Leto 1901. 171 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 23. maja 1901. Vsebina: (Št. 50—54.) 50 Državna pogodba med Njegovim Veličanstvom cesarjem avstrijskim, kraljem češkim itd. in apostolskim kraljem ogrskim na eni strani in med Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem, kraljem pruskim v imenu Nemške države na drugi strani o vzajemni obrani del slovstva, umetnosti in fotografije. — 51. Razglas o ustanovitvi novega cenilnega okraja k osebni dohodnini za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf na Nižeavstrijskem, in pa o tako pogojeui izpremembi cenilnega okraja „Politični okraj Floridsdorf izvzemši krajno občino Floridsdorf“ na Nižeavstrijskem — 52. Razglas o ustanovitvi pridobninskega priredbenega okraja za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf in s tem pogojeni izpremembi gledé več pridobninskih priredbenih okrajev na Nižeavstrijskem. — 53. Ukaz o ustanovitvi državnega upravništva v Insbruku in o izpremembah z razpisom z dne 24. aprila 1897. 1., oziroma z dne 4. oktobra 1897. 1. razglašenih zaznamkov priredbenih okrajev k občni pri-dobnini, oziroma cenilnih okrajev k osebni dohodnini, ki nastanejo vsled tega. — 54. Razpis gledé mere zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1901/1902. 50. Državna pogodba z dne 30. decembra 1809. 1., med Njegovim Veličanstvom cesarjem avstrijskim, kraljem češkim itd. in apostolskim kraljem ogrskim na eni strani in med Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem, kraljem pruskim v imenu Nemške države na drugi strani o vzajemni obrani del slovstva, umetnosti in fotografije. (Sklenjena v Berlinu dne 30. decembra 1899. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Vebčanstvu pritrjena dne 23. aprila 1901. L, v obojestranskih pritrdilih izmenjena dne 9. maja 1901. 1.) Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Oroatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus : (Slovenia oh. 39 Quum a Plenipotentiario Nostro atque illo Majestatis Suae Germaniae Tmpe-raratoris, Borusiae Régis, praevie collatis consiliis deliberationibusque ex utraque parte invicem habitis, conventio de mutua tuitione eorum jurium quae ab autoribus quoad eorum opera in literis, in artibus vel in rebus pbotographicis acquiruntur, Berolini die trigesima mensis Decembris anni millesimi octingentesimi nonagesimi noni inita et signata fuit tenons sequentis: Njegovo Yelicanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski, na eni strani in Njegovo Yelicanstvo nemški cesar, kralj pruski, v imenu Nemške države, na drugi strani navdana z željo, da se v obojestranskih državnih ozemljih izdatno varujejo tvoriteljske pravice do del slovstva, umetnosti in fotografije, sta ukrenila v ta namen skleniti poseben dogovor ter sta za to imenovala za Svoja pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski Svojega komornika in pravega tajnega svetnika itd. itd., izrednega in pooblaščenega poročnika pri Njegovem Veličanstvu nemškem cesarju, kralju pruskem, gospoda Ladislava Szogény-Marich pl. Magyar-Szôgyén in Szolgaegybâza in Njegovo Veličanstvo nemški cesar,kralj pruski Svojega državnega ministra, državnega tajnika v uradu za zunanje stvari, gospoda Bernharda grofa I» ü Iowa. ki stase, ko sla si drug drugemu priobčila svoji pooblastili in spoznala, da sta v dobrem in pravem redu, dogovorila o naslednjih členih: Člen I. Vsako delo slovstva, umetnosti in fotografije, ki je domače v državnih ozemljih ene stranke po-godnice. bode v državnih ozemljih drugega dela, ako ga ni tudi tam smatrali za domače, na podstavi tega dogovora uživalo varstvo, dodeljeno tam za dela enake vrste s tuzemskim zakonodajstvom. Pogodbeno varstvo pa se ne daje, ako delo tam, kjer je domače, sploh ne uživa zakonitega varstva. Nadalje naj ne traja dalje, nego traja zakonito varstvo tam, kjer je delo domače. Člen H. Za domače se šteje delo, ako velja zanj vsled kraja, v katerem je izšlo, ali vsled državljanstva ali bivališča njegovega avtorja dotično tuzemsko za-konodajstvo. Člen III. V razmerju med Nemško državo in med kraljevinami in deželami, zastopanimi v avstrijskem državnem zboru je pogodbeno varstvo odvisno od izvrševanja samo pogojev in formalnosti, ki so predpisane z zakonodajstvom