Pravda stran t* zahteve *e proučuj*. Predsedništvo AVNOJa je istočasno izdelalo zakon o izplačilu potrdil ob priliki zamenjave okupatorskih bankovcev. Med drugim tisto, kar nuj bi se ostvarilo V j osvobodilne borb« Je ; določa zakon, naj val imetniki potr- Beegrad, 14. Tanjug. — Na osnovi odloka zakonodajnega izvršnega predstavništva Jugoslavije m pri-jo v malem Httčrt in vzorec za stejiiiii organov narodne običa i za V.V.VW.VAAWV.WVčA rtWVMWVJV.1iW.WAV. Zopet Churchill V ■vojum drugem volilnem govoru je *novu napadel socialiste, CHppsa in Morrisona Jugoslovanski fslistl v lurcijl London, 14. Reuter. — Moskovski radio objavlja poročilo agencij« Tass te Bukarešte, ki pravi: V Turčiji Ja bila ustanovljena profašl-»tiena organizacija Jugoslovanskih emigrantov. Vodi Jo prejšnji ministrski predsednik Cvetkovič, ki j« leta 194L podpiaal priključek Ju- London, 14. — R. Churchill Je imol danes zvečer »voj drugi radijski volilni govor, v katerem je dejal: «7.al ml Je, da vidijo nal pw-icm narodn« enotnosti vos »vet Ih vsi narodi, od katerih mnogi ne razumejo, n« kakšen nnčm urejujemo »voj e zadeve, to je na osnovi tovarištva, ki je temelj življenja našega Otoka. Nlemo dovolj števil«) narod, da bi »l mogli dovoliti nanltievanj« tn ponižanje, če hočemo oetati *rce britanskega imperij* ter korakati trdno ob strani sil kakor eta So vjetska zveza ln Bedinjene države Amerik*. Potrebno je da na tam otoku vlada močna «;la, ki bo Imela pravloo govoriti v Imenu združenega kraljestva Velike Britanije ‘r. severne Irske. Naš ugled v svetu bo naglo padal, če bi zaradi teh volitev stopili v dobo »trankanskih bojev, če bi morale strankarske strasti, nazori In želj« vladati v nožem življenju so katerokoli dob«. Tako v. domovini kakor tu naj je dri* v polnem razmahu »a štiri leta *a vse. Zaradi tega sem očital soc la listom z ostrejšimi Izrazi, da bi »pravili Svoje daljne ln prazne utopije na pot potrebe ln dolžnosti. Obsodil som način delovanja angleških socialistov v trenutku, ko *e nahajamo v takih težavah in havarnontih. da lahko izgubimo večji del onega kar »mo »1 pridobil! m tako visoko e*no. Ti revolu-e)ona-:ni nameni so bili v zadnjih dneh nekoliko omiljeni, da ne bi tako odbijali vollleev. Mnogi socialistični voditelji sc skušajo predstaviti kot noškoljivl človekoljubi in naprednjaki, Ljudj* kot »ir Stafford Crlpp* in Herbert Morrison »o v »vojth Javnih govtflh po-kazali, d* M m posluMvall katere- koli večin«, s katero bi uničili in Zmanjšali pravico do kritike in M izvedli zelo velike sprememb* v našem britanskem življenju. Če bi jim bilo to omogočeno, ako bi kneli popolem socialistični si-■tem, bi bila nujna odprava opozicije, kakor ieprememba strank v vladi, ki so od časa do časa potrebne. Pokazalo pa bi »e za potrebno ustanovitev politične policije, ki bi zagotovila nadvlado popolnega in trajnega »tetema nad narodom*. Churchill je potem dodal, da nasprotuje ustvaritvi popolnega socialističnega sistema, pač pa se zavseip* za »istem socialnih reform. «Nihče», je nadeljeval ministrski predsednik, »ki mu Je do veličine ih nadaljnjega obstoja naš«'države, bi n* sm*l odvračati oči od bodočnosti naroda*. Konferenca zi prehrano Evrope London, 17, Reuter. «Daily Mali* poroča, da je bila konferenc« za prehrano Evrope, ki bi »e morala pričeti H predvč«raj»n*m, ddgo-dena, ker nobena ismed povabljenih''držav ni sprejela vabilo. Konferenca naj bi »e pričela danes. Na njej bodo zastopane tudi Zedinjene države Amtirike in Kanada kot glavni dobaviteljici hrane za Evropo. O »tanju oskrbe v Evropi so medtem prtep«)* službena poročil* 1* Belgije, Nlsonemak«, Danske in Luksemburške. Nn konferenc« »o bile nadalje povabljene Francij«. Norveška, ZflSR, Jugoslavijo, Češkoslovaška ln Grčija. Veliko Britanijo bosta posebej zastopala minister sa prehrano Levollin ln gospa Hudsonov*, mlntetrloa aa kme-UJsvo. N« kofrf«r*nc4 nameravaj« razpravljati, kako M »e Orna niz'rala prehiona Evivp* v p.vlivUnjl Umi. velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta ih leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo, jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislil, da je ni zapreke za prost razmah gmotnega i« prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh. Toda ne! Taka jasna misel, taka ravm pot t> mirno bodočnost je nflfunost ljudskih mno-iio, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta tt-Jtorttl sadov svoje prelite krvi, ne smeta izvajati demokratskih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem Usoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih, in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. Res, zgodilo se je: narod, ki se je prut priključil zaveznikom, je dobil po ifiri-letnih nečloveških mukah za svoje zvesto 4n vdano zavezništvo od prav teh svojih zaveznikov prvi