DELO OGLASILO ROMGNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost! [EVI a Ati tvljafl aviccjj aponf" ' IP1l ih zal us Ral JJJI '(Mi smo smatrali in smatralo, da je sporazum v osnov-pih vprašanjih že dosežen. Se-leda so morale ostati nekatere ^jàjieurejene podrobnosti, ki jih 05 ifo treba sčasoma urediti», i i^ako piše «Borba» od 15. av-iusta v svojem članku «Kdo TRST - SOBOTA, 21. AVGUSTA 1954 CENA 20 LIR .■s k v AN ZA DNEM SE POJAVLJAJO NOVI DOKAZI 0 IZDAJSTVU NAD TRŽAŠKIMI SLOVENCI ima* use, da le leoiraista vlada ‘8 damo' sandala smrazum a Trsta Uradno glasilo jugoslovanske vlade graja Rim, ker “ovira" uresničenje že sprejetega sporazuma - Vrhunec kapitulantstva - Titov obisk v Kopru v znamenju potrditve mešetarske kupčije - Ne nasedajmo “živčni vojni“ in nadaljujmo našo pravično borbo ni oL ki pBvira ureditev tržaškega vpra-jska |a n j a ? ». 'amait P" ameriških in angleških 3eterRsopisnih vesteh zgleda, da >LlKe «neurejene podrobnosti» ti-" Peiei° jamstev «narodnim manj-;rUi:»ìnam» v coni A in B in injimbmejnih popravkov vzdolž se- ;ove( lanje demarkacijske črte. Andi Vsakemu razsodnemu člove-:u se bo formulacija «Borbe» žel j h zvezi s še neurejenimi vpra-['jjjj anji "zdela, če ne drugače, vsaj 1 _ c 'Onesrečena. Imenovati jam-:l Uva «narodnim manjšinam» ! 30 n obmejne popravke kot «ne-o v a,ire jen0 P0dr°bnost» pomeni ,arit|iti lahkomiseln. Ker pa pre-idrafobro poznamo politiko seda-bkje jugoslovanske vlade, vemo, ta formulacija ne izhaja 0k novinarske nespretnosti ali Ja iz lahkomiselnosti, marveč Cejp doslednega kapitulantstva, v zadnjih letih označuje ibo politiko Belega dvora. C e si človek pazljivo prečita f ‘Hienjeni članek «Borbe», bo 'idei, da se uradno glasilo beo-Sarpske vlade pritožuje nad Rimom. ker ni še podpisal sporazuma, čeprav je Jugoslavija '■a to že' «zdavnaj» pripravljena. Krivda za sedanji zastoj v kravji kupčiji s Trstom — iOravi «Borba» — ne pada na lUgoslovansko vlado, marveč Vključno na Rim. ki se «pre-več» poteguje za svojo «na-r°dno manjšino» v coni B in lej zvezi «bučno izraža sVojo zaskrbljenost». In nabije pravi, da «niti v tem pri-' Oleru (v primeru narodnih Manjšin, op. ur.) težave ne "Uhajajo z jugoslovanske, lr>arveč z druge strani». . 2. Kt a P' :t C .. žel Ren k ulj c: ai v kVar' ■olvi •ieri poni v i P11 IV 1.2' se ver1 •dst: •del ieR1 ferì" To pisanje ne more kot re-s8o zaskrbljati tržaške Slovenil. z te. Tu ne gre torej za ponemčeno novinarsko formulacijo, marveč za najbolj zločinsko in podlo kapitulantstvo Ured zahtevami ameriških imperialistov, ki hočejo na vse j 'Učine čim prej izsiliti «rešili !eV|> tržaškega vprašanja. Člani. 20- 'l$k «Borbe» je najboljši do-kaz sedanje mentalitete jugo-j'ovanskih poglavarjev, ki se čudijo italijanski vladi, da za-yiaču:e «rešitev» našega vpra-šunja zaradi brezpomembnosti "deurejenih podrobnosti» in Ponovno poudarjajo, da je Za Pjih vsa zadeva že urejena in Pa se lahko te «podrobnosti» Piedi jo tudi po izvršenih dej-s‘vih. Pred leti je umrli italijanski Pržavnik Orlando dejal De Ga-'herijevi vladi, da «hlepi po> hlapčevstvu do Amerike». Ce hi se mogel v režimski beo-((i Sfajski skupščini najti jugo-s|ovanski Orlando, bi prav go-,{|vo dejal, da je linija Titove vlade najdoslernejši «pohlep »o hlapčevstvu do Amerike». Aako si drugače moremo razdati, da opušča Beograd vsa-'0 zahtevo po tehtnih geranijah našemu življu v Trstu? Aako je mogoče, da se najde vlada, ki so. ji vsaka jamstva ^blejskemu življu «podrobnost»? To je pač mogoče samo 0(i vlade, ki je poteptala zasta-v° nacionalne neodvisnosti, jo Pigia v morje in na njeno me-'■to dvignila zastavo kapitu-'antstva in «pohlepa po hlapčevstvu». Iz tega je lahko razvidno, P®j lahko pričakujemo tržaški Movenci od toliko opevanih "jamstev», ki naj bi nam jih nudili po izvršitvi kravje kupeje z našo zemljo. Sedaj vemo, da nas hoče jugoslovanska vlada prepustiti 11 a milost in nemilost svojemu '"iškemu partnerju in da ne ''annerava dvigniti niti prsta V "ašo obrambo, če bi se nam začelo goditi, kot se nam je godilo od 1918 do 1945 in kot Uam že obeta IV. člen zakona 0 uslužbencih pri javnih u-tTavah. ‘Celo največji naivnež moral priznati, da je težko "ajti v zgodovini večjega izdajstva. kot je titovsko. In po-si še Titovi opričniki v Trstu upajo dajati drugim lekcije o narodni obrambi in piati druge z narodnimi izdajalca Naši ljudje so že razumeli. *ai so. Njihovi maloštevilni Pristaši pa jim vsakodnevno /bajajo. Kako pa ne bi? Saj i® dolžnost vsakega narodno ^"vednega človeka, da zapusti ruščino ljudi, ki so nas ne-i1 "nino in podlo izdali in nam “dejo še zvezati roke. da se e bi borili proti črnim perspektivam, ki stojijo pred na-1 Tržaški (Slovenci bomo pa kf lub temu izdajstvu in temu , Upitulantstvu beograjske vla- ko Vzeli v svoje lastne roke *“rbo proti predstoječi *n za obrambo naših ogro-jj.B'h narodnih pravic. Pri tena uživamo in bomo uživali y 'uporo in pomoč italijanske-^ demokratičnega ljudstva tudi naših jugoslovanskih ratov in slovanske skupnosti. V K, S1SKOVIC že drugi teden vlada na «tržaški fronti» nekakšno zatišje. V vojnem času je zatišje znak skorajšnje ofenzive. V našem času in v naših razmerah je znak poslednjih priprav za izvedbo delitve, o kateri so se predstavniki ZDA, Anglije, Jugoslavije in Italije sporazumeli v londonskih razgovorih. Prav zaradi tega to nenadno zatišje po štirih mesecih nenehnega hrupa ne obeta nič dobrega. Ze zadnjič smo namreč pisali, da je v teku živčna vojna proti našemu prebivalstvu, ki ga hočejo u-trudili s protislovnimi vestmi, z najavljanjem ali zanikanjem skorajšnjega sporazuma, s poročanjem o sporih in doseženih sporazumih. Kljub temu, da vlada zatišje, je prišlo z jugoslovanske strani potrdilo doseženega sporazuma. V nedeljo je Tito prispel v koprsko pristanišče s svojim yachtom '«Jadranka» in v «junaškem» spremstvu štirih vojnih ladij. Z njim sta bila tudi Kardelj, in Rankovič. Kot je bilo sporočeno, se je beograjski mogotec zadržal v Kopru .približno eno uro in ni stopil ito koprska tla)" marveč je le sprejel politične, civilne in vojaške predstavnike cone B. Nedvomno je, da Titov o-bisk v Kopru nekaj pomeni. Zastonj se Tito ni peljal v Koper. Ze dejstvo, da je sprejel svoje ljudi iz cone B in da so krajevne oblasti že prej vedele za njegov prihod (kar dokazuje dejstvo, da so za uro prihoda organizirali nekaj sto-I in ljudi, ki so mu na pomolu priredili «spontano manifestacijo»), nam dokazuje, da je temu obisku pripisal poseben pomen. Dejansko je Tito hotel s svojim prihodom v koprsko pristanišče poudariti