Kovice pa I>r Janez Bleiweis. 'Zučen na svet ne pride nobeden, Zatorej mi tudi v naiih novicah Štirje pa več vedo, kakor eden, Vselej kaj taciga bomo vam dali, Le eden od drujiga se moramo učit',Kar vterjeno je že v resnicah, Le z branjam in z skušnjo se vedno modrit'.Kar drugi za dobro so že spoznali. I. 1843. V smislu tega BObuda" str. 34. štejejo nKmetijske in rokodelske Novice", na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe, v red devane od dobtarja Janeza Bleiweisa, c. k. učenika zdravilstva in tajnika otnenjene družbe, svoj prvi tečaj od 5. julija do konca decembra, izhajoče vsako sredo na dveh četrtnih listih, s pošto po 2 gld. 30 kr., doma, po 2 gld. na leto. Izučen na svet ne pride nobeden; tako tudi dr. Janez Bleiweis z Dunaja ni prišel v Ljubljano izučen v slovenščini, marveč ga je s prva dokaj težko stalo dobro slovensko pisanje. Ali — ker štirje več vedo kakor eden — pridobil si je koj v začetku več podpornikov in znanih pisateljev; eden od drujega so se učili; z branjem in s skušnjo se je pridno modril ter oglašati jel v večih in inanjših spiskih slovenskih v Novicah tudi sam. Veči spiski njegovi v prvem tečaju so na pr.: Ktere živinske kuge se imajo po l_ti nar bolj bati? Vrančnega prisada. — Nekaj za moje rojake, ki tobak pijejo. Naj popustijo majhne pipice s kratkimi cevkami, zdravju tolikanj škodljive. — Zbudite se gorenski suknarji! Kaže jim vzroke njihove slabe obrtnije, a tudi pomočke k zboljšanju po geslu: SV diru časa vtone, ki z njim ne plava". — V manjših spiskih razodeva se umen vrednik na pr. v raznih oznanilih in novicah (Urno, kaj je noviga?), v opombah in pojasnilih k mnogoterim dopisom, od gnoja in gnojenja, o bramorjih in bezgavkah, o krajnskih in neraških cepcih, o sadnem drevji, žganji, pogorelskih družbah in bratovšnjah sv. Florijana, o vražah pri živinskih boleznib, vzlasti v pogovorih včredstva ali včredništva itd. — 1. Bukve za kmeta, kako se ima per kupovanju, plem enenju, reji in opravljanju konj sploh obnašati, de bi jih bolezen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih boleznih sam sebi svetoval in pomagal. I. Del, s podobšino za spoznanje starosti iz zob. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 1843. — To je prva knjiga, ktero je dr. J. Bleiweis posebej spisal po slovenski, in kteri je ponatisnjen predgovor in kazalo v Novicah str. 19. 20. Kako je pisal dr. J. Bleiweis slovenski, vidi se koj iz oznanila Nr. 1. napr.: MUčenosti, umetnosti in znajdenja so se v kratkih letah tako razširile, de kdorkoli z njimi naprej ne biti, ne posnema, kar so drugi koristniga znajdli, ampak se terdovratno stariga derži, gre rakovo pot, vsaki dan mejn zna, se v zdajnim obrazenji sveta ne znajde, v sredi svojih rojakov, znancov ino prijatlov si neznan ptuj deželec zdi, in si ne more nikakor pomagati .... Iz tega zapopadka je lahko spoznati namen, cilj in konc teh novic, namreč poduk in napeljevanje kraetvavcov in obertnikov ali rokodelcov si svoj stan kolikor je mogoče zboljšati; ne pa dobičke z njimi iskati, pa tudi ne samo krajnšine učiti, ali krajnski jezik čistiti. V pomankanji krajnskih besedi si bomo enako Rimcam, Nemcam, tudi čehain, Rusam, Poljakam ptuje besede sposodili . . . Vsakkteri poduk v čistenju jezika ali v drugi rcči nas bode razveselil, in nam za znaminje veljal, de se te novice prijaznih deležnikov razvesele." — In vže v Nr. 4 prosi vredništvo hvaležno: nZ veseljara na znanje damo, de se je zgodilo, kar smo vošili: namreč de so te novice ne samo v naši deželi, ampak tudi na Štajerskim, Koroškim, Goriškim, Teržaškim, Horvaškim in clo v Dalmacii veliko prijatlov našle. Ker so se novice tako v vse naše sosedne dežele razširile, vošimo, de bi naši prijatli tudi iz teb dežel svoje skušnje, povčsti iz njih sejmov, oznanila svojih iznajdb, posebne pergodbe, novo natisnjene bukve ali knige i. t. d. vedit dali. Z veseljam bodemo vse v teh novicah na znanje dali in tako storili, de se bo v teh listib vse bralo, kar kmetijstvo in obertnost teb dežel utiče. To je, kar mi želimo!" — Spominjaje se vrednika prvih Novic tu in tain med letotn — sklepa dr. Bleiweis oznanilo za naročbo 1. 