krepko pljvsko kakor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem Vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s to pljusko sebit Med vsemi strahotami, ki so nas oblegale ta štiri lata, med divjanjem fašistične in nacistična drhali, med vlago zatohliH predsedništvo AVNOJ-a Izdalo zakon o fondu za obnovo pokrajin in pomoč najbolj prizadetim krajem. Z zakonom naj se zavarujejo pri finančnem ministrstvu v ta namen potrebna sredstva, v fond se bodo stekali dohodki is sbirk naših narodov v pomOc priradetlm in vse, kar mu pripada po zakonu o vojni »kodi. Da bo pomoč »m it-dathejša, bodo » pbeebhltni ftu-nistrskimi uredbami in rešenjt določeni posebni odbitki pri zamenjavi okupatorskih bankovcev v korist novoustanovljenim fondom, 3 sredštvl fonda bo razpolagal gospodarski svet po odobrenju ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije. dil, isdanih na oenovi zakona o odtegnitvi okupatorskih bankovcev iz prometa in ureditvi obvez, itroče svoja potrdila narodni banki, drža vdi hipotekami banki ali poetni hranilnici, odnosno njihovim podružnicam v sVrho i*pl*.čila. Podjetjem lh ustanovam, ki imajo takšna potrdila, »e bodo potrdila ea-menjaln v dinarje demokratične federativna Jugoslavije, izvršili pa se bodo pri tem določeni odbitki v smislu novega zakona. Vsota bd. bitkov se BO Izročila fondu, k1 ga ustanavlja ta zakon. Zakon prinaša v svojem dodatku, katera podjetja bodo svobodno razpolagala s svojimi terjatvami in katera po določenih odbitkih, a to na način, ki ga bo določilo ministrstvo financ. IZ SOVJETSKE ZVE Muzej orientalske umetnosti g Moskvi Mueej z* orientalsko kulturo v Moskvi, čigar zbirke vsebujejo 18.000 orlenta tek ih Umetniških del bd najstarejše dobe do današnjega dne, bodo zopet odprti. Dragocerte muzejske sblrke so spravili v času Vojn* V »ledje n* varno. Vsa vojna leta štud'j orientalske kulture ni bil prek njen in so zbirke še nadalje naraščale, Tako j« na prkntir muzej pridobil arabski rokopis iz leta 1809 * »latimi ih barvastimi Rešitev z vzhoda Pr»«iftva (efttesiovaikiH Kulturnih delavcev Praga, 14. Tass. — V Pragi je bile zborovanj« 24 kulturne zbliianje med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Češki kulturni delavci so poslali v Moskvo poslanico » sledečo vsebino: «Na pragu novega življenja, Im ae utihnili topnvi drug« »včtovne vojne, »e ponovn« s hvaležnostjb spominjamo vsega, kar J« Rdečk armada storila aa osvoboditev češkega narOdA. V najtežjem trenutku, ko Je Praga krvavela h* Barikadah, je tittl nal klic VrhoVnl komandant Sovjetske zveze maršal S alln. Na njegovo povtilje so zrna goviti tanki Rdeče armade pričeli z napadom ter zmagoslavno prodrli v Prago tn tako sttnbolltiho lvrtrdiU ver« V rešitev I vzhoda. Lftžha propaganda nacistične Nemčije »1 je zaman prizadevala, in bi omajala hašo vtiro v Sovjetsko zvtzo. Vedeli smo, da usoda lh bodočnost češkega naroda ne mor* biti ločen« 04 Sovjetska tveze, ki J* braniteljica vseh satiranm, po-»cimo pi le bralskih slovanskih narodov. V tej vtijnl je fcavjetoka. zve- za visoko dvignila prapor svobode. Omogočila nam je, da smo ustvarili novo narodno armado pod poveljstvo« generala Svobode lh se aktivno ude4e*ll bitke ta. hašo clt-o boditev. Zasluga* Sovjetske zveze je, da dane* tivutto v veliki družini narodov »veta. ČeSkraiovaška republik* ln Sovjčtška zveza bosta IM tudi v bodoče po poti prijateljstva in tesnega sodelovanja. V najoŽjem stiku bomo z visoko kulturo narodov Sovjetske rveae obo-novlli ln utrdili naso lastno. Cefika kultura ln snanoet bfesta dobili ob stiku s »vežiml vin 1* strbkovheg* življenja v Sovjetafci zvez« mnogo novih pobil d. Danes začenjamo »vpet * delovanjem društva za kulturno Sbuianje š Sovjetsko Zvezo ih pozivamo n* del« vse tl»te, ki jim j« pri »reti bodočnost našega ljudstva. Naj »ivi staro prijateljstvo Čehov m Slovakov z bratskimi narodi Sovjetske zveze, na čelu z velikim u stvariteljem nepremagljiv« Rdeče arma, de ln «w>bdditeij«m hoiih narodov Josipom VtaiujoucKlcrtl S laku tani Ilustracijami, »tar kitajski svilen *\dt*k, dolg več metrov, e podobami kitajskih plemen v njihovih ra-»Učnih nošah, kitajske miniature iz IT. ln 1«. Stoletja, Staro p?rz jsko bronasto pdSOdo, v katero »o vrezan« apiatkle 1» peenitve velikega OsertKjdžanekega pesnika Nieaml oandlevija »Mtsrov m strm* itd. Sbirka kitajskega Slikarstva v tem muzeju j« edlhstvcna v Sovjetski 2VP2I. Tu bo neprecšHljlVe slike u-m»thlka CUfahga 12 8. stoletje, glav-noga Slikarja 12 12. stoletja Suhnn-feha, portrati mejslrov iz 15. do 17. stoletja tež del* modernih kitajskih slikarjev. Berceian, dola v laku, Ekelinini, slonbVihi, VezrtiAe ln preproge nam dajejo pojem o kitajski umetniški obrti. V oddelku za Japonsko umetnost •o pfteebno zaftimiva budistična kiparska deift 12 IB. do 16. stoletja, miniaturni