pripadnost cone B Jugoslaviji. In to je zelo jasen znak. da je sporazum dosežen, ker proti temu f>bisku Rim ni protestiral. Toda še pomembnejša, je pisanje «Borbe» od istega dne. V uvodniku pod naslovom «Kdo zavira urecfitev tržaške- ga vprašanja?» beograjski u-radni krogi punktualizirajo sedanjo fazo v tržaškem vprašanju. Članek je polemičen in v rokavicah napada italijansko vlado. V bistvu pravi, da je že vse zgledalo, da je sporazum glede Trsta dosežen, sedaj pa da se nenadoma pojavljajo nekakšne ovire z italijanske strani Članek se pritožuje, da Italija ne kaže za ureditev «že urejenega vprašanja» prav toliko dobre volje kot Jugoslavija. V nadaljnjem se pravi, da se v vprašanje vnaša tudi ureditev ribolova v jadranskih vodah. čeprav ne spada v zadevo. Prav tako članek trdi, da je izmišljena trditev angleškega lista «Daily Telegrapha», ki je pisal, da se je Jugoslavija odrekla obmejnim popravkom na demarkacijski črti med cono A in B. Članek zelo odločno zanikuje, da bi se bile z jugoslovanske strani pojavile «ovire, ki otežkočajo in odlašajo uredi- tev». V tej zvezi list pravi: «Ce upoštevamo, da je bilo soglasje o kompromisnem predlogu za ureditev tržaškega vprašanja med Jugoslavijo na eni ter ZDA in Veliko Britanijo na drugi strani vsekakor ZE PRECEJ DAVNO DOSE ZENO, je jasno, da lahko nastanejo 'zadnje težave’ samo na italijanski strani. Tem bolj se mora človek čuditi poskusu, da bi jih pripisali Jugoslaviji». Glede trditve, da je prišlo do zastoja zaradi novih teritorialnih zahtev z jugoslovanske strani, pravi list, da «je trditev o kakršni koli novi jugoslovanski zahtevi povsem samovoljna». List se prav tako sklicuje na uradne jugoslovanske izjave od 16. junija, ki pravijo. da se bo Jugoslavija «držala sporazumno sprejetih obveznosti» in da «ne bo zahtevala niti nudila novih koncesij», in pripominja, da «se od takrat v jugoslovanskem stališču ni nič spremenilo in če so kake nove zahteve, ne pri- V - t J- M?’# H- cf . NOBENA OMILITEV NE MORE SPREMENITI NAPADALNEGA ZNAČAJA EOS •**' -------------:----‘-77-V----------------------------- Mendés-France je s svojimi «popravki» postavil v krizo EOS Washington in Bonn v velikih škripcih zaradi francoske poteze - Mendés-Fran-ceov načrt pa ne predstavlja nobene garancije za Evropo - Le pogodba, ki bi povezala vse evropske dežele, kot predlaga ZSSR, lahko odvrne nevarnost vojne V Bruslju se je v četrtek zjutraj začela konferenca predstavnikov Francije, Zah. Nemčije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga, ki bodo diskutirali vprašanje Evropske obrambne skupnosti v luči najttoivejših predlogov francoskega ministrskega predsednika Mendes-Rraricea. V petek zvečer je francoska vlada razen treh golističnih ministrov, ki so podali ostavko, sprejela Mendes-Franceov načrt o popravkih, ki bi jih bilo treba vnesti v pogodbo EOS. Mendes-Franceov načrt predstavlja kompromis, ki ne zadovoljuje ne pristašev EOS in ne njenih nasprotnikov. Zaradi tega so v teku vladne seji», na kateri je Mendes-France predstavil svoje «popravke», trije golistični mini- stri, med temi obrambni minister Koenig podali ostavko, izjavljajoč, da nova formula EOS, za katero se poteguje ministrski predsednik ne nudi nobene garancije suverenosti Francije. «Popravki» Mendes-Francea so naslednji: 1. Francija se bo umaknila iz EOS, če bodo angleške in ameriške čete zapustile Evropo; 2 Francija bo zapustila EOlS. če bo Atlantska zveza likvidirana ali če bo Nemčija zedinjena; 3. Francija zahteva jamstva, da ne bo noben nemški vojak stopil na francoska tla; 4. pogodba o EOS naj velja 20 in ne 50 let; 5. omejiti je treba nadna-cionalni značaj evropske vojske, ki pa ne sme stopiti v veljavo pred 8 leti; 6. evropska vojska se mora sestaviti le na nemškem ozemlju iz nemških kontigentov in iz omejenega števila francoskih zasedbenih čet; 7. uvesti je treba pravico veta v vseh organih EOS; 8. ne sme se še govoriti o «politični skupnosti» šestih evropskih držav. Kot se vidi, so nekatere točke. ki znatno omejujejo značaj EOS. kot je bila prvotno zamišljena. Po drugi strani pa se hoče s kompromisom doseči ustanovitev EOS in oborožitev Zah. Nemčije. «Popravki» so dvignili val komentarjev po vsem svetu. Najbolj ogorčeni so Nemci in Amerikanci, ki so toliko računali na EOS. Tudi italijanska vlada je po prvem trenutku zapredaščenja dala vedeti, da zanjo velja «stara E.OS» in da se bo v Bruslju borila zanjo. ČLANEK “NOVE BORBE1* O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Beograjski voditelji žrtvujejo tržaške Slovence v znaku amerikanizma Mendes-France je na vse nemške in ameriške napade odgovoril. da ne more odstopiti od svojih popravkov. Do zadnjega trenutka so bili vsi v svetu mnenja, da ne bo moglo priti do kompromisa in da bo na ta način EOS postavljena na glavo. 'Najbolj besni zaradi tega so Nemci in Amerikanci, ki vidijo, da jim polagoma uhajajo vse možnosti za ustanovitev tiste napadalne zveze, ki bi jim lahko omogočila provokacije proti Vzhodu. Na vsak način tudi Mendes-Franceov načrt izhaja iz načela, da je treba EOS ustvariti in Nemčijo oborožiti, čeprav z določenimi pomembnimi popravki. To stališče pa je zgrešeno, ker je sovjetska ponudba o konferenci vseh evropskih držav, na kateri naj se diskutira o kolektivni varnosti v Evropi, odprla pot po-mirjenja in strpnega življenja v tem delu sveta. Iz «Nove Borbe» od 9. avgusta povzemamo naslednji članek: Ameriško-angleški diktat od 8. oktobra 195(3 o delitvi STO med Jugoslavijo in Italijo na podlagi obstoječe demarkacijske črte med cono A in B se ni mogel uresničiti ne morda .zato. ker jugoslovanska vlada me bi bila tega hotela, marveč zato, ker se je naše ljudstvo odločno zoperstavilo imperialističnim maiiinacijam. Takrat, ko je odpor našega ljudstva prekriža}, račune imperialistov in njihovih! priveskov in ko so Amerikanci in titovci mislili, kako naj bi s prevaro vsilili našemu ljudstvu oktobrski diktat, so jugoslovanski samodržci licemerno napadali (Cnepravičen sklep zaveznikov» in na zborovanjih nastopali z geslom: «éivljenje damo, Trsta ne damo!» Na mejo cone A je bila odposlana vojska, da baje prepreči prihod Italijanov v Trst. A vse to je imelo namen pomiriti vihar ljudskega gneva in pridobiti na času. V tem času so se za hrbtom našega ljudstva vodili v Londonu tajni razgovori za uresničenje oktobrskega diktata, na katerih je Vladimir Velebit zastopal JU-gosbovansko vlado. Glavno vprašanje v teh. razgovortih je bilo, kako uresničiti ameviško-angle-ško izjavo od 8. oktobra 1953. ne clit bi ponovno prišlo v Jugoslaviji