1844 na pr.: nStaro leto gie h koncu; pričijoče novice se tadaj priporočajo svojim prijatlam za prihodno novo leto, de naj jih še zanaprej, kakor dozdaj, podperajo .... Tistim pa, ki so za naše novice pisali, se pri tej priložnosti posebno zahvalimo in priporočimo, jih tudi zanaprej tako prijazno podperati. Vsaka povest iz dežele nain bo veselje naredila. Zavoljo tega natn bodejo tudi druge reči — ne samo kmetijske in rokodelske — prijetne, ker namen teh novic je kaj za poduk in kaj za kratek čas Slovencam povedati. Kakor smo slišali, nektere bravce posebno po novicah mika; tudi tera bodemo vstreči se prizadjali in v prihodnim letu še več noviga povedali. Ker bodenio razun povest iz slovenskih dežel tudi posebne unajne prigodbe za prihodno na znanje dajali, sklenemo to oznanilo s tistimi besedami, s kterimi je naš slavni pevec Vodnik ljubljanske novice v letu 1797 začel: nJe kaša zavrela,Al umnost jmajoOd tega Novice Se terga kej nit ?Po svejti kej več ?Lublanske pov'do; Kaj sosed moj dela?Al drujga kej znajo,Za nov lejt potice Sim prašati sit.Ko jabuka peč?Še tako ni b'lo'.u II. 1844. Svest si, da le z združenimi močmi se mnogo stoii, in to v pravi pokorščini do postavne gosposke, pričenja dr. J. Bleiweis po Novicah Vodnikovib i. 1797 drugi tečaj s priliko o želudcu in drugih telesnih udih, o njih uporu in voljni spravi, češ, stara prilika, ki še zdaj velja. Veči njegovi sostavki so na pr.: nKaj je storiti, kadar človek zmerzne? — Pomočki, ki so človeku potrebni, če ga slab zrak zaduši. — Dokazik pogorelske družbe ali bratovšnje sv. Florijana in vabilo vanjo. — Franc Hladnik. — Pomoček zoper božijast pri prešičih. — Travnik, na ktermu nemška detela že 21 let raste. — Kaj je storiti, kader živino napenja. — Bolezen v gobcu in na parklih. — Od navadnib napak pri rnleku. Pogovor živinskiga zdravitelja (lekarja) z hišno gospodinjo. — Iz Gradca o kmetijske družbe občnim zboru in njeni 25letnici. — Popis obertniske razstave v Ljubljani" itd. V manjših spiskih se z Vodnikom pritožuje vrednik pri veliki c. k. pošti, da nekteri listov poredoma ne dobivajo, in da jib morajo pri nekterib poštah draže plačevati. V opombah k dopisom pojasnjuje svoje stališče na pr.: BRadi damo naš list v razmeno nasprotnih zvednosti. Nerezdelistvo je osnova vredništva, ravno potem bodo tudi naše Novice občnokoristne . . . Vredništvo posebno veself, de so naši Ijubi Slovenci daleč od vsake strasti, in le z rahlimi besedi svoje misli razodevajo in eden druziga, kar je nar prijetnišiga, z prijaznostjo poduče." — Vredništvu Karniolije pa na neki nsarditljiv sostavek" povš jo po vseh ustih: nNepristranost (Unpartheilichkeit) je perva vodba vredništva Novic. Po temu vodilu se bojo vselej resnice razglasile, če one tudi temu ali unimu všeč ali po godu niso, ako le ncspodobno niso rečene. Le takrat, kader eden druziga podučimo, gremo po pravim potu naprej. Naj tedaj sleherni previdi, de bo to, kar pravi ali piše, tudi verla resnica". Prckoristni so njegovi opomini o nekterih boleznib, o razdelitvi občinskih pašnikov, o českih kolovratih; prisrčno je priporočevanje Vertovčeve Vinoreje, opisovanje velikih svečanosti o prihodu cesarja Ferdinanda in cesarice Ane Marije, ktero ,srečo in veselje" so Novice