dela, v čigar ozemlju je dotično delo domače. V razmerju med deželami ogrske krone in Nemško državo pa je pogodbeno varstvo odvisno od tega, da se je glcdč pogojev in formalnosti ugodilo ne samo zakonom in predpisom stranke pogodnice, v koje ozemlju je delo domače, temveč tudi zakonom in predpisom druge stranke, v koje ozemlju naj se dodeli pogodbeno varstvo. Za pogoje in formalnosti v zmislu tega člena je smatrati zlasti pridržek pravice do prevoda in začetek prevoda v kakem določenem roku; isto velja o pridržku pravice do javnega proizvajanja gledé godbenih del. Člen IV. Izključna pravica do prevoda ne traja gledé jezikov, v katerih se ni izdal pravilen in popolen prevod, nikakor dalje nego tri leta po izdaji dela. Gledé jezikov, v katerih se je tak prevod izdal pravočasno, mine pravica do prevoda še-le pet let po tej izdaji. Ob preračunu teh rokov ni šteti koledarskega leta izdaje dela ali prevoda. Člen V. S tem dogovorom zagotovljene pravice ne gredo samo avtorjem, temveč tudi njihovim pravnim naslednikom, vštevši založnike, vsejedno ali je tvori-teljska pravica prešla na pravnega naslednika kakor taka ali samo v izvrševanje. Da se avtorji tako dolgo, da se dokaže nasprotno, štejejo za avtorje in da jih potemtakem sodnije strank pogodnic pripuščajo potegovati se za svoje pravice, zadošča, da je njihovo ime zapisano na delu, kakor je običajno. Pri anonimnih ali psevdonimnih delih ima izdajnik, in ako on ni naveden ali ne s svojim pravim imenom, založnik pravico paziti na pravice, pristo-ječe avtorju. Izdajnik in založnik veljata v teh primerih brez daljnjega dokaza za pravna naslednika anonimnega ali psevdoniinnega avtorja. Člen VI. Določila tega dogovora naj v nobenem oziru ne kratijo vsaki obeh strank pogodnic pristoječe pravice z odredbami zakonodajstva ali notranje uprave nadzorovati ali prepovedati razširjanje, proizvajanje, razstavljanje ali prodajanje vsakega dela ali izdelka. Vsaki obeh strank pogodnic ostane enako varovana pravica v svojem ozemlju prepovedati uvoz takih del, ki so po njenih notranjih zakonih ali po dogovorih z drugimi vlastmi proglašena ali se proglasé za nedovoljen posnetek. Člen VII. Določila tega dogovora naj veljajo tudi za dela, obstoječa pred začetkom njegove veljavnosti. Vendar se smejo začete pomnožbe in posnetki, kojih naprava doslej ni bila prepovedana, izvršiti in kakor že dovoljeno narejeni razširjati. Prav tako sa smejo priprave za pomnoževanje in posnemanje (odtiski, odlivki, plošče, kamni in oblike), kojih naprava doslej ni bila prepovedana, za omenjeni namen rabiti še štiri leta od začetka veljavnosti tega dogovora. Razširjanje takih pomnožeb ali posnetkov in nadaljnja raba oznamenjenih priprav pa je dovo ljena le tedaj, ako so se te reči vsled zaprosila, ki ga je stavila udeležena stranka v treh mesecih po začetku veljavnosti tega dogovora, zapisale v inven-taiju in se opremile s posebnim kolkom. Natančnejša določila o tem ukrenejo upravna oblastva. Pred začetkom veljavnosti tega dogovora zakonito proizvajana dramatska, godbena in dra-matsko-godbena dela se smejo tudi nadalje svobodno proizvajati. Člen Vlil. Ta dogovor ostane v moči deset let od dne, katerega zadobi veljavo, Ako nobena strank pogodnic dvanajst mesecev pred pretekom desetletne dobe ne odpove tega dogovora, ostane v moči do preteka enega leta računajo od dne, katerega odpove ena strank pogodnic. Člen IX. Ta dogovor naj se pritrdi in pritrdili naj se čim prej izmenjata v Berolinu; v veljavo stopi z začetkom petnajstega dne po dnevu, katerega sla se izmenili pritrdili. V spričalo tega sta obojestranska pooblaščenca dogovor podpisala in s svojim grbom ope-čatila. Tako narejeno v dvojnem izdatku v Berolinu 30. dne decembra v letuli sočosemstodevelindevetde-setern. Szôgyény s. r. IJiilow s r. Nos visis ac perpensis conventioiiis hujus articulis illos omnos et singulosratos hisce confirinatosquc habere profitemur ac declaramus, Verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes Nos omnia quae in illis continentur fideliter executioni mamla-turos esse. In quorum fidcm majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur Budapestini, die vicesima tertia mcnsis Aprilis anno Domini mille-simo nongentesimo primo, Regnorum Nostrorum quinquagesimo tertio. Eranciscus Josephus m. p. Agenor Cornes Grollichowskl m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium: Franciscus liber baro Riedl il Riedenau m. p., Sklepni zapisnik. Hoteča izvršiti z današnjim dnem sklenjeni dogovor, sta podpisana pooblaščenca dogovorila nastopno : K členu 1 in II. Glede razmerja med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, na eni strani in med Nemško državo na drugi strani je soglasje o tem: 1. da dela tuzemskih avtorjev, ki so izšla v enem ozemlju, v drugem ozemlju ne veljajo za domača in uživajo zaradi tega samo pogodbeno varstvo; Caes. et Reg. Gaput Sectionis. 