do množičnih protiimpe-rialističnih nastopov. Odločitev) o takozvani «rešitvi» tržaškega vprašanja je bila 2e zdavnaj sprejeta in zgleda, da bo objavljena v najkrajšem času. To potrjujejo izjava ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa od 3. avgfista, ki je o tej stvari prav gotovo najbolje obveščeni, in tudi mesti jugoslovtin-skih_ radijskih potitaj, ki indirekt- no pripravljajo našo javnost na predstoječo delitev STO. Istočasno skuša jugoslovanska vlada z vsemi svojimi silami prepričati naše ljudstvo, da je «nova rešitev» baje mnogo boljša od ameriško-angleškega diktata od 8. oktobra 1953. Tako piše list «Pobjeda» od 18. julija, da se «z rešitvijo» predvidevajo «manjše ozemeljske izmenjave... v .glavnem v prid naše dežele...». «Slo-bodna Dalmacija» od 15. junija piše. da «bodoči sporazum o tržaškem vprašanju ne bo v nobenem primeru ponavljanje sklepa od 8. oktobra...» in trdi, da «bodo Jugoslaviji priključene nekatere slovenske vasi na Miljskem polotoku, dočim bo Italija dobila znatno manjši ozemeljski pas cone B». Na sličen način pišejo :j podpisuje vojne napadal iijjjgtj gg pakte in tako peha gospoda!^ ^ Milijoni prebivalcev sovje uštva v ske republike Uzbekistana 5 1,1 je irr si z velikim zanimanjem 1 Uštvo « gledali italijanske filme: «R1 njih ra ma ore 11», «Molti sogni peturno le strade», «Napoli milionaria1 lrkovljai «Il cammino della speranza1 lrnu va lei so bili predvajani v zadnji kateri mesecih v mestih in podeže adna I Skiti središčih. Ni nap: Uzbeški režiser Zahid Sa<6 v B: l.ov se je o teh naprednih ita:Pnjeval lijanskih filmih tako-le izdaja kul zil: «Razlog velikega uspeh 'h ustar teh italijanskih filmov je ^ febru lem, da podajajo realističe 'H drhal opis upanja in teženj preprek ki sc Rega italijanskega človeka», ’^en, < V mnogih kinematografih s^iev pri organizirali fotografske ra!s, v ted; V L.R Kitajski se civilno F tedanje talstvo naglo razvija. Ustan1'! še nikt vljene so bile nove proge, h "doseže: vežejo Peking z Wuhanoh|,th sode Cunkinom. Kantonom, Kuni®1 in ; nom in drugimi večjimi mesiIno jh Od avgusta 1950 je civilh' ‘ l°j Ob letalstvo tako-le napredoval11 tak dolžina prog se je povečal* Ustavi za 33,2 odst., število potnik»' °re obii se je povečalo za 13,6 odst 'trie, ki prevažanega blaga pa za petkovi j a krat. Civilna letala uporabljajo vedno večjem številu tudi kmetijstvu in sicer za setev obvarovanje pridelkov prc škodljivim mrčesom. DELAVSKE POKOJNINE V LR POLJSKI stvo dežele v vedno večjo pri past. narode Jugoslavije pa vedno večjo bedo in pomany S0r,0(n kanje. Povišek 4 do 8 din. ». t m S( cenah kruha ni pripisati «el1 reoa so mentarnim nezgodam», pač 11 hi v „] naraščajočemu uvažanju ani rjmeia riškega orožja, luksuznih prd f je ;m( metov za hierahe in gradnjal tavne t, raznih strateških cest. letaluacjje ;n in vojašnic. v j ________________________J je sp Po sotialislitoem svetu 1:™ ------- ----------------- ilnem p USPEH ITALIJANSKIH Mislim FILMOV V ZSSR "nane i Državni svet Je izdal nov" uredbo, ki izpopolnjuje dolo» be o socialnem zavarovani'l' lr delavcev s posebnim oziro» lt Jug0, na pokojnine. Upokojeni de '"‘jšina. lavci bodo prejemali pokoju1' g Jugo. ne v višini od 40 do 60 ods1, %tov mesečne plače. V primeri sl»r' ‘rabskih ti upokojenega družinskega P»' v$e on glavarja bodo • prejemali dr»' ''čutnosti žinski člani pokojnino v viš’’ '^tarske ni od 30 do 40 odst. plače. POVIŠEK INDUSTRIJSKE 'jfJSih r PROIZVODNJE -j' v « ;,1ue po Ne» V LR KOREJI Ljudska demokratična pc blika Koreja žanje pomemb®* " 01 uspehe v razvoju svojega S1’“iiiost»^ spodarstva. Uspeh' so sad (u«nju^‘ likega navdušenja in požrtv» ^ bratske pomoči, ki jo nudi]1 h valnosti korejskih delavcev i11 i)jQ;0 ZSSR, Kitajska in druge ljUd|i. P'J^S ske demokracije. Tako se je & '6» mQf °Uo i prvih šestih mesecih tek1' »1 je ([l( ZA VSAKOGAR NEKA J. čega leta za 49 odst. v p»’’V l>ov meri z istim obdobjem lansK»' ‘ uSe l(1 ga leta. 1 sCreje prenehanju vojnih S® in 0 vražnosti so bile cene že dv8 'Iški ol krat znižane. V prvem šeS1 l't0(e(ja mesečju so bile znižane cene' %• S(l ., državnih trgovinah za 44,2 o* 'kskeni. stot., v zadrugah pa za J8'1 ''ledeva odst. v primeri z istim ob d»' feh bjem 1953 leta, Trgovske izi®f ?ist,(ni ujave z inozemstvom so v te1’1 »olj;; času narastle za 61 odst. ,lsače. niti ki ne '''eriner, Suje i stole 1 XV Iznajdljivi ptiček SLABO PLAČANA USLUGA «PRED poroko sem posodil mojemu zetu milijon lir». «Ali ti ni vrnil do danes Se ničesar?» «Da, vrnil mi je... hčer.» NOBENE NEVARNOSTI NI BILO «Vi ste v resnici velik junak» se zahvaljuje oče mladeniču, ki je ravnokar rešil iz vode potapljajočo se hčerko — «Gotovo - e niste zavedali, da se izpostavljate veliki nevarnosti.» «Prav nobeni nevarnosti, to vam lahko zagotovim. Jaz sem namreč prvak v plavanju in sem že poročen.» * * * ZAKAJ MU JE SLUŽILA ELEKTRIKA STAROKOPITEN kmet se po dol- gem kolebanju končno odloči električno razsvetljavo v m-aj"j. cnrrmlu ! 1 - ; .v :. » : samotni hišici, kjer živi poP'f noma sam. Po kakih dveh cl-h po napeljavi elektrike v ■ j šo pride nameščenec električni podjetja, da si zapiše, koliko r lovvatov električne energije je j» lo uporabljenih. Ko pregl^jt števec, ugotovi ves začuden, je bila uporaba izredno nizka- j «Cernu pa porabite tako ny luči?» — vpraša kmeta — 'gioiste morda zadovoljni z ‘ wetljavo?» -j «Saj ni to» — mu odgst Krnet — «luč prižgem namreč L-mo, kadar iščem vžigalice in v trolej'ko.» PRECEJŠNJA RAZLIKA V razgovoru med prijateljčki' «Kako se kaj imata tvoja 5 va?» > «Prvi se je poročil, toda a’ se počuti prav dobro,» , * e u?anii Nkej A POVRNITEV ŠKODE, KI SMO JO OD FAŠIZMA UTRPELI SLOVENCI brtnljhe zadruge u BarHouliah da Cistična provokacija na predvečer praznika Sv. Jerneja - Smešna prodajna 'acije in svobodoljubja, izdali v Julijski krajini, v ka- ___o je spadala tudi naša vas. >*.i tko sled našega življa v na-!ltl hlostnem, političnem in s> —''Inem pogledu. IH Mislim na požig gledališke forane in odra Obrtniškega ivje uštva v Barkovljah, v kate-ia s Ki je imelo sedež Prosvetno n 1 oštvo «Adrija», ki je v te-«R1 bjih razmerah usmerjevalo peturno izživljanje celotnega iriai 'f-kovljanskega prebivalstva, nza !tou vandalskemu početju dnji katerim je stala tedanja eie adna Italija, so sledili še «gi napadi proti našemu živ-5a'r# v Barkovljah. ki so se ji; Dnjevali do končnega uni-izr- bju kulturnih in gospodar-peh ih ustanov naše vasi. je V februarju 1923 je fašisti-tiče drhal po ponovnih poizku-;prfA ki so imeli ustrahovalni a», klen, ob podpori