kipci iz slonovino in lesa ter kolorirane ujedanke. Obširno je zastopana tudi perzijska umetnost, posebno k lsredho dragocenimi dragUljarak mi deli. Mtldgo razstavljenih predmetov so našli prt Izkopavanju ob bregovih Volge, koder'je v starih časih tekla trgovska pot s Perzijo. Razstavljena bo tudi perzijska sl katska dela, med katcrimlni prednjači dragocena mojstrovina iz 15. stoletja Nl-Zamijeva pesnitev z petdesetimi miniaturami. Muzej ima tudi poeebha oddelka za turško lh indijsko u-M#thr«4t. Na novd sd sedaj odprli oddelek za tibetansko umetnost ter ža mavrsko umetnost) v Španiji. Več dvoran Je posvečenih sovjetskemu vzhodu. Tu vidimo pleahe v*zen i rte 4* Uzbekistana, Tadžikistan* lil Ažerbejdžfena, redke stare tUrkmchfllte preproge tor ciztlira-no srebro te Georgije. PRIMORSKI DNEVNIK — a — 15. Junija 19* Zločinski triki L. Rupnika »Slovenski poročevalec« objavlja pod zjoradjim naslovom sledeči članek: Komisija za ugotavljanj* zločinov, okupatorjev in njihovih pomagačev b& Slovenijo v Ljubljani je pri proučevanju Izvirnih Italijanskih spisov, zaplenjenih v arhivu komande 11. armadnega zbora, ki je bila v onem težkem casu vrhovno okupatorjevo vojaško oblastvo za del nase domovine, zaseden po Italijanih, dobila uraden spis te komande, lz katerega jasno in nedvoumno izhaja, kako veliko je bilo zaupanje fašistične Italije v Leona Rupnika in kako teeno je bilo sodelovanje med njim fn divema največjima krvnikoma našega naroda, »badogltevsktana* generaloma Robottijem in Roatto. Spis Ima naslov: »Ljubljanski župan*. V zgornjem kotu nosi označbo: Tajno, nujno, štev 02/2928 z dne 17. aprila 1942. Komandant 11. armadnega Zbora general Mario Robottl se v njem obrača na komandanta 2. armade generala Maria Roatto. Takole plSe general Robottl (prevod dopisa je skrajšan, ker v tej zvezi n4 zanimiv): »Visoki komisar za Ljubljansko pokraitno (Grarioli) je sklenil, da poveri mesto ljubljanskega župana div. generakl Mvše Jugoslovanske vojske Leopu Rupnika General Rupnik je na to pristal, vendar prosi, da ga pred nastopom tega mesta za kratek ta« pošljemo v interna-d jo skupno z drugimi aktivnimi oficirji In ga nato osvobodimo. Namen toga ukrepa naj bi bil, da se slovenski narod uveri, da Je gen. Rupnik deležen prav Istega postopanja kakor vsi drugi oficirji. Da bo to možno izvesti predlagam, da bi b« gen. Rupnik takoj poslan v tabori?ee Gonars, mi pa bi v 14 dndh izdali odredbo, s ka toro se pustijo domov vsi aktivni častniki, ki so stari nad 35 let. Na ta način bi se polfg gen. Rupnika vrnili domov še nekateri drugi aktivni Častniki, ki pa po naših Informacijah italijanskim oblastem niso nevarnlL. Pričakujem Vašo odločitev. Poudarjam, da Je stvar nupna in ds Vis. komisar za Ljubljansko pokrajino Grazloli tej stvari posveča prav po. aebno pozornost*. Dodpls: Komandant 11. armadnega zbora gen. Robottl. Tako končuje dopis. Seveda j* bila zadeva hitro odločena. Gen. Roatta je telegrafično pristal n* to, da Rupnika »Internirajo* ta takoj nato oevobode. Začela se je odvratna komedija. Dne 20. aprila 1942 je odiel gen. Rupnik v taborišče Gonars, da bi s tem prepričal slovenski narod, dsf ga fašizem prav tako preganja kakor vse druge, in da bi sl na b. način pridobil zaupanje Slovencev, kar bi mu omogočilo, da se na svojem mestu kot župan Ljubljane čimbolj obnese ta čim več koristi svojemu gospodarju — fašističnemu okupatorja V prvih dneh maja je bil Leon Rupnik — kakor dogovorjeno osvobojeni ta je nato nastopil mesto ljubljanskega župana, mesto a katerega Je zavedel toliko lahkoveme-žev ln povračil toliko gorja slovenskemu narodu, ki se je združil v Osvobodilni fronti ta boril za svobodo ln boljšo bodočnost Ze takrat Je Osvobodilna fronta takoj razgalila Rupnika kot Izdajalca, razkrinkavala ga Je naprej pri vsakem njegovem koraku, vendar »e je našlo nekaj lahkovernih ljudi, ki so mu nasedli, ko Je hinavsko govoril, da rešuje slovenski narod. Naj vsi t! iz tega ,uradnega Italijanskega spira —- c* Je še treba tega dokaza vidijo, kako verolomno Je zlorabi njihovo zaupljivost Sedaj, natanko tri leta po zaroti ar.por slovenski narod, Id Jo razkrinkava obravnavani spis, j« Leon Rupnik sramotno zbežal in pustil ra cedilu vse svoj« pajdaše, tako zapeljane lahkovemeže kakor tiste, ki so se mu pridružili, ker so v steli, da bodo v njegovem Imenu ln pod njegovim vodstvom mogli nekaznovano zadoščati svojim zločinskim strastem. Naša narodna vojska Je napravila konec njegovemu izdajalskemu početju na »lovenokl šemi M. Zanimivo pa bi Mio vedeti, kakšnih trikov se poslužuje v tem trenutku v tujini, kamor se je zatekel, da bi st pridobil zaupanja svojih zaščitnikov, ki njegove preteklosti n« poznajo. Toda ta komedija ne bo uspela! Naša komisija sa ugotavljanje zločinov, okupatorjev ln njihovih pomagačev ima zoper Leona Rupnika