Zavod za gozdove Slovenije Na 39. mednarodnem sejmu kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Kranju, ki je trajal od 14. do 19. aprila 2000, je Zavod za gozdove Slovenije sodeloval z naslednjimi dejavnostmi: l. Predstavitev na razstavnem prostoru ZGS na temo: Nega mladega gozda- ukrepi, učinki in denar- ne subvencije za lastnike gozdov Tema je bila prikazana s posterji, panoji in make- tami. Predstavljeno je bilo tudi orodje za nego mla- dega gozda. Poleg tega je bilo obiskovalcem na voljo gradivo, med katerim je bila nova zloženka za lastnike gozdov s predstavitvijo financiranja vlaganj v goz- dove. Na razstavnem prostoru so bili na voljo stalni dežurni za pojasnila in razlage obiskovalcem. 2. Tekmovanje lastnikov gozdov v veščinah seč­ nje drevja Tekmovanje je bilo v soboto, 15. 4. 2000. Nastopilo je 14 ekip iz vse Slovenije, in sicer v 4 disciplinah: zasek in podžagovanje, kleščenje z motorno žago, podiranje na balon, kombinirano podžagovanje. Prvo mesto je osvojila ekipa iz območne enote Postojna v zasedbi: Matije Gabrenje, Marka Kranj ca, Franca Logarja in Silva Tomšiča. Zmagovalci posamično so bili: zasek in podžagovanje: Matija Gabrenja (O.E. Postojna); kleščenje z motorno žago: Marko Kranjec (O.E. Postojna); podiranje na balon: Franc Svetanič (O.E. Murska Sobota); kombinirano prežagovanje: Adi Rošer (O.E. Slovenj Gradec). V dneh po tekmovanju so se v sodelovanju s Sred- njo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne na poligonu zvrstile demonstracije varnega dela z motorno žago. 3. Posvetovanje z naslovom Za človeka in naravo - predlogi za strategijo upravljanja z rjavim medvedom. V posvetovanje smo vključili probleme v krajih, kjer medved povzroča škodo in ogroža človeka, ter Gozdarski inštitut Slovenije Po uspelem obisku delegacije iz ETH Zurich so v začetku maja slovensko gozdarstvo in Slovenijo spoz- navali gozdarji iz Bosne in Hercegovine (Republika Srbska). Ekskurzij aje potekala v okviru projekta Teh- nična pomoč pri uvajanju programa gozdarstva v Bosni in Hercegovini, ki ga financira Evropska unija iz programa PHARE. Namen ekskurzije je bil bo- sanske gozdarje seznaniti: GozdV 58 (2000) 3 Aktualno predloge za reševanje teh problemov. Uvodni referati so bili: -Problemi sobivanja človeka in medveda v občini Sodražica (župan občine Sodražica, g. Andrej Pogo- relc) - Problemi rejcev drobnice zaradi medveda na Koba- riškem (Franc Uršič, predstavnik rejcev drobnice s Kobariškega) - Vloga Zavoda za gozdove SlovenLje v usmerjanju razvoja živalskega sveta in lovskem načrtovanju (Miran Bartol, območna enota ZGS Kočevje) - Naloge Zavoda za gozdove Slovenije pri uresniče­ vanju sklepov vlade za ureditev problematike pre- velike gostote rjavega medveda - Predlog strategije Ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano za upravljanje z rjavim medve- dom (Maksimilijan Mohorič, državni sekretar za goz- darstvo, lovstvo in ribištvo) Posvetovanja se je udeleži lo okrog 70 udeležencev. Teden gozdov 2000 Moto letošnjega Tedna gozdov bo Gozdar v službi narave in aoveka. V Tednu gozdov bo Zavod za goz- dove Slovenije sodeloval z Zvezo gozdarskih dmštev Slovenije oziroma z območnimj gozdarskimi društvi, predvidoma se bodo priključila tudi turistična društva. Z izbranim motom želimo poudariti vlogo javne goz- darske službe, ki mora biti odprta in usposobljena za delo z ljudmi, ki na različne načine posegajo v gozd in gozdni prostor. Teden gozdov bo od 28. 5. do 3. 6. 2000. V ponedeljek, 29. 5., bo novinarska konferenca, na kateri bo Zavod za gozdove Slovenije predstavil poročilo o stanju gozdov in aktualne dogodke v zvezi z gozdovi ter skupaj z Zvezo gozdarskih društev do- gajanja v Tednu gozdov. Tone Lesnik - z organizacijsko in pravno ureditvijo gozdarstva v Sloveniji, - s stanjem gozdov, z operativnim usmerjanjem raz- voja in z izvajanjem del v gozdovih, - z nekaterimi gozdarskimi podjetji (lastoiška struk- tura, zmogljivosti, koncesije itd.), s podjetjem za proizvodnjo semenskega in reprodukcijskega mate- 153 - Aktualno riala (Mengeš) in s podjetjem lesnopredelovalne in- dustrije (Javor Pivka d.d .). Obisk je potekal od 8. do. 11. maja. Zadnji teden maja bo v Zagrebu (Hrvaška) potekal kongres TUFRO z naslovom OAK 2000. Tema kon- gresa bodo nižinski