karabi-,h $ fi e v prišla v prostore Obrt-ral!’tega društva, v katerih je ede vedno delovala čitalnica in Losl',e' redne vaje pevski zbor 'Cvetnega društva ter uniči-Zadnje imetje Prosvetnega Ušiva, to ie: knjižnico, ki je ‘!a preko 400 knjig, 20 inštru-M Latov tamburaškega orke-011,1 -i, celoten notni material, ki ,s- - obsegel 120 zborovskih ai ‘ 1 fa d b za stočlanski pevski rTfe, v,t. in vso ostalo opremo. K ežu m je -Prosvetno društvo utr-v ho, poleg že omenjene škode -*a ' gledališki oder, glasovir in •ho gledališko opremo, ki bila cenjena v višino 60.000 ■ še nadaljnjih 50.000 lir ško-‘ v tedanji vrednosti, i E tedanje fašistične oblasti pa an>' še nikakor niso čutile varne -, b "doseženimi uspehi» ob vest-ìofl'hri sodelovanju fašistične dritti' hi in vladnih organov. Se est? Ino jim je bil trn v peti i)nl 1 loj Obrtniškega društva če-■al1' '"v takrat niso ti prostori čahOdstavljali drugega kot pro-.kt)" r‘re običajne gostoljubne go-dsf dfie. ki jih je pa smatralo pejkovljansko ljudstvo za svoj narodni dom, v katerega se je zatekalo v dobrih, oziroma večinoma slabih urah vse do celotnega nepremičnega premoženja. To je bilo prodano (obstajajo dokazi, da je bila njihovega obstoja. Zaradi tega, I tu prodaja fitična) ustanovi misleč, da bodo s tem zadale smrtni udarec vsestranskemu odporu barkovljanskega ljudstva so si zamislile zloben načrt, ki je, žal popolnoma uspel. Dne 24. avgusta 1934, to je na dan, ko Barkovljani praznujejo največji praznik v letu in sicer praznik domačega patrona Sv. Jerneja, tekom katerega dajo izraza vsem še obstoječim narodnim običajem, se je predstavil na sedež društva policijski komisar, ki je z oblastvenim dekretom zaukazal zapret je prostorov v pričakovanju nadaljnjih odredb. Ta korak je bil posledica incidenta, ki so ga, kot se je pozneje neovrgljivo dokazalo, organizirale fašistično-oblast-vene instance na predvečer, t. j. 23. avgusta ob 24. uri. Ob tej uri sta se pojavila v gostilniških prostorih dva miličnika ter po kratkem prerekanju s gostilničarjem, ki jima ni hotel postreči s pijačo, začela groziti z orožjem v rokah. Njunemu početju se je gostilničar uprl ter jima priklicat v spomin oblastvene odredbe o zaprtju javnih lokalov V istem trenutku se je pojavilo v gostim 6 karabinirjev z brigadirjem na čelu, ki so. kot se je pozneje zvedelo, prišli pred vhodna vrata društvenega sedeža istočasno s fašističnima provokatorjema ter čakali na ugoden trenutek. Do intervencije je prišlo v trenutku, ko sta miličnika z orožjem v rokah grozila gostilničarju. Na podlagi te ugotovitve je oblast zaukazala zapretje gostilniških prostorov. Višja politična oblast pa je šla še korak dalje ter odredila likvidacijo Obrtniškega društva brez predhodnega o-dloka o razpustitvi. Imenovan je bil likvidator v osebi dr. Botterija. Ta je po šestih mesecih prisilnega upravljanja, potem ko je poskrbel za prodajo vsega obstoječega inventarja, ki je predstavljal v tedanji valuti vrednost 103.000. lir, odločil končno prodajo Riltmeyer za smešno vzklicno ceno 90.000 lir, čeprav sta bila prijavljena dva nadaljnja ponudnika, ki sta ponudila 130.000, oziroma 180.000 lir Člani Obrtniškega društva, ki so skupno posedovali 161 delnico v nominalni vrednosti 40 kron ob času ustanovitve društva v letu 1889, so morali sprejeti kot likvidacijo deležev 6.640 lir, reci in piši 40 lir za vsak delež in to leta 1935, ko so bili posamezni deleži cenjeni z ozirom na sta-V. KREČIČ Izbruh prve svetovne vojne so povzročila imperialistična nasprotja Članek iz glasila Ruskega slovanskega komiteja „Slavjanje“ (Nadaljuje se na 4. strani> Tako so fašistične tolče razdejale Delavsko zbornico Letos poteka 4C obletnica izbruhu prve svetovne vojne. Vojna 1914-1918 je terjala med narodi več milijonov človeških žrtev, povzročila je neprecenljive materialne izgube in uničenja. Prav gotovo se ni nobenemu dogodku v zgodovini posvetilo toliko knjig, člankov, spominov, kolikor jih je bilo napisanih o tej vojni. Prva svetovna vojna ni nastala slučajno, in prav tako je niso povzročile napake enih ali drugih državnikov in vlad kapitalističnih dežel. Ta vojna je bila odraz rezultatov razvoja svetovnih gopodarskih in političnih šil tedanje dobe. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je kapitalistični svet stopil v najvišjo stopnjo razvoja, v stopnjo monopolističnega kapitalizma. S tem je kapitalizem krenil po poti re- IZ CONSKEGA PRORAČUNA ZA DRUGO ŠESTMESEČJE 1954 Predvidenih 50 tisoč ton gradenj ne bo rešilo ladjedelnišhe krize Za gradnje ladjevja nakazana milijarda 146 milijonov lir - V znesku so vključene tudi gradnje, ki so že v teku - Ladjedelnica Sv. Marka bo lahko zaposlila le 30 odstotkov delovne sile Conski proračun za drugo šest- poučen človek lahko mislil, da mesečje' tekočega leta predvide- ! gre za vedno nova naročila Ul- tra za poslanko gradenj ladjevja - lesele 1 milijarde 146 milijonov 'ir. Ni dvoma, da je za Trst ladje/niška industrija ena izmed najvažnejših in lahko rečemo temeljnih za vse gospodarstvo. 'Ze. iz tega razloga je potrebno, •la se boljše upoznamo z bodočim programom gradenj ladjevja. Predvsem je treba — in to na žalost — ugotoviti, da v bistvu ne gre za nove gradnje, marveč za izvedbo tega, kar tržaško časopisje Se dalj časa najavlja. Velika reklama, ki jo delajo tako-zvanim novim gradnjam ladjevja, ima pač svoj določen namen in sicer, da prikaže javnosti povsem drugačno sliko o stanju naših ladjedelnic. Iz večkrat objavljenih novic, ki govorijo o gradnji iste ladje, bi o stvari ne- iivljenje jugoslovanske inaili ,ni'' LR Madžarski živi precej mc- roi' Jlšitui. Ta prebiva vzdolž me-'in 2 Jugoslavijo. Poleg Srbov in d\ ''''Hov živi tu tudi nekaj tisoč m‘ Slovencev. P(' | se omenjene jugoslovanske I*’1' '°dnostne manjšine v mejah ds1 Ižarske države so bile že da- -V naiijsiiie v LB Madžarski jugoslovanska narodnostna stoletja zatirane od najraz-h režimov, ki so kdaj via- "«m !;i v tej državi. Osvoboditev 1ue po Sovjetski armadi, do-,pD ^ Ceu poraz fašizma in prihod bui Jle-1 oblasti pa je napravil 0D Jc vsakemu nadaljnjemu na-stnemu zatiranju in potuj-„ "«Hfu. Ljudska oblast je kaj jiijii rešila vprašanje, ki je ob-že stoletja in ki ga no-■ il nemil režim ni hotel re-■„ ' Jugoslovanskim narodno-manjšinam je dala popolno 0, °° jeziku. Mnogo so si M ija(ieval‘ zato, bi fili dobili, e. ; 3 teh jim protiljudski in šo-1 iji l'sl,čni oblastniki niso nikoli '«'ili. Danes pa je popolnoma "sače. Danes ni na Madžar-‘e,|i niti ene jugoslovanske va-l ki ne bi imela svoje šole v Jerinem jeziku. Na teh