praznovale s tem, da so Koseskega slavuostao pesem Slovenjo na posebnern listu dale natisniti. Dotedanje zasluge Novic in vzlasti njenega vrednika opeva pesnik v št. 12 (Še eno vošilo), in v 23. št. j>ri njih polletnem oznanilu pravi vrednik: BKmalo jih bomo vidili v rokah vsaciga umniga kmetovalca in rokodelca . . Oni pa, rodoljubni pisatelji, ki so nam bili v naši prizadevi za prid in srečo Slovencov dosedaj pomočni, naj tudi v prihodnič prijazno podperajo Slovenske No vice!" Kakor je po nasvetu Ž. Zoisovem nekdaj Vodnik vredoval BVeliko Pratiko ali Kalender" za 1. 1795 — 97, tako je na priporočilo Kopitarjevo dr. J. Bleiweis pričel 1. 1844 spisovati 2. Veliko Pratiko, ter jo je posebej dovrševal do svoje smrti. Knjižica je sploh znana, in vže konec prvega leta je na neko pohvalo iz Štajerskega povedal nje vrednik: nDo zdaj jih je že dva in trideset tavžent pratik prodanih, kar je očitno znamnje, kako prijetna je ta pratika ljudem". V jezikoslovnem oziru je dr. Bleiweis, oinenivši vojske zastran »Gratz in Gratz" po neniških listih, spregovoril, da rai Slovenci v edinosti pišerao in govoritno BGradec", nekterikrat ponavljaje, da v Novicah ne želi nobenega jezikovega preperanja. — 0 tako imenovanem ilirskem ali organiškem pravopisu je dal str. 67, 68 ,,Jezi koslo vni razlog" po besedah Majerjevih: nTu treba počasno postopati, da nikogar ne silimo, nikogar ne žalimo in vunder zminij na bolje grcmo". In na BPohlevno uprašanje" J. Sodevskega zastran u in v odgovarja str. 167, zakaj piše vrediti, vrednik, vredništvo Redaction, ter pravi naposled: »Dalje g. dopisatelj Novicam očita, de gorenčujejo in se nekterim besedam posebno grozi, na kar mu odgovorimo: Dopise, ki jih dobivamo, take natlsniti damo, kakoršne srao v roke dobili, zunej tistiga, kar je duhu jezika in gramatiki suprotivno, kar tedaj poleg naše dolžnosti popraviti moramo, naj bo od koder hoče. Sicer pa mi ne pišemo ne za Gorence, ne za Dolence samo, ampak za Slovence. Zavoljo tega bo lahko vsak rodoljub prav vesel, de se je v Noricah sredstvo našlo, po kterim se vsakteri lahko z jezikoslovnim bogastvam matere Slovenje iz vsih krajev oznani in vdeleži, in ne bo želel, de bi se besede zaterale. Kam bomo pa prišli, če bo vsakteri hotel imeti, de naj se besede zaveržejo, ki v njegovim kraji navadne niso, ki so se t_ ali tam v časa viharju zgubile? Mislimo, de nobeden, ki svoj materinski jezik in svoje očestvo ljubi, tega želel ne bo". — In v poslednjetn listu druzega tečaja vrednik v BZahvali in prošnji" vže nekako ponosno piše: ,,Brez de bi se bahali, zamoremo reči, de so Novice v bližnih in daljnih krajih med prostimi kraeti in velkimi gospodi prav veliko in prav gorkih prijatlov našle. Clo vsiin dopasti, pa bi hudo bilo — pravi neki nemški prigovor — zato nas ne žali, če morebiti nekterim po volji niso. Dve velikopomenljive namenbe je c. k. kmetijska družba z Novicami gotovo že dosegla: veliko koristnih podukov je namreč razglasila — in pri Slovencih ljubezen do materniga jezika močno zbudila in vnovič oživila ... De bi prihodno leto slovenske Novice zopet toliko ali še več prijatlov našle, kakor do zdaj: to voši vrednik Novicam k novim letu, in z veseljem z neumerjočim Vodnikom zapoje: Veselo se kaže Nov' letošni dan, Mi scrce ne laže Ne letas, ne lan'. Verske, tli žavljanske \n domače zadeve pri Judih. Po povratu iz Babilonske služnosti je bil pri Judih posebni stan, ki je skrbel, da je sv. pisrao ostalo čisto; razlagal je tudi postavo Gospodovo; inienovali so jih pismouke ali razlagavalce postave. Učili so spoznavati božjo postavo in zbirali so k sebi učence. Privoljenje v to je dajal veliki sovet ali synedriiim, iz 70 članov, katerim je bil na čelu veliki duhoven. Kdor je imel pravo do učenja, imenovali so ga rabbi ali rabboni. Ker je bilo več šol, v katerih so postavo razlagali, prišlo je do tega, da se je šola od šole razlikovala. Ob času Kristovem so bile poglavitne tri ločine. Bili so: 1. Farizeji, katerim so bili poleg sv. pisma tudi drugi nauki od Boga; čislali so bolj vnanje od notranjega božječastja; več jini je bila črka kakor duh postave. Prevzetnost in hinavščina je bila njim navadna hudobija. Farizeji so bili najbuji neprijatelji Kristusu, ker jim je očital njih budobije. 