zbrano že debelo obtožno gradivo, med katerim so tudi zločini, ki so jih domobranci počenjali tudi nad angleškimi in ameriškimi letalci, ki so se morali spustiti na našo zem ljo ta katere so ti domobranci z vednostjo ta odobren jem Rupniko- vega Štaba barbarsko pobili, jim populili lz ust zlate zobe Itd. Na podlagi tega gradiva bo komisija preko državne komisije za ugotavljanje zločinov v Beogradu zahtevala Izročitev vojnega zločinca Lea na Rupnika, da ga v smislu moskovske deklaracije o kaznovanju vojnih zločincev lz oktobra 1943 sodijo v naši državi naša narodna sodišča. Dr. ŽIGA VODUiEK, Napad na demokracijo Italijanski list za ureditev jugoalovanako-italijanskih odnošajev v duhu preizkušenega bralstva ▼ orožju Beograd, 14. Tanjug. »Fronte u-nico*. neodvisni Italijana ki tednik, ki izhaja v Kaira je objavil pod naslovom »Vera v demokracijo,, članek, ki v njem med drugim pravi: Italijansko-Jugoaiovansko prijateljstva ki Je premagalo sovraštvo, katerega je razpihal fašizem, se je utrdilo v borbi italijanskih in slovenskih rodoljubov proti Nemcem že od leta 1930. dalje, od časa tržaških procesov, ko so italijanski in slovenski rodoljubi skupno padali pod Mussolinijevimi salvami. V Julijski Krajini so se pojavili prvi borci za svobodo obeh držav. Udeležba brigad Gramsi ln Garibaldi v osvobodilni borbi je bila znamenje hvaležnosti naše dežele do nove Jugoslavije, ki je z veliko močjo v organizaciji ta junaškim zgledom začela rodoljubno borbo v Italiji. To bratstvo v orožju je ustvarilo v Trstu in vsej Julijski Krajini prijateljsko razpoloženje, v katerem je prišlo do ustanovitve italijansko-slovenskega odbora z italijansko večino in z Italijanoma kot predsednikom in podpredsednikom. Nikjer ni prišlo do oboroženih spopodov ali tudi le incidentov med Italijani in Slovenci. Prijateljstvo do Jugoslavije mora predstavljati steber današnje italijanske politike, ki vidi v federativni Jugoslaviji varuha miru na pomirjenem demokratičnem Balkanu, jamstvo varnosti in napredka Demokracija, ki Jo je ustvaril maršal Tito v svoji državo, ni, mi o vemo, ugodna za Imperialistične Interese, zato pa je v skladu z gospodarskimi, socialnimi ta kultur- nimi interesi ljudskih množic. Zato vemo, ugodna za imperialistične rešiti tudi teritorialna vprašanja, kakor se Jih fašizem in imperializem niti zdalejca ne moreta lotiti. Jugoslovanski narodi so desetletja trpeli spričo divjaškega fašističnega preganjanja. V vojni so videli, kako Italijani pomagajo nemškim osvajevalcem, ki so uničevali cele vasi in ubijali na deeettieoče prebivalcev. Da bi narod, ki Je toliko pretrpel, prepričali, da je Italija krenila na drugo pot in končno likvidirala sramotni ta krvavi režim, ne zadostujejo izjave palače Ohlgi. Potrebna so dejanja. Jugoslovani, ki opazujejo dogajanje v Rimu, ne vidijo, da bi bil fašizem resnično uničeni, da bi se izpolnjevala volja ljudskih množic, da bi »e kaznovali narodi krivd, pač pa vidijo, da j« uprava v rokah istega vladajočega razreda, ki po besedah Togliattija nima niti enega človeka, ki bi bil dorastel času. Javne manifestacije, ki so Jih vprizorill fašisti lzkoriščujoč domoljubne občutke golltlčno kratkovidnih elementov v Rimu, Neaplju, Bariju in v Reggio Calabriji, so pravi napad na demokracijo. Niti malo ne služijo odnošanjem med Italijo in Jugoslavijo, niti malo ne •omogočajo sporazuma med njima, ki bi nedvomno izpodnesel teni Sije mednarodni reakciji, ki bi mogel zaceliti rane in postati vir novih spopadov, odpraviti klice fašizma iz mednarodnega življenja. WlV."AVwXw.V.V.5,.V.\W.Vi%V\15\5\WWVA Naša dežela manifestira Ljudstvo fz Sežane, Dutovelj in vsega Krasa zahteva pojasnil in izraža zaupanje naši narocn oblasti Včeraj Je prišlo v Sežani do velikih manifestacij, katerih se je udeležilo ljudstvo lz vseh vasi sežanskega okraja. Manifestirali ao v dveh skupinah. Ena skupina je bila v Sežani, druga pa v Dutovljah. Kljub temu, da je ves čas deževalo kot iz škafa, se je na teh dveh krajih zbrala ogromna množica ljudstva ta odločno pred zavezniki zahtevala priključitev Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji. Sprevod manifestantov se je razvrstil po glavni ulici Sežane ter se je ustavil pred sedežem okrajnega NOO, kjer je ljudstvo zahtevalo pojasnil o današnjem položaju ter neprestano vzklikalo naši narodni oblasti, Titu, Stalinu, Rdieci armadi itd. V Imenu NOO je manifeetente nagovoril tov. tajnik, se Jim zahvalil za izkazano zaupanje v našo narodno oblast, pojasnil položaj ter pozval k budnosti nepram vsem poizkusom reakcije, ki M nam rada odvzela pridobitve naše štiriletne borbe. Njegove besede so stalno prekinjal« razburjene množice z vzkliki ta zahtevami, da ostane Ju goslovanska vojska v Sežani in na Primorskem. Nato j« govoril tsjnlk NOO za tržaško okrožje ter opomnil ljudstvo, naj oetane tudi v bodoče trdno ter naj ne klone. Ljudstvo pa je odgovorilo na njegove besede z vzkliki: Rajši zgubimo kruh in umremo, kakor pa da iz gubimo svobodo! S temi svojimi besedami Je povedalo vse. Sita iz najmanj dvajset koscev blaga. Z velikim veseljem sem opazovala Junaško mater, uživala sem radost ob pogledu nanjo. Naenkrat obstanem. Zagledala sem I , . ponosno meščanko, mogoče hčer kakšnega bivšega fašista, ki je potegnila stari ženi zastavo v stran rekoč: »Vala zastava je grda, čemu jo tako dvigate?