Zlata ribica ček?« — »Babica se je raziezila in me nagnala po kruha!« ie odgovo- (Ruska pravljica) ril ded. In riba je deiala: »Pojdi domov, pri vas je dosti kruha!« Starec se je vrnil in vprašal babico: Na otoku Bujanu sredi morja je »No, babica, ali je dovoli kruha?« stala majhna stara koča. V koči — »Kruha je zadosti, toda glej ne- sta živela ded in babica. Bila sta srečo. Čeber se je razpnčil in zdaj zelo siroma.šna. Ded si je spletel ne morem nikjer prati. Pojdi k zlati mrežo, s katero je lovil ribe. Tako ribici in jo prosi za nov čeber.« si je služi] vsakdanji revni kruh. Ded je šel k morju: »Ribica. ri- Nekoč je ded vrgel svojo mre- . bica! Ostani z repom v morju, po- žo v morje in jo začel vleči. Mreža kaži mi samo glavo!« Riba je pri se mu je zdajci zdela tako težka, je priplavala: »Kaj bi rad, star- da jo je koraaj vlekel. Ko jo je iz- ček?« — »Poslala me je babica, da vlekel na suho. je pogledal vanjo. poiščem nov čeber.« — »Dobro, Toda mreža je bila — prazna. Sled- dobila bosta čeber«. Komaj se je njič je zagledal v njej eno samo ri- ded vrnil domov, je stopila babica bico, in še ta ni bila navadna — na prag in gu nagnala: »Pojdi k zla- ampak zlata. ti ribici in jo prosi, naj nama se- Ribica ga je prosila s človeškim zida novo kočo. V tej ne moreva glasom: »Nikar me ne vzemi, ded. več prebivati, saj se že podira!« ampak spusti me v morje. Popla- Ded je šel k morju: »Ribica, ri- čam ti. K.ar želiš, bom storila.« bica, ostani z repom v morju, po- Ded je pomislil. nato ie pa re- kaži mi samo glavo! »Riba je pri- kel: »Ničesar ne potrebujem od te- plavala, ostala z repom v morju, be, pojdi nazaj v morje!« pokazala samo glavo in vprašala: Ko je to izgovoril, je vrgel ribo »Kaj bi rad, stareek?« — »Sezidaj v morje ter se vrnil dornov. Babica nama novo kočo. Babica mc zmer- ga je vprašala: »Je bil bogat lov?« ja in mi ne da miru. Noče. pravi, Ded je odgovoril: »Ujela se je živeti v stari koči. ki že razpada.« ena sama zlata riba, pa sem še to — »Ne bodi žalosten, starček! Poj- vrgel nazaj v morje. Riba me ie di domov in moli Boga! Vse bo lepo prosila. Spusti me, ie rekla. v storjeno.« Ko se je ded vrnil, je morje. Hvaležna ti bom. Karkoli videl na dvorišču novo hrastovo želiš, to bom storila. Ribica se mi kočo z izrezanimi okmski. Starka je zasmilila. Ničesar nisem zahte- mu je prihitela naproti še bolj jc- val od nje. Spustil sem jo.« zna nego prej ter ga ozmerjala: »Ah. ti stari bedak. v roke ti je »Ah. ti stari bedak, dobil si kočo silila velika sreča, ti je pa nisi znal in zdaj meniš. da je stvar rešena! prijeti!« Babica se je razjezila in Ne! Pojdi k ribici in ji povej, da začela zmerjati deda od iutra do pasu in se ji pokoravajo!« Kmalu ne bo niti skoriice. kaj ne- Ko je ded prišel k morju. je za- ki boš potem jedel?« vpil z močnirn glasom: »Ribica, ri- Ded je ni mogel več poslušati. bica, ostani z repom v morju, po- Šel je k zlati ribici po Vruha. Ko je kaži mi samo gtavo!« Priplavala je prišel do morja, je zavpil z mo- riba, ostala z repom v morju, po- čnim glasom: »Ribica. ribica. osta- kazala le glavo in vprašala: »Kaj bi ni z repom v morju, pokaži mi sa- rad, starček?