šolah *hje že nad sto učiteljev. Po- leg popolnoma slovanskih šol obstajajo tudi mešane šole. In teh je okrog 50. Kar pa je posebno važno je tudi dejstvo, da imajo sedaj Jugoslovani tudi svojo popolno gimnazijo, svoje učiteljišče in celo visoko pedagoško šolo v Budimpešti. (Torej imajo celo tako šolo. na kakršno mi tržaški Slovenci zaman čakamo op. u-red.) Vse te tri šole se nahajajo v središču Budimpešte. Poleg njih obstaja tudi vzorno urejen dijaški dom, v katerem je našla jugoslovanska mladina pravi nadomestek svojega rodnega doma. Kar je izredno velike važnosti, pa je tudi to, da imajo gojenci v omenjenem domu popolnoma brezplačno oskrbo, odnosno, da le nekateri plačujejo po tri forinte na mesec za vzdrževalnino. Doslej je madžarska ljudska vlada izdala že preko 30 učbenikov, rut desetine skript, katere učenci uporabljajo popolnoma brezplačno. Tudi kulturno delovanje jugoslovanske mladine je zelo razgibano. O tem pričajo številne prireditve in radijski nastopi. Kdor posluša radio Budimpešta (predvsem srbohrvatske in slovenske oddaje), se lahko na lastna ušesa o vsem tem prepriča. Nas Slovence predvsem zanima kulturno delovanje porabskih Slovencev. Posebno delaven je pevski zbor v Zgornjem. Seniku. Zbor šteje preko 60 otrok od 10. do 14. leta starosti, vodi pa ga mlada domača učiteljica Ana Boroš. Ub tijled na publiko med zaključno šolsko prireditvijo, ki so jo vjn'zirati 13. junija letos v Budimpešti dijaki srbsko-hr ^ega učiteljišča in gimnazije na Madžarskem. Dijaki so ob tej priliki uprizorili opereto «Vitez Janoš» zaključku zadnjega šolskega leta so jugoslovanski dijaki priredili zelo lepo akademijo v dvorani mestnega doma v Budimpešti. Višji gimnazijci in učiteljiščniki so naštudirali celo opereto «Vitez Janoš» tet jo podali v nadvse dovršeni obliki. V šolskem letu 1953-54 je dovršilo devet jugoslovanskih dijakov študije na že omenjenem budimpeštanskera učiteljišču. Dni Si mesec bodo že nastopili kot učitelji na raznih šolah, kjer se bodo udejstvovali na vsestranskem kullurno-prosvetnem delu med svojimi rojaki. Prav to je eden izmed poglavitnih hvalevrednih faktorjev, kateri niso prihajali do izraza poprej, kar ne prihaja do izraza v Jugoslaviji in niti ne tu pri nas. Učitelj na Madžarskem je tesno povezan z delovnim ljudstvom, kateremu nudi to. kar se je namčil in tako izpolnjuje svoje poslanstvo v polni meri. M. D. kajšnjim ladjedelnicam. Poglejmo sedaj, koliko tonate ladjevja bodo zgradili z najavljeno vsoto, ki je vključena v proračunu za drugo šestmesečje. u-gotoviti je treba pri tem še dejstvo, da so v tej vsoti vštete gradnje, ki so sedaj že v teku. Pri gradnjah prihaja v poštev ladjedelnica Sv. Marka, kjer bodo gradili petrolejsko ladjo ta 18.800 ton in to po naročilu družbe «Finanziaria Marittima». Slednja bo splovljena predvidoma v marcu prihodnjega leta. Za Tržaški Lloyd bodo gradili dve tovorni ladji po 6.000 ton vsaka, ki bosta splovljeni v avgustu 1955, dve mešani ladji pa bodo gradili za paroplovno družbo «Adriatica». Z delom bodo začeli verjetno marca prih. leta. In končno je še tovorna ladja za družbo «Lussino», ki bo šla v delo oktobra letos. Tako imamo skupno za vse ladjevje 50 tisoč ton. .Za izvedbo gornjega programa pa bo zaposleno le 30 odstotkov delovne sile, ki bi jo lahko zaposlila ladjedelnica, če bi delala s polno paro. Za izvedbo programa gradenj bodo rabili približno dve leti. Toda zaposlitve ne bodo našli vsi delavci, ki so sedaj suspendirani, niti v obdobju, ko bo zaposleno najvišje število delavcev. Približno polovica sedanjih 700 suspendiranih sploh ne bo prišla do zaposlitve, v kolikor ne bo prišlo do sprememb sedanjega programa, lo je vključitve Še drugih gradenj. Nadalje je treba še omeniti, da je rok za izvedbo gornjega programa vsekakor predolg. Ladjedelnica Sv. Marka bi ga lahko izvršila v približno enem letu. Dolgoročna izročitev naročil povzroča le višanje stroškov gradnje, kar je nedvomno na škodo našim ladjedelnicam, ki si s tern zapirajo vrata za konkurenco na mednarodnem tržišču. Na vsak način pa je treba u-■"()! ovili, da je program za nove gradnje ladjevja zelo skromen, če ga primerjamo z zmogljivostjo proizvodnje ladjedelnice Sv. Marka in številom zaposlene delovne sile. S takim programom, lei predvideva komaj 50.000 ton no- vega ladjevja, se gotovo ne da kanskimi uspehi. Popolnoma rešiti težka ladjedelniška kriza. V zadnjem času se precej govori o zakonskem osnutku Tam-broni. Slednji predvideva različne davčne olajšave za nove gradnje. Zakonski osnutek pa je precej pomanjkljiv. Potrebni so popravki, ki bodo omogočili, da bo omenjeni zakon prinesel italijanski kakor tudi tržaški ladje-Uelniški industriji tiste pogoje, ki so nujno potrebni za uspešno konkurenco na mednarodnem tržišču. Kar se tiče popravkov o-menjenega zakonskega osnutka, je treba v prvi vrsti čini bolj pospešiti v prvih mesecih nove gradnje. Graditeljem ladjevja je treba dati vsekakor večje olajšave. Ustanoviti je treba široko reprezentativno komisijo, ki bo imela nalogo razdeljevanja novih naročil. Ustvariti je treba pogoje, da bodo naše ladjedelnice lahko konkurirale s cenami mednarodnega tržišča. Končno pa je treba sestaviti program novih gradenj za Finmare, za katerega je treba nakazati večji del predvidene vsote. Za prvo obdobje gradenj je namreč predvidenih po gornjem osnutku baje samo 5 milijard Ur, kar zadostuje komaj za kakih 50 do 60 tisoč ton ladjevja. Le če bo zakonski osnutek izpopolnjen z navedenimi popravki, bo v resnici predstavljal pozitiven doprinos za rešitev laidje-delniške krize in obnove trgovske mornarice. 10. obletnica osvoboditve Poljske Poljsko ljudstvo je 2-2. julija svečano in slavnostno proslavilo 10. obletnico ljudske o-blasti in osvoboditve. 22. julija 1944 je na po sovjetskih in prvih poljskih četah osvobojenem ozemlju Odbor narodne osvoboditve Poljske, ki se je dan prej 21. julija ustanovil iz Kraiowe rade narodovve, izdal svoj program, ki je predstavljal podlago za zgraditev ljudske-demokratične Poljske. Po desetih letih se poljsko ljudstvo lahko ponaša z veli- je obnovilo svojo porušeno domovino, dobilo je svoje zgodovinske meje, iz. stare nazadnjaške dežele je ustvarilo državo, ki je prava velesila. V teku desetih let je Poljska pod vodstvom Poljske združene delavske partije in v bratskem zavezništvu s Sovjetsko zvezo in ostalimi ljudsko-demokratični mi deželami likvidirala gospodarsko zaostalost, brezposelnost, bedo, lakoto, brezpravje delovnih ljudi. Izpolnila je triletni gospodarski načrt obnove in izpolnjuje šestletni načrt 1950-1955. 