* Pri teh besedah so se stari ženici usuli dve debeli solzi po upadlih licih, žalostno sc je obrnila k njej ta odgovorila: »Moja zastava je zate grda, žhine je sveta. Vsklila je iz ostankov dvakrat mi požgane hiše in iz krvi mojih treh padlh stnov.* Osramočena se ;e pri teh besedah fašlstka pomešala med ljudstvo. Stara majka je pa spet posno dvignila zastavo. Miting v Oseku V spomin Junakov V nedeljo se je sestala mladina ta vasi Kostanjevica ta sklenila, da bo vsakih osem dni okrasila s svelim ovetjem grobove Junakov, padlih za osvoboditev toliko let mučen* primorske. Ta svoj sklep je mladina takoj izvedla. Vsi grobovi na pokopališču ln tudi oni po tihih senožetih so okrašeni z lepim cvetjem ta jugoslovanskimi zastavami. Mladina se je zaobljubila: Nikoli ne bomo pozabili padlih junakov, kajti prav njihova krt nas je osvobodila najhujšega zatiralca narodov — kletega fašizma. Moja zastava ]e zame sveta Ob priliki včerajinje manifestacij« v Gorici sem opazila med množico ljudi, ki se je zbrala na Travniku, staro ženico, ki Je ponosno in veselo dvigala jugoslo-vensko zastavo z veliko peterokrako zvezdo. Zastava je bila se- Pretekli teden je napol porušena vas Osek doživela svojo prvo kulturno prireditev po osvoboditvi. Ob tej priliki j« ZSM podarila IH. bataljonu IV. brigade XIII. udarne divizije novo zastavo kot zahvalo za osvoboditev primorske dežele izpod 25 letne fašistične tiranije. Vaščan tov. Stanislav Glešoič Je zložil posebno pesem v spomin 10 tovarišem, ki so dne 2. maja 1944 tik pod Osekam žrtvovali svoja življenja na oltar svobode. Marsikatero oko navzočih so pretresljivi verzi domačega kmečkega literata ganili do solz ob žalostnih spominih na težke dni. Krajevni pevski zbor je pod vodstvom tov. Karla Rožiča praV lepo zapel pesmi «V boj* m »Bratska*. Sledile so šaloigre »Strahovi*, «Dve teti* ter »Hitler in Mussolini*. Miting bo ostal vaščanom in vsem, ki so bili prisotni, v najlepšem spomina Tekmovanje v grgarskem okraju V nedeljo je bila v grgan-skom okraju mladinska konferenca. Na njej sl je mladina napovedala tekmovanje med posameznimi vasmi, tekmovanje za obnovo, za čim hitreje popravilo naših porušenih domov. Pri oceni tekmovanja bodo upoštevali iniciativ- nost, na gospodarskem področju posebej, kdo bo več pomagal pri obdelavi in delitvi pridelkov. Vse vasi so navdušeno sprejele tekmovanja Konferenca Je bila v okviru priprav na bližnji H. kongres ZSM. Izvoljene je bilo predstav-nišstov za okrajni plenum. Za zaključek so tovariše« iz Dola skupno ■ tovarišicami iz Grganja ln Lokavca ter tovariši iz L udarne brigade 13. divizije priredile miting. V čast borcem Je bil prirejen poslovilni večer. T* V • s • V • V • • t • rasistični kriminalci pred sodiščem Predsedstvo ljudskega sodišča Javlja; Trenutno so zaprte v zaporih Ooroneo sledeči fašistični kriminalci, glede katerih je v teku rodna preiskava. V kratkem bodo morali polagati račune prod ljudskim sodiščem: Reisa Augusta, por. Corel, tol-mačica ln vohunka SS, ker je sodelovala prt zasledovanju Židov. Visco Uroberto, agent inšpektorata v via Beliosguardo. Udeleževal se je podeželskih čistk. Ubil je osebno enega partizana ta sodeloval prt aretaciji nekega drugega partizana, katerega so takoj obesili. LiberalJ Marino, skvadrist od prvih početkov, kurir fašistične zveze v Trsta Raibaudo Luci o, agent Inšpektorata v via Beliosguardo, mučitelj v Colottijevi bandi. Lupo Tommaso, skvadrist, član CLN, ki so mu poveljevali Colotti, Coceani in Pagnini. Scoccial Mariano, reškl legionar, akvadirist od prvih početkov. Mariciausu Roma, vpisana v fašistično republikansko stranko. Carbone Savcrio, skvadrist, preganjalec Slovencev. Zennaro Toobaldo, skvadrist, tvi-cefederale* v Trstu, »vioefederale* v Ljubljani. Javni tožilec pri ljudskem sodišču 1. Javni tožilec pri ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločinov javlja, da se morajo vse ovadbe v breme oseb, ki so izvršile kak zločin, naperjen proti svobodi in življenju ljudstva ter proti njegovim demokratičnim ustanovam, ta vse morebitne prošnje za izpustitev na svobodo, nasloviti na Javnega tožilca potom kriminalnih odsekov poveljstva sektorjev Narodne zaščite. 