Politični ogled. Avstrijske dežele. Dr. Gruacha, knezonadškof jaa Dunaji je prejel od Nj. veličanstva čaat in naslov ,,tajnega svetovaica", dr. Aichner, knezoškof v Brixenu, ^pa veliki križ Franc-Jožefovega reda. — Na Čeakem raate akorej z vaako volitvo število mladoeeskih poalancev v češkem dež. zboru in tako je če dalje manj upanja, da se dožene aprava med čehi in Nemci. Vidi se. da tudi grofu Taaffeju ni veliko na tem, če ae doaeže ona aprava ali ne. Gospod miniater jo lehko krene tudi na levo, na liberalno atran in ta mu je vidno bolj pri arci. —¦ Velike povodnji ao bile v preteklem tednu v Pragi, v Budejevicah in deloma tudi po Moravakem. V Pragi je voda razdrla moat, ki že aicer čez 500 let atoji. Valed povodnji je veliko ljudi zgubilo svoje imetje in pobira ae za-nje aedaj po vaeh avstrijskib. deželab, da ae jim vsaj nekaj pomore. — Na Gorenjem Štajarakem bodo koncem tega meaeca imenitni goatje o ceaarskem lovu, med njitni tudi nemaki cesar. — Nekateri goapodje v Gradciae bojijo, da jim bode vlada društvo ,,Sudmark" razpuatila, ker je vae, kar to ,,nepolitično" društvo počenja, v prvi vrsti politično in na škodo alov. ljudstva. Zadnje je aicer reanica, toda mi še ninaamo upanja, da stori vlada že k malu kaj zoper to druatvo. — Volitve za dež. zbor koroški ao aicer vae nemške. liberalne, a tudi Nemci jih niao po vaem veseli, kajti veS ,,mladih" bo poalej v zboru, in ti so atarim vendar-le prenagli in torej rjevarni. — Pri slavnoati gaailnega društva v Beljaku sta bila tudi dež. predaednik, baron Schmid-Zabierow in dež. glavar, dr. Erwein. To pa govornikov ni motilo ter so blizu vai jahali pragermanako kljuae, da si društvo ni politično. — Po Kranjskem klati neko človeče, najbrž krivonoso, ki ponuja raznih podob na prodaj, med njimi tudi nagnjuane. Delalke v tovarni na Vevčab. pa ao mu tacih podob kupile ter ao jih mu pred očmi aežgale. To je bilo aicer lepo od delalk, toda žaloatno je, 6e goaposka puati take ljudi med ljudatvo, ki ga pridejo pačit. — Novi cea. nameatnik za Primorje, vit. Rinaldini pridobiva ai SedaTje več srca tudi alov. ljudatva, škoda, da zna alovenski le za največjo ailo. — Miniaterstvo atopa aedaj precej trdo lahonom v Tratu na prste ter jim ne dovoli novega društva na meatu ,,pro patria", češ, da ne gre še dalje dražiti ljudi, ter jih navajati na dela veleizdaje — na petarde. — Nič se ne izve, kaj miali laška večina v dež. zboru za Istro naaproti alov. poalancem, ki ao voljeni na novo, da-ai jih. na prvo ui potrdila, se ve, da jim je bila a tem storila krivico. — Hrvaški zabor anide 8e prve dni meaeca oktobra v Zagrebu in ni dvoma, da bode po svoji večini banu, grofa Hčdervaryju čisto na voljo. — V ogerskem miniateratvu izvrši se te dni nekaj apremembe ter stopi va-nj grof Szogenyi za miniatra kraljeve hiše, na mesto barona Orczy. Szogenyi je bojda zmeren Madjar. Dobro, če je tako. Vunanje države. Kakor ae trdi za gotovo, pokličejo sv. oče Lebn XIII. nuncija v Lizaboni msg. Vanutellija v Rim in sicer za to, da prevzame pri av. očetu posle glede na zunanje zadeve. Se ve, da postane potem kardiual Rimske cerkve. — Po vsej Italiji bodo k malu volitve v drž. zbor in mogoče, da ne bodo po volji ministerstvu Criapi in tedaj pobere menda Criapi in tovariši šila in kopita ter zapustijo ministerake stole. Bilo bi to že želeti, ali do tega ae je dolga pot. — Na Francoskem ae godi še vedno aem ter tje huda krivica katol. redovnikom. Tako je te dni vlada zatrla dominikance v Havru, ne da zna kdo izmed njih, kaj da bi bilo tega krivo. — V Liittichu, mestu v Belgiji, vrši ae te dni velik aliod katol. veljakov. Najbolj jim hodi iia tem ak-odu za to, kako se srečno reai delalsko vprašanje. — VNemčiji niao nič kaj zadovoljni z Ruaijo. Pravi ae, da cesar Viljem II. ni ničeaar dosegel, ko je bil pri ruakem carji in v reanici še ne vidi človek znamenja, da ste ai te dve^ veliki držaTi atopili bližje ter si brž še ije boste tako hitro podali rok v prija- teljeko zvezo. — Ruski carjevič Konstantin poda se v oktobru v Carjigrad k sultann in bode njegov gost ves čas, dokler oatane v Carjemgradu. No prijazno je to od sultana, vendar je mogoce, da tudi pri tem oatane, to se pravi, da carjevič ne doaeže pri sultanu tega, za česar voljo pride k njemu. — VBolgariji se kaže, da je minister Stambulov še vedno na vrhu in z njim knez Ferdinand. Nove volitve so iz velike večine arečne za sedanjo vlado. — Srbska kraljica -mati, Natalija poda se najbrž za vselej iz Srbije ter se preseli na avoja posestva v dolenji Rusiji. — Iz Turčije ae poroča, da je armenski očak preklical avojo prošnjo, naj se mu vzame težko breme njegove službe ter miali sedaj, da mu bode mogoče v dveb mesecib poravnati težave, ki jib ima doalej zavoljo novib bolgarskib škofov. — V Zanzibaru, v Afriki, biva Emin paša ter dela tudi tamkaj za Nemčijo; ali pa bode tudi tukaj dosegel kaj za-njo, to je še prav neverjetno. — Vlada nove republike v Braziliji je poklicala svojega zastopnika na Dunaji domov ter ga pošlje brž ko ne na enako mesto v Mebiko. Mož menimo, da ne bode preveč veael te naredbe. — Dne 2. septembra ao v severni Ameriki imeli delalci svoj praznik in so pri tem napadli nemške peke. Ljudje bi ae brž najraji jib iznebili, to pa za voljo kruba. Vidi ae, da je nevošljivosti tudi onkraj morja. — Na železnici Panamski ao delalci ustavili delo ter so pokvarili brzojavne naprave, da ne more vlada tako lebko poslati pomoči zoper nje tamošnji gosposki. No tem huje bode za-nje, ko le-ta pomoč pride.