2. Saduceji. Ti so strogo sodili druge, a sebe voljno; niso verovali na neumerjočnost človeške duše, niti na vstajenje; držali so se le postave, a zametali so besedno izročilo; ni jih bilo mnogo, a imeli so priveržence iz najimenitnejših stanov; ž njim so bili imoviti, a prosto ljudstvo se je držalo farizejev. 3. Esseni. V marsičein so bili ti prav pobožni in delavni ter v svojem življenji zvesti in usmiljeni. Njih življenje je bila življenju pravib Judov skoro v vsem jednako, a kljubu hvalovrednim šegam vender niso bili prosti zunote in vraž; niso opravljali predpisanib daritev, in so solnce oboževali. Poprej imenovani veliki svet je bil ob času Kriatovem najviše sodišče v vseb verskih zadevah, a dežela je bila Rimcem podložna. Sodnijske razsodbe so večkrat nabite na mestnih vratih. Posebna sodišča so bila v zvezi s templjem; sodišča ž njim zvezana so razsojevala ne le pri posameznih slučajib, timveč so tudi postavo razlagala in dajala vodila za primeren slučaj. Pri Judih je bila kervna osveta; a bilo je pa tudi šestero mest za pribežališče, kamor pribežali so tisti, ki so brez premisleka koga umorili; ostali so tam do smrti velikega duhovna. Vsak Izraelec je bil zavezan, da je odrajtoval davek duhovnom, levitam in templju. Ti davki so bile prvine poljskib sadežev in desetina. Postava je tudi predpisovala, da mora Bogu posvečeno biti prvorojeno Ijudi in žival; vsak prvorojeni deček bi imel postati duhoven; da so pa prepuščali duhovenstvo Levijevemu rodu, so starši odkupavali svoje prvorojene dečke. Vojak je bil vsak Izraelec od 20. do 50. leta. — Stanovanja pri Judib so bila priprosta, največ jednostropna. Streha judovski hiši je bila navadno ploščasta in taka, da je bilo moč gori bivati. Obleka je bila po šegi judovskih dežel; spodnja je bila platnena, vezal jo je pas; vrhovna pa je bila plašč. Hodili so ali bosi ali so nosili sandele. Prvi dokaz gostoljubnosti je bil tedaj, da so gostu noge umili. Na glavi so nosili turban, t. j. ruto, ki je bila trikrat ali štirikrat ovita okoli cilindraste kape. Da so se Judje pri prometu posluževali denarja, je znano. Naj česteje se imenuje sekel ali srebernik; na jedni strani je imel napis: Sekel Izraelov, na drugi strani pa: Sveti Jeruzalem. (1 sekel je bil po naše l1/2 gld.) Pol sekelna ali 2 drahmi so darovali Judje vsako leto v templjev zaklad. Mera in uteži pri Judih navadne imenujejo se v sv. pismu. V templji na svetem kraji je bila shranjena uzorna dolgostna mera, k steni pripeta, in po tej ineri so se ravnali pri prometu in trgovini. Čas so delili Hebrejci najprej po letih prerokovih, pozneje pa po letih svojih vladarjev. Še pozneji so šteli leta po razdejanji prvega templja (588). Leto so pa šteli po praznikih; dan je trajal od 6 zjutraj do 6 zvcčer; o časi Kristovem so šteli noč v štiri nočne čuvajnice, vsako po 3 ure. Prva je bila od 6 do 9 zvečer, druga od 9 do polnoči, tretja do 3 ure zjutraj in čtrta od 3 do 6 v jutro. Kar se siccr tiče šeg in navad pri Judih, naj se tu le nckaj opomni. Prvorojeni sin je imel posebne pravice. Poglavar družini je bil oče, in po njegovi smrti je prešla ta čast prvorojenemu ; njegova dedšina