2. Javlja se, da bo v kratkem pričela obravnava proti: Della Motta Bruno - novinar, Tigoli Carlo - novinar, Sartori Ugo - novinar. Pozivajo se vsi tisti, ki mislijo predlagati priče v breme ali razbremenitev obtožencev, da to pismeno javijo ta predložijo dokazilne listine javnemu tožilcu ljudskega sodišča potom kriminalnih odsekov ■poveljstva sektorjev Narodne za ščite. 3. Javlja »e, da so MU v tednu od 6. do 13. junija t. 1. Izpuščeni: Valenti Giuseppe, Armcntano Ferdinande, Filippi Cario, Jerabak Vin-cenza, Giustollsi Paolo, Franceschi-nl Carlo, Cutri Tommaso, Cardo Ca-millo, Gless‘ch Miroslavo, Masiola Pietro, Masiola Ida, Varin Giuseppe. 4. Pozivajo se jjsi oni, ki so bili izpuščeni lz internacije in ki sc se to dni vrnili v Trst, da to takoj sporočijo Javnemu tožilcu pri ljud skem sodišču petom kriminalnih odsekov poveljstva sektorjev N -rodne zaščite, da se tako lahko uredijo vse viseče zadeve glede prošenj za Izpustitev na svobodo. Ta sporočila morajo vsebovati osebne podatke ta vse druge morebitne podatke in pripombe o bivanju v Imenovanih taboriščih. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Javni tožilec: Dott. Nedoch Adelmo Sela konzulte V slovenski Koroški Reilm, ki Kiti naciste, belogard ste In ustaie Beograd, 14. Tanjug. — Narod | slovenske Koroške je še vedno izpostavljen, terorju raznih nacističnih elementov, ki vodijo fašistično , politiko ln na vsakem koraku trt ptacijo slovensko prebivalstvo in avstrijske antifašiste. Mnogo znanih nacistov Je še vedno svobodnih. Nekateri, ki so pobegnili iz strahu pred kaznijo, so se povrnili domov. Med njimi so tudi takšni, kakor hitlerjevski Wellner in njegov pomočnik Pinter, dalje Mlin-doefer in drugi. Fašisti, ki so prej ovajali naše borce, sedaj prete našim ženam. Nacist Franc Piskernik, predsednik neke občine v slovenski Koroški, partizane Javno naziva cigane. Tudi nacistični žan-darji »o se vrnili na svoja mesta. Tako ao taki zlikovci zopet v službi. Na Koroškem skupine belogardistov in ustašev niso redek po-I jav, da šiv« svobodno pri posamez- nih kmetih kot delavci ln hlapci ter svobodno opravljajo nacistično propagando. Po vesteh iz okolice Borovelj so se tam pojavile oborožene skupin« ustašev, ki so se zatekle v tamkajšnje vasi ter sedaj vasi napadajo in dekleta posiljujejo. Fašisti imajo prav tako močan vpliv.na gospodarski aparat v slovenski Koroški, Kmetje, predvsem pa voditelji kmetov (Bauern-fiihrer), ki so jih postavili fasistl, posredujejo, da so gestapovci dobili službe v podjetjh ta na večjih posestvih, kjer opravljajo fašistično propagando. Čuvarjem, ki so prav tako večinoma hltlerjevci, preskrbujejo dovoljenja za nošenje orožja. Uradniki, ki so ie prej služili okupatorju v Sloveniji ta ki so pobegnili pred Jugoslovansko vojsko, žive popolnoma svobodno, se lahko vozijo z avtomobili in nosijo orožje. Mestni odborniki so povabijo ni na sejo, ki bo v Mestnem domu (Municipio) v petek, 15. junija 1945, ob 18. uri. Dnevnim red bo naslednji: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo Osvobodilnega sveta, 3. slučajnosti. — Predsedstvo. Tiskovni urad MOS«a Osvobodilni svet za Trst objavlja, da posluje mestni urad za tisk v ulici Carducci 6, pritličje, uradne ure od 9. do 12. ta od 15. do 17. ure. Vlaki in parniki OJliod vlakov: V Rcdipulje ob 6.25, v Pieris ob 6.50, v Redipulje ob 18.10, v Postojno ob 6.40, 15.25, v Pulo ob 15.25. Prihod vlakov: Iz Pierisa ob 7.10, iz Redipulja ob 9.15, iz Postojne ob 9.36, ie Pierisa ob 18.44, iz Postojne ob 19, iz Pule ob 19. Umik parnika na progi Milje-Trst, v veljavi od danes: ob delavnikih: Iz Milj v Trst: ob 7, 8.30, 14, 18.50 Iz Trsta v Milje: ob 7.45, 10, 14.45, 19.30. Iz Milj v Scalo Le-gnaml: ob 6, 11.30, 16.45, 17.45. S Scalo Legmami v 'Milje: ob 6.30, 12.15 (samo ob sobotah), 13 (razen od sobotah), 17.15, 18.20; ob praznikih: Iz Milj v Trst: ob 13.45. Iz Trsta v Milje ob 14.30. Iz Milj v Scalo Legnami: ob 7, 12.30, 19.30. S Scalo Legnami v Milje: ob 7.30, 13, 20. Umik za motorne čolne, Id vozijo med Trstom ta Koprom, Izolo, Piranom, Salvore, Umago ln Novlgra dom: Trst-Koper ob 12, Kdper-Trst ob 5. Trst-Piiron ob 12, Piran-Tret ob 5. Trst,-Izo'a ob 12, Izola-Trst ob 5. Motorni čoln za Izolo, Salvore, Umag ta Novtgrad odhaja vsak dan ob 5. Za Irtva na Optlnali V nedeljo ob lOh se bo vršita na Opčinah maša zadušntea za padle žrtve lz velikega tržaškega procesa, za 71 talcev ta vseh ostalih, ki so darovali svoja življenja za svobodo. Po maši bo žalni sprevod iz cerkve na kraj, kjer se J« izvršila usmrtitev (bivše strelišče). Tam s« bo odkrila začasna spominska plošča. Oblafllna akcija v goriikem okrožju Mladinska konferenca v AjdovKinl Pred dnevi Je bila v Ajdovščini okrajna predkongresna mladinska konferenca. Mladinski delegati so prihiteli iz vseh vasi vipavskega okraja. Na konferenco so mladinci prisil, da se skupno pomenijo o delu teh zadnjih predkongresnih dni in da izvolijo delegate