hrastovi gozdovi. S predstavitvami in referati se ga bo udeležilo večje število raziskoval- cev iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki aktivno ra- ziskujejo na omenjenem področju . Maja in prvi teden junija bodo potekale še zadnje pripravljalne aktivnosti (testiranje metode popisa, pri- prava priročnika za terenske ekipe, izbira lokacij za pripravljalni seminar itd.) pred letošnjim popisom po- škodovanosti gozdov. Popis bomo opravili v sodelo- vanju z Zavodom za gozdove. Potekal bo od zadnjega Stališča in odmevi Divji petelin in intenzivno gozdarstvo V zadnjem času je mag. Čas sam ali v soavtorstvu objavil nekaj raziskav o ekologiji i.n ogroženosti po- pulacij divjega petelina (Gozdarski vestnik št. 3/1999, Zbomik gozdarstva in lesarstva št. 57 in 60). Rdeča nit zak.Jjučkov vseh navedenih raziskav je stmjena v zadnji z ugotovitvijo, daje divji petelin pri nas ogrožen zaradi ;'močne ekspanzije neusmerjenega in moto- riziranega gorskega turizma, intenzivnega gozdarstva, plenilcev in nameščanja številnih krrnišč v zanemar- jene odmaknjene gozdove za divjega prašiča". Zlasti v zadnjem članku mag. Čas ugotavlja drastično upa- danje populacije divjega petelina predvsem v nižjih nadmorskih višinah, medtem ko je nad I .400 m popu- lacija še dokaj aktivna. Zato predlaga, da bi pas nad 1.400 m n. v. razglasili za naravni park. Ocenjujemo, daje avtor na osnovi rezultatov razis- kav, v katere ne dvomimo, izpeljal nekaj napačnih zaključkov. Zlasti nas moti, daje avtor temeljne vzroke za upad populacije pripisal turizmu in, na kar smo gozdarji najbolj občutljivi, intenzivnemu gozdarstvu. Intenzivnost ni primeren izraz, če obravnavamo to ogroženo vrsto. Z vidika divjega petelina gre za pasiv- no gospodarjenje, ki ne upošteva zahtev te živalske vrste. Intenzivno gospodarjenje bi pomenilo, daje bil poseg v gozd usmerjen k ohranitvi habitata divjega petelina, tako rastišč, zi.movališč kot tudi odprtih povr- šin z jagodičevjem. Najvišjo gostoto populacije avtor ugotavlja na Smrekovcu, kjer gre v veliki meri za antropogene ses- 154 tedna junija do sredine avgusta. V tem času bodo te- renske ekipe popisale stanje gozdov na okoli 700 ploskvah (mreža 4 x 4 km) po vsej Sloveniji . To bo po letih 1987, 1991 in 1995 že četrta ponovitev popisa na omenjeni mrežL. Za letošnji popis je Gozdarski inštitut Slovenije pripravil izpopolnjena metodo, ki naj bi dolgoročno zagotovila predvsem nižje stroške po- pisa ob enaki kakovosti podatkov. Poleg izpopolnjene metode smo hkrati nekoliko zmanjšali število paramet- rov popisa. Izločili smo tiste, ki niso dah pričakovanih infonnacij. Metodologija popisa je vključena tudi v Pravilnik o varstvu gozdov (7. poglavje), ki ga priprav- lja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Robert Mavsar toje (sekundarne smrekove združbe), pedološko-eko- loške razmere pa so podobne tistim v Skandinaviji (tajgi), ki predstavljajo optimum areala divjega petelina. Značilne so tudi vsakoletne sečnje zlasti v zasebnem gozdu, zelo je izrazito tudi nabiralništvo in planinstvo. V letih 1986-1998 je obseg poseka in novogradenj gozdnih cest, ki jih avtor uvršča med glavne vzroke pešanja populacije, v Sloveniji drastično padel (KRAJ- ČIČ 2000), populacija divjega petelina pa se je zlasti na nižjih nadmorskih višinah zmanjšala. V gozdnem rezervatu Poljšak (GGE Luče, gozdni predel Veža, gorski gozd, 342 ba, razglašen pred več kot 20 leti) se številčnost populacije kljub možnosti nemotenega razvoja in miru ni povečala. Lani sta pela dva petelina. Na drugem bivalnem prostoru v istem gozdnem predelu (Podvežak, gorski gospodarski gozd, 236 ha) pa divji petelin kljub rednim "motnjam" (po- sek, posegi v prostor) vztraja. Na Kraš ici nad Nazarjami je bilo v času, ko se je tam še oglašal petelin, su.kcesivno okrog 600 ha "frat'' z mladjem in buj nim jagodičevjem, ki so danes vse zarasle z letvenjak.i, drogovnjaki in debeljak.i različnih vrstnih struktur. Na območju Velike in Goteniške gore na Ribniško- Kočevskem, na šjršem območju rastišč divjega pete- lina, je bilo v prejšnjih desetletjih več skupinsko po- stopnega gospodarjenja s številnimi manjšimi in po- sameznimi večjimi jedri, kjer so posadili smreko. V zadnjem desetletju je več prebiral nega gospodarjenja. GozdV 58 (2000) 3