« Ded je odgovoril: rao glavo!« Riba je priplavala do »Babica mi ne da miru. Popolnoma brega in rekla: »Kaj bi rad. star- je znorela. Noče biti vee kmetica. iimpak. vojvodinja!« — »Dobro, poidi domov in moli Boga. Vse bo storjeno!« Starec se je vrnil in vi-del, da stoji namesto koče kameni-ta trinadstropna hiša. Po dvorišču tekajo služabniki, v kuhinji ropo-tajo kuharji, babica pa sedi v dra-ccni skrlatni obleki na visokem stolu in zapoveduje. Ded jo je pri-jazno pozdravil: »Pozdravljena, že-na!« Starka je velela: »Ti neroda, kako moreš mene, vojvodinjo, ime-novati svojo ženo! Hej, služabniki, odvedite tega kmeta v hlev in ga dobro premikastite!« Takoj so pri-hiteli ljuiije, prijeli deda za jopič in ga odvedli v hlev. Tam so ga hlapci počastili z bičem, da je ko-maj stal na nogah. Potcm je starka postavila deda za služabnika ter ukazala. naj mu izročc metlo, hrano pa naj dobiva v kuhinji. Dedovo življenje je bilo odslej težko. Vse dneve je moral pometati dvorišče. Kmalu se je babica naveličala no-vega življenja. Poklicala \e k sebi deda in mu naročila: »Pojdi, stari bedak. k zlati ribici in ji reci, da nočem biti več vojvodinja. Cesari-ca hotem biti!« Ded je prišel k morju: »Ribica. ribica! Ostani z repom v morju, pokaži mi samo jjlavo!« Zlata ribi-ca je priplavala: »Kaj bi rad, star-ček?« — »Moja žena je še bolj po-nurela! Noče biti več vojvodinja, ampak cesarica!« — »Pojdi domov in moli Boga! Vse bo storjeno.« Starec se je vrnil domov in zaiile-dal visoko palačo z zlato strebo. Po dvorišču so se sprehajali stražniki s puškami. zadaj je bil velik vrt, pred palačo pa je bilo zbrano vo-jiištvo. Starka je stopila na balkon v spremstvu tieneralov in plemeni-tašev, da prisostvuje veliki paradi. Bobni so razbijali. jiodba je ii*rala, vojaki pa so kričali: hura! Babica se je kmalu naveličala tu-di tega življenja. Ukazala je. naj poiščejo starca in g& pripeljejo pred njeno veličanstvo. Po dolgem iskanju so ga našli in privedli pred cesarico. »Pojdi, stari bedak,« je rekla starka, »k zlati ribici in ji re-ci. da nočem biti več cesarica, am-pak morska vladarica, kateri se po-koravajo vsa morja in vse ribe.« Ded je šel s težkim srccm k mor-ju in zaklical: »Ribica. ribica! Osta-ni z repom v morju, pokaži mi sa-mo jjlavo!« Toda zlata ribica se ni prikazala. Starec jo je poklical spet. Ribice ni bilo. Ko jo je poklical tretjič, je morje zašumelo in se vzvalovilo. Do zdaj je bilo sinje in bistro, nenadno pa je potemnelo. Riba je priplavala k bregu: >>Kaj bi rad, starček?« — »Babica noče biti več cesarica, ampak morska vlada-rica, da zavlada nad vsemi morji in ribami!« Ribica ni odgovorila. Vrnila se je v morsko globino. Ko se je starec vrnil. ni mogel verjeti lastnim očem: o palači ni bilo več sledu. Na njenem mestu je stala majhna stara koča. v njej pa je sedela babica v raztrgani obleki. Oba sta začcla živeti svoje staro življenje. Starec je spet lovil ribe, toda nikoli več se mu ni po-srečilo, da bi ujel zlato ribico. Pooedal I. PODRŽAJ