v okrajni, okrožni ta pokrajinski plenum. Delegatom so govorili tov. Milojka, politkomisar komande mesta Ajdovščina, zastopniki XXni. udarne div., tov- Davlnka, tov. Roman in tov. Boris. Vsi so poudarili, da je prišel čas, ko je treba napeti vse sile za čimprejšnjo in čim boljšo obnovo domovine. Iz junakov borbe se ravramo pretvoriti v junake dela. Govorniki so poudarili, da mora mladina, kakor v času borbe tudi dalje pomagati naši vojski in oblasti, da mora pomagati internirancem, ki se vračajo na domove, tako da bo res vredna modrega vodstva maršala Tita. Nato je mladina prešla k volitvam mladinskega plenuma. Mladinci so iz svoje srede zbrali najboljše tovariše ta tovarišice ter izvolili v okrajni plenum 32 čla-lov, v okrožni plenum 4 člane, v pokrajinski plenum 2. Za zaključek je mladina napovedala tekmovanja mirenskemu okraja Gorica, H Odsek aa socialno skrbstvo ! nakazal za vse okraje goriškef okrožja blago, ki bo razdeljeno V> 25.000 ljudi, in sioer 40.000 m pk' n«, 1940 m moškega blaga za obl* 9621 m blaga za ženske oble* 18.600 m blaga za moške acajee1 20.000 m platna za rjuhe. Skupn*. blago vredno 11,161.831.80 lire* ipoštev pridejo najprej družina1 so bile najbolj prizadete po patorju, ljudje, ki so v naši b#1 izgubili vse svoje imetje. Odsek za trgovino je še po«# delil blago in ga je dodelil v S slednjem razmerju: verkljanske® okraju 19.035.20 m. idrijske« 11.540,68, grgarskemu 15.146,88, * nalskemu 3.606.40 m. ajdovske* 4337,68 m. domberskemu 6.852,081 goriškemu 1.803,20 m. komenske* 8.655,36 m. mirenskemu 4.6$ m. tolminskemu 4.688,32 m. bovS mu 1.803,20 m. briškemu; 7.212;80* Skupno je bilo razdeljenih 89.3lt m. blaga. Pri razdeljevanju 1 upoštevali najbolj prizadete okrti Iz Maihausena Na delu za obnovo Po gcrlSklh poMh In vinogradih V splošnem ee je pletev koruze izvršila v vsem našem okrožju. Bolj zgodni posevki koruze se že osipljejo. Pravočasni dež je rešil »pomladne kulture, kakor krompir, pšenico in vrtne pridelke pred uni- čujočo sušo. Skappljenje trt se je rt v Prehrana Mleko v prahu Sepral Javlja: Jutri popoldne se prične razdeljevanje mleka v prahu, kakor sledi: Otroci od 1 do 3 let: 300 gr proti odrezkam od št. 13 do 18 želeče izkaznice. Imetniki bonov za dodatek mleka: 250 gr. proti odrezkam od št. 13 do 18 bona za dodatek, bodisi za pol litra ali za liter mleka. Mleko se bo lahko dvignilo v mlekarnah, kjer so se prizadeti vpisali, do 17. t. m. Iz te delitve so Izključeni otroci do 1. leta, ki imajo bon za dodatek mleka (odrezek «A»). Vsi lastniki mlekarn s« pozivajo, da v teku današnjega dopoldneva dvignejo v občinskem prehranjevalnem uradu bone za omenjeno delitev. Cene so sledeče: Od grosista do prodajalca na drobno 62, lir za kg. Za potrošnike 70 lir za kg. opravilo dvakratri- redu in pretežno lepo vreme je bilo v veliko pomoč nezadostni modri galici, da se pe-ronospera ne razvija. Za prvo silo smo pripravili 100 stotov žvepla, ki gr bomo sorazmerno razdelili po vseh okrajih med vinogradnike, ki Imajo vinograde v takih legah, da so ugodne za razvijanje bolezni »Oidium*. Nikova je mala vasica pri Idriji. Ce greš tam mimo, opaziš 65 letnega starčka, ki popravlja cesto. »No, očka, kaj ni pretežko to delo za vas?* Sivolasi oca se počasi vorav-nn. »Ne! To še »daleč ne dosega tistega, kar so pretrpeli naši partizani v tiriletni borbi. Zato hočem sedaj doprinesti časten delež k obnovi naše domovine.* Poleg njega opaziš tudi majhnega, komaj desetletnega pionirja, ki upira vse svoje moči v loipato, ki je dvakrat večja od njega tn čisti nepotrebno šaro s ceste. Takih prizorov, kakor jih Srečamo v Nikovi, je danes v vsaki vasi, v vsakem mestu naše Primorske veliko. Priborili smo s) svobodo z delom, z delom j« hočemo tudi ohraniti. Razgovori italijanskih politikov Zavarovalno poslovanje v Gorici Zavod za socialno skrbstvo v Gorici objavlja, da ostanejo na tem ozemlju še nadalje v veljavi zakonski predpisi za socialno za-varovanje, ki so veljali pred znanimi političnimi ta vojaškimi dogodki. Delodajalci morajo torej mesečno predložiti imenik delavcev (na obrazcih V 4 - V 4 bls. - V 5 - V 5 bis. itd.) pri tukajšnjem uradu socialnega skrbstva ta plačati pri blagajni prispevke za zavaro-vanje ta bolezen. Proti delodajalcem, ki ne bodo opravili te svoje dolžnosti, bo zavod primoran uporabiti zakonska kazenska določila. FiskulHira v Gorici Cene kavnih nadomestkov Sepral javlja: Nov* cene kavnih nadomestkov lokalne izdelave »Macco* ln »Tergcste* so: franco tovarna 44 lire za kg, franco skladišče: grosista 48 lir za kg, franco trgovca na drobno 48.30 lir za, kg. za potrošnike 55 Ur za kg. V torek so se pričele športne vaje v bivši telovadnici »Llttorijl* v Goriči, ki bodo odslej vsak torek in vsak četrtek od 18. ure dalje za dečke ter ob sredah ln petkih ob Isti uri za ženske. Na