2. da gre kakemu delu, ako je z zakonodaj-stvom enega dela varovano samo vsled tega, da je izšlo, pogodbeno varstvo samo tedaj, kadar velja tudi po tuzemskem zakonodajstvu drugega dela, da je izšlo v ozemlju prvega dela. Ta zapisnik, katerega je brez posebnega pritrdila, samo z dejansko stvarjo, da sta se pritrdili dogovora, na katerega se nanaša, izmenili, šteti za odobrenega in potrjenega po strankah pogodnicah, je bil v dvojnem izdatku 30. dne decembra 1899.1. v Berolinu podpisan. Szögyony s. r. Biilow s. r. Spredaj stoječa pogodba s sklepnim zapisnikom vred se s tem razglaša, ko sta ji pritrdili obe zbornici državnega zbora. Na Dunaju, dne 20. maja 1901. Koorber s. r. Spoils s. r. 51. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. maja 1901. 1. o ustanovitvi novega cenilnega okraja k osebni dohodnini za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf na Nižeavstrijskem, in pa o tako pogojeni izpremembi cenilnega okraja „Politični okraj Floridsdorf izvzemši krajno občino Floridsdorf“ na Nižeavstrijskem. Za okoliš na novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf na Nižeavstrijskem (razglas ministrstva za notranje stvari z dne 13. marca 1901. 1. [drž. zak. št. 27]) se na podstavi §§. 177 in 179 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) postavlja za priredbo osebne dohodnine cenilna komisija, kateri se število udov ustanavlja na 12. Nadalje se z ozirom na to, da se je z ustanovitvijo spredaj imenovanega okrajnega glavarstva zmanjšal teritorijalni obseg dosedanjega cenilnega okraja „Politični okraj Floridsdorf izvzemši krajno občino Floridsdorf“, število udov cenilne komisije za ta v svojem teritorijalnem obsegu zmanjšani cenilni okraj znižuje od 18 na 12. Cenilni okraj „Politični okraj Gmünd“ (razglas finančnega ministrstva z dne 30. oktobra 1899. 1. [drž. zak. št. 212]) dobi namesto dosedanje okrajne številke 31 a okrajno številko 31 b. Po tem je zaznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino, ki se je razglasil z razpisom finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 233), tako-le dopolniti, oziroma popraviti: (Stran 1343 dne 9. oktobra 1897. 1. izdanega XC1I. kosa državnega zakonika.) 1 2 3 4 5 6 Okrajna številka 1 Cenilni okraj Krajna Okrajna Sedež komisije Šte- vilo udov komi- sije komisija 31 Politični okraj Floridsdorf izvzemši krajno občino Floridsdorf 1 Okrajno glavarstvo Floridsdorf 12 Sla Politični okraj Unter-Gänserndorf 1 Okrajno glavarstvo Gänserndorf 12 31 b Politični okraj Gmünd 1 Okrajno glavarstvo Gmünd 32 Böhm s. r. 59. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. maja 1901. I. o ustanovitvi pridobninskega priredbenega okraja za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf in s tem pogojeni izpremembi glede več pridobninskih priredbenih okrajev na Nižeavstrijskem. Za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Unter-Gänserndorf na Nižeavstrijskem (razglas ministvstva za notranje stvari z dne 13. marca 1901. 1. [drž. zak. št. 27]) se po §§. 13 in 16 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št 220) o neposrednih osebnih davkih ustanavlja priredbeni okraj za pridobnini zavezane osebe III. in IV. razreda. Število obeh pridobninskih komisij se ustanavlja za vsako na 6. Priredbeni okraj „Politični okraj Floridsdorf“ naj sedaj obsega ves politični okraj izvzemši občino Floridsdorf. Priredbeni okraj „Politični okraj Gmünd“ (razglas finančnega ministrstva z dne 14. septembra 1899. 