Konstantin premaga Maksencija. (Slika Rafaelova v Vatikanu.)
Anton Martin Slomšek.
Pri Slomšekovi svečanosti v Mariboru, dne 2. svečana 1893. leta,
govoril dr. Anton Medved.
S,
>lavna gospoda! Ako se zazibljem v sladke sanje o sreči našega naroda in o njegovih boljših dnevih, takoj me grenko zaboli očitanje: da imamo tako malo velikih, slavnih mož. Recimo, da bi bilo resnično! Prej nepoznani, borni narod nekdanjih Makedoncev je imel samo dva velika moža, in vendar je zaslovel po vesoljnem svetu, več nego pol sveta si je podjarmil pod žezlo svojega gospodstva.
Slovenski   rojaki! Ne bojmo se za usodo svojega  naroda,   ker nimamo malo slavnih mož,  imamo jih  lepo število;  te   po-znajmo, te častimo. Jednemu izmed njih velja nocojšna  slavnost.   Njegovo  ime je v naši krasni domovini zlato solnce,
„DOM IN SVET'! 1893, štev. 4.
Henryk Sienkiewicz,
pisatelj povesti -„Z ognjem in mečem
katerega blesteči žarki svetijo i daleč preko njenih mej. — Slavno ime slavnega moža — to danes druži naše misli, ogreva naša srca, dviguje naš ponos: — Slomšek, naš Slomšek se mu pravi.
Nehote sem se spomnil besed, katere sem čital nekje v cvetoči Italiji: Tali no-mini nullum elogium — takega imena ne hvaliti! Zakaj le pretežko je peti d o -s t o j n o hvalo tolikemu imenu. Kako bi torej jaz danes proslavljal našega velikana, našega ljubljenca Slomšeka; proslavljal pred vami, ki ste že vsi vneti za njegovo slavo v tako ogromnem številu prihiteli na to narodno svečanost? Ali naj vam naštevam
10