prvih vajah »c bomo začeli vaditi v lahki atletiki in košarki. Vabljeni so vsi športniki ter vsi oni, ki se hočejo odslej udejstvovati v fizkulturi. Poziv Oseba, ki je brez vednosti vzela skupno a svojo osebno izkaznico, tudi poštno izkaznico na Ime Delata Gino, puščeno v vodstvu našega liste, se poziva, da jo nemudno vrne. Jevgeni) Patrov: 29 Vojaški Ko sva začeli obvezovat ranjence, se Je pokazalo, da je popolnoma druga sivar ucitl e, a druga Izvrše. vati to za časa vojne. Z Loljo sploh nisva sentimentalni deklici. Tu pa sve videli ranjene ta bilo nama je tako hudo. Nepopisno žalostni sva bili, ta pri previjanju ran sva se razjokali tako, da nisva skoraj nič videli skozi olze, ki so nama tulile ocL Tudi pozneje sva poml-lovall ranjence, toda ko sva Jih previjale, nisva več jokali. Včasih ponoči sva se še z Loljo razjokali. Toda vedno sva se skrili, da nas si nihče videl. Videli sva toliko trpljenja, da J« bilo včasih nujno, da sva s* razjokali. Tako se je začela življenje Katje Novikove na fronti, na najhujšnm delu fronte, katera je kdajkoli obstojala na svetu. Dodeljena j« bila bataljonu ln neprenehoma j« bila v borM. Skupaj s pešadijo je pre Siašala vse težave v napadih. Hodila je tudi na ogledovanje globoko v scvražnn zaled)e. Dvekrrt je bite liije ranjena, toda vsakokrat Je ostala v edin let. Tako j* pretekel mesec. Privadila se Je na svoje dolžnosti in pastela dobra borka. Deklioe ao jo zelo vzljubile v bor- bi. — Vsi so nas klicali k sebi — J« rekla Katja in se nasmehnila. Metalci min so nam govorili: »Pridite k nam deklice, naučili vas bomo, kako se ravna z minometom.* Tudi artilercl so nas stalno klicali. Pa tudi tankisti niso zaostajali. Govorili so nam: »C« pridete k nam, se boste vozile v tankih, kar Je zelo prijetno.* Z Loljo sva pa odgovorili: »Ne, mldve hočeva ostati v pešadijl.* Deklici sta sl zelo Želeli, da pri-deta do orožja. Katja je dobila od ranjenega poročnika, ki ga Je odvlekla s položaja, pištolo ln tri šeršerje. Po tem pa se je zgodila velika neprijetnost — je pojasnjevala Katja. Bil je lep, miren dan, pa sva z Loljo zlezli v Jamo, ki Jo "je zrila granat*, da bi preizkusile pištoli. Eltzu naju j« bila še ena večja odprtina, ki jo je napravila težka bemba. Sli sva v to luknjo, da nas ne bi nihče zapazil, poste, vlil sva steklenico ta začeli streljati v njo. To streljanje naju Je tako omamilo in izstrelili sva vse tri serierjo. Toda veste, kar naenkrat je bilo pripravno stanje, ker so mislili, da so se semkaj zavlekli N.-mcL Končno sva lzprevldcle svojo napako. Vendar nas je komandant polka teko strašno ozmerjal! Odvzel ml je p,štolo ln rekel. Ce se bo še kdaj to pripetilo, da me bo vrgel lz vojske. Ko Je bil napad, je bil komandant polka težko ranjen v desno roko. Onesvošcenega ga Je Katja izvlekla Iz borbene Unije. Nato so jo poverili, da ga Je odpeljala v Moskvo v vojaško bolnico. Katja ga je predala bolnici, nato pa Je šla po mestu. Ponosno je hodila po dragi ji Moskvi v svoji vojaški uniformi ln ko Je mislila, kako lipo bi bilo, da sreča svoje znance. In res. Zagledala Je svojo tovarišico LJuso. Ista Ljusa J« stalno mislila, kako bi prišla na fronto. Ko pa j* za. gledala Katjo, se je vsa stresla. »Kako pa je s Teboj*, je rdela, kako pa sl prišla na'fronto. Prl-po/adotala sem ji kako je bilo, kako sem se borila, kako sem sedaj pripeljala komandante polka in ka^o me čaka šofer z avtomobilom, ln da se bom jutri vrni-" la nazaj v edinico. LJuska pa je rekla: »Katja, tl me moraš vzeti seboj!* Bila J« zelo vznemirjena ta popolnoma drugačna od mene. Je visoka deklica, vitke postave, zares prav lepo dekle. Zelo Je nežna, tudi nekoliko starejša Je od mene. Cez 30 let ima. Univerzo Je že končate. Rekla sem ji: »I,luska, kako te bom odpeljala? ttes sl čudna! Ali zares misliš, da se teko lahko pride na fronto? Mimogrede sem Ji povedala — najmanj 30 krat bodo pregledovali tv.' 4 Andrej, 1026, Dornberk, Tori ^ h 1911, Slap pri Vipavi, Zorzin Kj, b 1904, Lopar, Reb, Tvah Maks, k Gorenje pri Trstu, Tvcnut & < 1899, Loilce, fit. Vid pri Vlpavt 1 Boriota Narcis, 1913, Trst, Ciril, 1906, Senožeče, Polo J * pe, 1908, Gorico, Prodan ® 10AR Tn.* ti j______• t 1905, Trst, /amper Ivan, 1901, & . * Voči Bogomil, 1925, Zumber p®1 V I btnju, Tiveo Josip, 1914, Kol' vica, Prošek. u/ $ Za tiskovni skl^ »Primorskega dnevnika* je # vala tovarišica Uda Vodoplv«* Komna 50 11». t Potrti v neizmerni ž*' naznanjamo, da Je n«9 * ljubljeni Lukež Josip potapljač d n« 18. 6. tragično preminul-Pograb bo 15. 6. 1946 ob 1® iz hiše ialostl na Proseku farno pokopališče. Žalujoča soproga n * ___ nul hčerk« Danica, por- ^ Anica, por. »tre*. ter vnuki NI ven, M«1* Srečko, sestre, *’v* drugo sorodstvo. I*riiteek, 14. junija 1945. Vi( »lovumhlU llnotlpl*tow , nujno potrebujemo. Javijo m* pri g. Albertiju. Tiskarna ^