je bila za polovica viša vsacega drugega sina. Hčere so podedovale le tačas, ako niso imele bratov. Ko so judovski otroci zakon sklepali, mogli so se ravnati strogo po očetovi volji. Pri ženitovanji i?e ni smela nevesta drugače prikazati, kakor zagrnjena. Tako je bilo mogoče, da je Laban pripeljal Jakobu Lijo mesto Rahele. Po umrlih so zelo žalovali. Raztrgali so zgornjo oblačilo, glavo ostrigli in s pepelom potresli. Mrliča so v platno zavili, tudi so trupla mazilili. Podboji pri judovskih bišah so bili dostikrat popisani z izreki sv. pisma. Tudi na svojem životu so nosili Judje take spominke na postavo. Gostoljubnost je bila pri Judih zapovedana; posebno sveta dolžnost je bila skrb za uboge, sirote in zapuščene vdove. Ako je umrl mož, vzel je bližnji možki sorodovinec vdovo za ženo. Pri jedi so sloneli na vzvišeni blazini na levi strani, in glavo so podpirali s komolcem, noge so pa obračali od mize. K sklepu opomnimo še nekaj o judovski odgoji in o učilništvu. Odgoja pri Judih je bila skoz in skoz verska. Strah pred pravičnim Bogom, upanje na plačilo jih je nagibalo, da so bili postavi pokorni. Iz istih nagibov je izvirala tudi pokorščina do staršev in prednikov; v tem oziru poglejmo le na 4. zapoved božjo in njeno obljubo. Starost so visoko spoštovali. Jehova je bil poglavar judovskemu narodu tudi v državnem oziru. Otroci so bili posebni dar božji, ki so jih vzrejevali vestno za Gospoda po danih postavah. Ostni dan po rojstvu so dečke obrezovali. Z obrezo so jih vzprijeli v zavezo, katero je Bog sklenil z Abrahamom in njegovimi potomci. Judovskim možem ni bilo prepovedano jemati več kakor jedno ženo; a vendar je bilo to le redko, in družinsko življenje je bilo versko in prisrčno. Oče je bil učitclj svojim otrokom; poučevali so jih v postavi in v sv. pismu; tudi so se otroci učili brati in pisati. Petje in godbo so zelo čislali; to vemo iz bogoslužnih naprav v templji. Posebne šole so bile preroške šole; vpeljal in vodil jih je Sarauel, Elija i. dr. Tu so postavo razkladali in mladino poučevali v branji, pisanji in petji in takih stvareh. katere vedeti je bilo namestniku božjemu potrebno in koristno. Namena, vzgojevati preroke, te šole niso imele; prerokovanje je bil nezaslužen dar, katerega je Bog naravnost podelil. Gospod Bog, ko je vodil in izobraževal izvoljeno ljudstvo, posluževal se je v to raznih pripomočkov. Vzgojeval je svoje ljudstvo s postavami in ukazi, s plačilom in kaznijo; poučevali so je duhovni, leviti in preroki; prazniki so jim budili spomin in pokorščino do Boga; v templji v sbodnicah zbiralo se je k poslušanju božje besede. Bog je peljal Izraelce v Egipet, v rodovitno deželo, kjer so se priučili kmetovanju, obrtnosti in umetnosti, in se pripravljali v posest svete dežele. Vsa vzgoja, vsa izomika, vse vodstvo je pa pripravljalo na prihod Izveličarja, katerega so željno pričakovali vsi narodi na zemlji. Pedagogični izreki. Ne naredi iz svojih otrok žive pismarnice ali arhiva. Ako človek hodi po takih prostorih, zdi se mu, kakor bi bil med mrtvimi. Nobena reč se učitelju tako malo ne poda, kakor prevzetija. Prevzetneži so slineži in lizuiii. če cvetoče drevo vedno dež naniaka, da inisliš, da bode dež mrčese z drevesa opral, opere z mrčesi tudi cvetje. Tako jo tudi pri vzreji: če preveč govoriš ter saino svariš in opominjaš, še nisi kar nič vzrejal. Učitelj naj pri učencih glavo k srcu vklanja. Učitelj, ki le s spouainom poučuje, meni, da so otioci kamenje, katero ne živi in ne čuti, tudi ne raste, ampak se le vekša z vnanjim nabiranjem enakih delov. Nekatera drevesa morajo se tresti, da dobimo od njih sadja. Tako je tudi pri učcncih. Učitelj jih mora buditi in rueziti, da mu kaj odgovore.