1953 je bila industrijska proizvodnja Poljske za 3,6 krat večja kot 1938. Danes je Poljska na industrijskem področju na petem mestu v Evropi, je prekosila Italijo in je le malenkostno za Francijo. 1953 je Poljska proizvedla 3.604.000 ton jekla, t. j.. 7 krat več kot Jugoslavija, 13 milijard kilovatov električne energije, t. j. približno 3 krat več kot Jugoslavija, 88 milijonov ton premoga, t. j. preko 8 krat več kot Jugoslavija. 1953 so na Poljskem proizvedli za 220 odst. več blaga široke potrošnje kot 1949. V kmetijstvu je lani delalo 45 tisoč traktorjev, t. j. skorajo 5 krat več kot v Jugoslaviji, in desettisoči kombiniranih strojev. V teh letih se je ustanovilo 9000 kmetijskih kolektivnih gospodarstev. V primeri z 163G so se realni dohodki mestnega prebivalstva povečali za 40 odst., kmetov pa kar za 75 odst. Sedanja svobodna poljska država predstavlja trden branik miru v Evropi. Nerazruš-ljivo je povezana s sovjetskimi narodi, s kitajskim ljudstvom in ostalimi deželami ljudske demokracije. Z Nemško demokratično republiko je sklenila prijateljske vezi, ki predstavljajo važen činitelj miru in pomiritve v Evropi. Prvič v svoji tisočletni zgodovini je poljsko ljudstvo postalo gospodar lastne usode in si je zgradilo državo, na katero je lahko ponosno. akcije, propadanja ter k skrajni poostritvi vseh protislovij, ki je svojstvena buržoaznemu ustroju izkoriščevalcev. Večje kapitalistične dežele so si že v začetku 20. stoletja razdelile med seboj kolonije in «svobodne» dežele so izginile. Prebujajoči se mladi kapitalistični roparji, ki so pa pri tej kolonialni «pojedini» zakasneli, so smatrali, da so bili prikrajšani, in so zato postavili v ospredje zahteve po ponovni delitvi kolonijal-nin področij Mirno pa si tega niso mogli pridobiti. Zato so se začele snovati vojaško-politične skupine enih držav proti drugim. Ustvarjal se je položaj, za izbruh svetovne vojne. Prva svetovna vojna se je porodila iz do skrajnosti poostrenih protislovij med skupinami kapitalističnih držav. V začetku 20. stoletja je angleški kapitalizem izgubil svoj starodavni industrijski monopol v svetu. Tedaj Anglija že ni bila več «industrijska delavnica» sveta. Na najvišjo raven so se povzdignile ZDA in Nemčija, čeprav so začele stopati po poti industrijskega razvoja mnogo pozneje kot Anglija in Francija. Glavno vlogo pri pripravah prve svetovne vojne so o-digrala anglo-francosko-nem-ška nesoglasja. Anglo-franco-ska buržoazija je razpolagala s prostranimi kolonijami in črpala iz njih s strahotnim iz-knrišč injem kolonialnih narodov ter z monopolističnim določanjem cen na svetovnih tržiščih obilne d -bičke. Ker je izgubljal industrijski monopol, je britanski imperializem skušal ohraniti svoj položaj in svoj kolonialni imperij. Kapitalistična Nemčija je s pomočjo ogromnih reparacij, ki jih je prejela po zmagi nad Francijo v vojni leta 1870-1871, industrijsko prekosila Francijo, pozneje pa tudi Anglijo in pričelo z ropanjem in izkoriščanjem drugih narodov. Obenem si je nemški imperializem postavil načrt o ustanovitvi svetovnega gospostva. V okviru odnosov med evropskimi državami so se sklepale nasprotne imperialistične koalicije držav. Leta 1879 je Nemčija sklenila napadalno zvezo z A.vstro-ogrsko, kateri se je pridružila tudi Italija. Ta blok se je imenoval «trojna zveza». Nemški blok je postajal čedalje bolj napadalen; v Nemčiji se je razširjala nevzdržna osvajalna propaganda. Anglija je hotela ustanoviti drugo evropsko koalicijo. Tako se je leta 1904 ustvarila anglo-francoska Antanta, kateri se je 1907 lgta pridružila tudi carska Rusija, ki se je nahajala v linančni odvisnosti od Anglije in Francije. Razkol Evrope na nasprotne tabore vojaških skupin je neizbežno privedel do vojne med njimi. To je bilo imperialistom tem lažje storiti, ker v tedanji dobi ni bilo ne državnih ne kapitalističnih kakor tudi ne javnih oblasti, ki bi resnično ščitile stvar miru in svobodo narodov. Podžigalci in organizatorji prve svetovne vojne so bili imperialisti vseh dežel. Začetniki prve svetovne vojne so prav tako bili tudi nemški imperialisti, ki so v enem po-kolenju sprožili dve svetovni vojni. Posebno provokacijsko vlogo je odigral ameriški imperializem, ki je bil — po pravilni ocenitvi Lenina — že tedaj popolnoma reakcionaren in razkačen dušitelj svobode narodov. Pred začetkom prve svetovne vojne so politikanti ameri- škega imperializma vložili mnogo truda za izzivanje nasprotij med koaliziranimi državami. ZDA so hotele oslabiti obe skupini. Vstopivši pozneje v vojno na stran Antante, so ZDA že tedaj dejansko pričele borbo za ustvaritev ameriškega svetovnega gospostva. 1. avgusta 1914 leta je Nemčija napovedala vojno Rusiji in nato še Franciji. Tako se je pričela vojna, ki je bila sprožena za hrbtom narodov za razdelitev sveta med imperialističnimi skupinami. Vojna se je nadaljevala nad štiri leta in pahnila v vojna razdejanja nad 30 držav z več kot milijardo ljudi. Zelo hitro se je spoznalo, da so računi nemških militaristov o «Blitz-Kriegu» nepravilni in avanturistični. Bliskovita vojna se je izjalovila, pričela se je dolga, do izčrpano- sti uničujoča vojna. Značilno je, da je Rusija v vseh presledkih vojne pomagala anglo-francoskim zaveznikom. Prav tako so tudi v težkih dneh, ki jih je preživljala ruska armada, njeni zavezniki zavlačevali in praktično niti enkrat dobavili neobhodna sredstva. ki bi bila lahko oslabila nemški pritisk. Znani angleški javni delavec Lloyd George je v svojih zapiskih o vojni napisal: «Zgodovina bo svojčas pisala o vojaškem poveljevanju Francije in Anglije, ki je 5 svojo egoistično trmo obsodilo ruske tovariše po orožju na pogubo takrat, ko bi bili Anglija in Francija lahko rešili Ruse in bi bili na ta način boljše pomagali vsem in ludi sebi». (Iz ruske revije «Slavjane» št. 7.) M. SLAVJANOV ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga , m " " - MOSKVA — Pogled na Kmetijsko razstavo, ki se je Divorila 1. avgusta. Na sliki: paviljon mehanizacije in elektrifikacije poljedelstva Pripravimo se na trgatev Ker začenja grozdje po vinogradih rumeneti, moramo že sedaj misliti in se pripraviti na trgatev. V vinogradu se je na splošno že vsako delo končalo. Trte smo že o-kopali in očistili plevel. Sedaj pa ne smemo čakati križem rok na trgatev. Zato moramo najprej pregledati vse, kar rabimo za trgatev, in urediti vse, kar ni v popolnem redu. Popravila moramo izvršiti čim prej, ker imajo sodarji tik pred trgatvijo dela čez glavo. Klet mora biti čista, snažna in po možnosti pobeljena. K opravam, ki so potrebne za