1. [drž. zak. št. 184]) dobi namesto dosedanje okrajne številke 5*/2 okrajno številko 5 b. Po tem je spisek priredbenih okrajev za občo pridob-uino, ki se je razglasil z razpisom finančnega mini- strstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 117)1 (Stran 891 dne 11. maja 1897. izdanega takö dopolniti, oziroma popraviti. ! XLVI. kosa državnaga zakonika.) 1 £ X/Î Priredbeni okraji Sedež komisij Število udov za davčniidražbi ! III. IV. J2 O razreda za davčni družbi 111. in IV. razreda 4 Občina Floridsdorf Okrajno glavarstvo Floridsdorf 6 4 5 Politični okraj Floridsdorf izvzemši občino Floridsdorf Okrajno glavarstvo Floridsdorf 4 g : 5 a Politični okraj Unter-Gänserudorf Okrajno glavarstvo Unter Gänserndorf 6 6 56 Politični okraj Gmünd Okrajno glavarstvo Gmünd C 6 Böhm s. r. 53. Ukaz finančnega ministrstva z dne 12. maja 1901. 1. o ustanovitvi davčnega upravništva v fnsbruku in o izpremembah z razpisoma z dne 24. aprila 1897.1. (drž.zak. št. 117), oziroma z dne 4. oktobra 1897. I. (drž. zak. št. 233) razglašenih zaznamkov priredbenih okrajev k občni pridobnini, oziroma cenilnih okrajev k osebni dohodnini, ki nastanejo vsled tega. Na podstavi Najvišega sklepa z dne 18. aprila 1901. 1. se ustanavlja za mesto Insbruk in za sosedne občine Willen, Hotting in Atnras-Pradl davčno upravništvo z oznamenilom „G. kr. davčno upravništvo Insbruk“. Davčno upravništvo začne svoje poslovanje 1. dne junija 1901. 1. Področje davčnega upravništva obsega opravila odmere neposrednih davkov v njegovem uradnem okolišu, opravilo davčne eksekucije v Insbruku, Wiltenu, Höttingu in Amras-Pradlu pa se prepušča okrajnemu glavarstvu oziroma mestnemu magistratu v Insbruku. Kraj novo ustanovljenega davčnega upravništva je Insbruk. Hkratu se vsled tega izpreminja z razpisom finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. I 1 7) razglašeni zaznamek priredbenih okrajev k občni pridobnini tako: (Stran 894, oziroma 895 dne 11. maja 1897. 1. izdanega XLVI. kosa državnega zakonika). Okrajna številka Priredbeni okraji Sedeži komisij Število udov za davčno družbo I. razreda 1 Okraji trgovinskih zbornic Insbruk, Bolcan in Rovereto Davčno upravništvo Insbruk 6 • za davčno družbo II. razreda 1 Okraji trgovinskih zbornic Insbruk Bolcan in Rovereto Davčno upravništvo Insbruk 8 Okrajna številka Priredbeni okraji Sedeži komisij Število udov za davčni družbi III. in IV. razreda IH. razreda IV. razreda 1 Mesto Insbruk z občinami Wilten, Hötting in Amras-Pradl Davčno upravništvo Insbruk 6 6 13 Politični okraj Insbruk izvzemši občine pod št. 1 Okrajno glavarstvo Insbruk 4 8 ♦ Končno se vsled tega izpreminja z razpisom finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 233) razglašeni zaznamek cenilnih okrajev k osebni dohodnini tako: (Stran 1344 dne 9. oktobra 1897. 1. izdanega XC1I. kosa državnega zakonika.) Okrajna številka Cenilni okraj Krajna Okrajna Sedež komisij Število komi- sijskih udov komisija 1 Mesto Insbruk z Willenom, Höttingom in Amras-Pradl 1 Davčno upravništvo Insbruk 12 13 Politični okraj Insbruk (okolica) izvzemši Wilten, Hotting in Amras-Pradl 1 Okrajno glavarstvo Insbruk 12 Böhm s. r. 54. Razpis finančnega ministrstva z dne 14. maja 1901. 1. glede mere zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra vobratni dobi 1901/1902. izvozno bonifikacijsko povračilo, ako bi se povračilo, ki pride za obratno dobo 1900/1901. kakor je pričakovati, na vsa narejališča cukra v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, individualno razdelilo po določilih V. dela zgoraj omenjenega ukaza, v podstavo vzemši obratne izide obratne dobe 1899/1900. Tako najdeni zagotovilni znesek se okroži tako, da se zneski pod 50 K zvišajo na 50 K, zneski čez 50 K na 100 K. Na podstavi §. 3 v V. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) se ukazuje, da morajo posamezna narejališča cukra v §. 1, št. 1 cukrarinskega zakona oznamenjene vrste kakor zagotovilo za pravilno vplačevanje izvoznega bonifikacijskega povračila, ki ga bo morda plačati, za obratno dobo 1901/1902 plačati tisti znesek, ki bi ga morala posamezna narejališča cukra plačati za Posameznim narejališčem cukra naznanijo pristojna finančna oblastva prve stopinje zagotovilne zneske, ki pridejo nanje. Za tista narejališča cukra, ki v obratni dobi 1899/1900 niso bila v obratu, se določa dotično zagotovilo s 45.000 K (petinštiridesettisoč kron) za vsako. Böhm s. r.