trga.tev, spadajo: moštna tehtnica (mostimeter), razna posoda za pobiranje, prevoz in vrenje grozdja, rezila, grozdni mlin s pripravo za repljanje, stiskalnica, lij in druge manjše priprave. Mostno tehtnico rabimo zato, da z njo nadzorujemo zorenje grozdja in da lahko določimo najprimernejši čas za trgatev. Od časa do časa merimo sladkost grozdja in ko opazimo, da slednja ne napreduje več, tedaj vemo, da je prišel najprimernejši čas Zalazmkova domačija je bila visoko v hribih. Sneg je ležal navadno do konca aprila, .zaoadel pa že ob koncu oktobra. V času ko ga ni bàio, je bilo treba opraviti vsa dela na njihovi srednji kmetiji. Preživljal jih je gcizcf in živina, na vrtu za hišo je zrastln komaj nekaj solale in če je bila ugodna le I ina Indi krompirja. Zalazniki so bili na glasu kot redkobesedni ljudje, posebno moški. O starem Zalazniku, ki je umrl pred vojno, so pripovedovali, da je govoril samo takrat, ko je molil in zmerjal otroke. Sina Mihej m France — Mihej je padel 1941. leta na fronti, Franceta pa so Nemci ujeli kot partizana m je kasneje umrl v Bucbenwafdu - sta bila v vsem podobna očetu: vase zaprta, delavna in resna. Micka ia Tone sta bila izjemi, kot da nista Zalaznikov«. Micka ni mogla dušiti prekipevajoče mladosti v sebi, mati- ji je na materinski način mnogokrat očitala norčavost in razposajenost, ki cla se ne spodobi za odraslo dekle. Tone je sicer ohranil Zalaznikovo resnost, toda ni bil vedno molčeč, mnogo je citai, razmišljlai in od časa do časa čutil naravnost te’esno potrebo, da bi komu povedal misli, ki so se mu nabrale. Skoraj vedno je naletel na ravnodušnost in nerazumevanje, ljudje med katerimi je živel so se ukvarjali z dru--1 m i mislimi in čustvi kot on. Niso se trudili. da bi našli pot do njegovih misli. Dekle, K' je našel preko meje. mu je bila vse: Ljubi! jo je, obenem, pa je ob njej imel občutke človeške bližine, bližine, ki ga je opogumi jiala, da ji je govoril o vseh najbolj skritih mislih, o komaj opaznih valovanjih čusteie. Vedel je, da vsega ne razume, toda čutil, da hoče vse razumeti, da ji ljubezen pomaga občutiti to, česar ne more razumeti. Ob njej je pravzaprav v celoti zaživel. Pravijo, da ljubezen ne potrebuje besed, globlje so se vtisnile v spomin besede kot poljubi. Franček Majcen =3 =4 k k Tončejevo življenje. Francejeva smrt je bila zanjo prelom: pozneje ni več poskušala uveljavljati svoje materinske oblasti, dajala jima je si er moralne nauke, toda to je opravljala brez posebne zavzetnosU, njene besede so bile le odmev pravil in načel, ki jih je stokrat slišala, v katere je verjela, toda čutila je nasprotja med temi osivelimi načeli in življenjem, ki sta ga živela njena otroka. Prejšnjo vsiljivo pozornost je zamenjala z neopazno materinsko ljubeznijo, s katero je opredla njuno življenje. Založnikova domačija je bila važen vozel v UDB-ovski mreži na Koroškem. Emil, ki je dobil nalogo naj organizira redno zvezo pre ko meje na svojem sektorju, se je takoj spomnil sijajne lege Založnikove domačije — popolnoma na samem je bila in komaj tri četrt ure hoda od meje in Tončeja, ki ga je srečal ob času borbe, kot mladinskega aktivista. Emil je bil zadnje leto vojne vosovec na Koroškem. Tončijeva hladnokrvnost in uravnovešenost mu je vzbujala popolno zaupanje. Tončej je hodil tedensko vsaj enkrat k dekletu preko meje. Nekoč, spomladi 1947. leta, ko je s posebno nestrpnostjo pričakoval srečanje, z dekletom: sto stvari mu je ležalo na srcu. ki jih ji je na vsak način hotel povedati, je našel pri njej Emila. Srce se mu je stisnilo, spomnil se je, da je v partizanih krožil o njem glas, da je zelo nevaren v kot in se trudil, da bi dekletu pokazal ; ,/ojo užaljenost. Emil ga je prvi ogovoril: «Saj me poznaš, skupaj sva po Koroškem partizanila!» . Tončej je zamrmral, da ga jasno pozna. Emil se je postavil predenj: «Kaj pa je pri vas novega?» Tončej je pocedil skozi zobe nekaj o nacistih in nemčurjih, ki zopet prihajajo na površje. Emila ni zmedla Tončejeva nepripravljenost za razgovor: «Kaj, ali so Korošice še vedno tako vroče?» Tončej ni vedel, kaj naj odgovori. Emil je namignil dekletu, naj ju pusti sama, češ. moški razgovori niso za dekliška ušesa. «Lepega kebrčka si ulovil, še meni se včasih pocede sline za njim», se je široko zasmejal Emi; in udobno sedel. Vse je kazalo, da se je pripravil na daljši i nzgovor. Namenoma je prezrl, da je občutek skrajne neprijetnosti dušil Tončeja. Zresnil : c je, povze! ton govornika na mitingu in pričel govoriti o tem, da Slovenska Koroška nažalost še ni svobodna, ni priključena k Jugoslaviji, da pa zaradi lega ni treba seveda obupovati. Ne. temveč vsi moramo z vsemi silami nadaljevati borbo do končne osvoboditve. Gb teh besedah se je ustavil i -i napeto pogledal Tončeja. Tončej si je postavljal vprašanje zakaj mu pripoveduje o stvareh, ki so vsemu svetu jasne. Emilov pogled je razumel kot vprašanje. Odmor, ki ga je Emil napravil v svo- It U • Ml J Li U J. Itili M 17 Z. I 1 U I1JC1I1 KIU 3. Uc* nevai CU .IIIJV. VVvtm./l . nt JV- nubiani V .a v v. Mati se je mati» vmešavala v Mickino in j babjek. Komaj opazno ga je pozdravil, sedei j jem govoru, je bil vsekakor znak, da prt- | č iku e d govora. Tončej se je šiloma zbral ;r, neodločno dejal, da on to dobro ve in da po svojih močeh dela v fronti. Takšen odgovor je Emil po vsem videzu pvičnkoval. kajti besede so potem kar bru inde iz njega, njegova razburjenost je bua dokaj naravna, celo pordel je od časa do časa, vendar pa se je Tončeju vsiljeval občutek narelenosti, ki se ga ni mogel iznebiti č-e-prav ga je Emil nekoliko potegnil s seboj. «Ali pa misliš, da je to dovolj? Pričakuješ. xi vraga, da bomo na ta način osvobodili Koroško? Takšen način borbe je dober samo zn stare babe in terence. Ti si pa mlad, bil si pravi aktivist, a ne plesnivi terene, govorili so, da. si bil korajžen. Čudim se. kako nv.reš sploh tako postavljati. Takšno poslavljanje je sabotaža naše borbe!» Tončeju ni bilo jasno, kaj hoče. Podzavestno ga je pogledal v oči in skomignil z rameni Emil je nomršil obrvi in mirno dejal: «Za fanta kot si ti. bomo že našli pravo delo.» V Tončejevih očeh je hotel prečitati. ali .e že uganil, kakšno delo mu pripravlja. Tončeju še vedno ni bilo jasno. Zato je Emil pričel govoriti o UDB-i. O tem. da je VDB-a največja pridobitev narodnoosvobodilne borbe, da je poklicana voditi in kontrolirati vse in vsakogar, vsa oblast v Jugoslaviji je samo videz, edina dejanska oblast je UD-B-a. Vso borbo na Koroškem vodi dejansko UDB-a, samo UDB-a lahko pribori svobodo, svobodo Slovenski Koroški. Emil se je nenadoma ustavil in vprašal: «Kakšno mnenje imaš ti o UDB-i?» Tonči je v UDB-i videl predvsem policijo, težko je prenašal nadutost UDB-ovcev, vendar pa je na sestankih ponavljal naučene fraze o UDB-i kot o pridobitvi narodnoosvobodilne borbe. Mislil je, da je sicer potrebna, toda njen obstoj in način njenega delovanja sta mu bila skrajno neprijetna. (Nadaljevanje sledi) za trganje. Ko ob trgatvi zmerimo s to tehtnico mošt, si lahko približno izračunamo poznejšo moč vina. Število. ki nam ga pokaže tehtnica za mošt. pomnožimo s šest in pol, kar potem delimo z deset. Na ta način dobimo približno število stopinj alkohola, ki ga bo vino pozneje vsebovalo. Moštna tehtnica nam bo pravilno in točno pokazala odstotek sladkorja v vinu le. če bo mošt čist. ali pa precejen skozi gosto cunjo. Posodi, ki jo rabimo za nabiranje, prevoz in vrenje, kakor tudi vinski posodi na splošno moramo polagati veliko pažnjo. Biti mora vedno čista in zdrava. Tudi zunanjost vinske posode je velike važnosti in mora biti vedno čedna, ne sme biti pokrita s plesnobo. obroči morajo biti pobarvani ali pa vsaj namazani z oljem zato, d-' se jih rja ne dotakne. Sedaj, ko imamo kakšno uro na razpolago, se moramo tv rej potruditi, da osnažimo vinsko posodo tudi na zunanji strani. Se važnejša pa je notranjost sodov. Predvsem moramo paziti, da ni sod plesniv, ker dobi vino. ki je v lakem sodu. duh po plesnobi, kar ga popolnoma pokvari. Preden vlijemo vino v sod. se moramo dobro prepričati o njegovem zdravem stanju. Ko sode operemo in ko se je voda iz njih očedila, jih m» ramo temeljilo požveplali. Za trganje grozdja upora bljamo vsakovrstna rezila. Najbolj priporočljive pa so primerne škarje, s katerimi si tudi olajšamo čiščenje gni lih jagod. Pri trganju s ta kimi škarjami, se grozd ne otrese in jagode ne padajo na tla. In končno je treba pre gledati in osnažiti tudi stiskalnico in mlin za grozdje. Ne mudi se še z nakupovanjem novih oprav. Kljub temu je bolje, da si jih že sedaj preskrbimo, ker imamo večjo izbiro. Pri Kmetijski nabavni zadrugi v Trstu bomo našli najcenejšo in prvovrstno o-pravo za trgatev ter vse. kar je potrebno umnemu kletarju. AGRONOM Na Akademiji znanosti «Lenin» v Sovjetski zvezi so 15. julija l.l. otvorili konferenco, na kateri razpravljajo o zaščiti rastlin pred boleznijo. Konference se je udeležilo veliko znanstvenikov iz Ministrstva za kmetijstvo in delegatov iz vseh republik ZSSR. V teku del, ki so trajala več dni, so znanstveniki in strokovnjaki obravnavali razne načine za zaščito žitaric, bombaža, sladkorne pese, krompirja, grozdja, sadja in raznih povrtnin. EPA TAM. NEOBIČAJNA GOSTOBESEDNOST — v svoji zadnji številki je p ostala «Demokracija» glede tržaškega vprašanja nekam zelo gostobesedna. Toda ti dveh polnih stolpcih svinca smo zaman iskali kakšen poziv pristašem. SDZ h konkretni akciji v obrambo STO. O tem ni ne duha ne sluha. Pač pa je «Demokracija» namesto konkretne borbe proti razkosanju tem bogatejša na običajnih in že zastarelih protikomunističnih Singerjih. Seveda ne pozabi povedati, kaj je vsega storila SDZ v obrambo STO. Nimamo namena polemizirati glede števita časnikarjev, ki sta jih sprejela eden ali drugi voditelj SDZ, in ne glede števila resolucij, ki so romale iz ul, Macchiavelli v razne zunanjepolitične pisarne. Toda v določenem trenutku ne moremo mimo besed «Demokracije», ko pravi v zaključku svo-/ega dva stolpca dolgega članka, da «je lastna hvala demokratskemu gibanju ne samo nepotrebna, pač pa -tudi neokusna». Ce smatrajo, da je «lastna hvala nepotrebna», čemu torej toliko hvalisanja in do pičice podrobnega naštevanja vseh časnikarjev, ki jih je sprejelo - kot pravi «Demokracija» -v letošnjem letu vodstvo SDZ? Ce bi mi hoteli naštevati vse intervjuje z inozemskimi predstavniki tiska in poslane spomenice ter proteste, bi z veliko lahkoto napolnili vse štiri strani «Demokracije». Toda mnenja smo, da je danes bolj važno i>se kaj drugega in to prav ljudski protesti in shodi, pa naj bodo le kjer koli, tudi v najmanj- . Si vasici našega Ozemlja. In odmev teh protestov bo gotovo prej prišel v širni svet kot pa razgovor enega ali dveh (dva sta najbrže že preveč) voditeljev SDZ s kakim časnikarjem. Danes je predvsem važno, da pride javno in glasno do izraza o vseh mogočih oblikah splošen in enoten odpor ljudstva, pa naj bo to «Demokraciji» prav ali ne. S protikomunističnimi šlagerji se STO prav gotovo ne bo rešilo. Ko smo Sitali v članku ponesrečeno domislico o «Borbi za hišo tov. Lina Crevatina, ali naj ipride pod področje B, ali naj ostane na področju A», smo se nehote spomnili, da bi kaj takega bolj pristajalo nekemu njihovemu svetovalcu, Možakar se namreč v občinskem svetu nekam zelo poteguje menda za edini konkretni problem, to je za popravilo ceste, ki pelje do njegove vile ob prelepi naši obali. OBJEKTIVNOST JE SLA RAKOM ŽVIŽGAT — Ko je «Novi list» zagledal drugič luč sveta, se je sveto zaklinjal, da bo ostal vedno nepristranski in objektiven, kar pa je kmalu pozabil. Da je šla njegova «objektivnost» in «nepristra-nost» rakom žvižgat, se lahko vsakdo prepriča, čim vzame v roke zadnjo številko, ki je prepolna visoko donečega slavospeva zloglasni Balkanski zvezi. «Novi list» ne more zakriti svojega veselja, da je končno prišlo do pakta, ki je «združljiv z resničnimi in trajnimi interesi zapadnega sveta». Kakor zgleda, se tudi «Novi list» navdušuje, da bi prišla v to «sveto rilljanso» tudi Zapadna Nemčija. Potem bi bila seveda druščina popolna. Nekam čudne) zgleda v «nepristranskem» «Novem listu» nadalje, da «je Stalin žrtvoval koroške Slovence» in da «se narodi boje Sovjetske zveze in njene napadalnosti». To smo že neštetokrat ditali v «Primorskem», «Giornale» in v brezštevilnih drugih protikomunističnih listih. Tako je torej ta članek s svojim 'strupenim protikomunizmom vizitka «Novega lista» za uradni pristop v to čedno protikomunistično druščino. Je pa istočasno slovo od «objektivnosti». Besednjakovo glasilo se kaj rado zaganja proti Sovjet- -sici zvezi in drugim slovanskim državam, istočasno pa je zelo molčeče v pogledu Titove vlade. Zaman bi iskal najmanjše kritike, kaj še ostrejšega napada. Ali je to samo slučajno. ali pa namerno? Apel PD Jvuif PD «Zvezda» iz Podlonjerja je poslalo naslovljenim prosvetnim organizacijam in ministrstvu za prosveto v Sloveniji apel. ki ga objavljamo. Pismo je podpisalo 122 članov društva. Zveza književnikov Jugoslavije - Beograd; Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije - Ljubljana; Ministrstvo prosvete - Ljubljana; Ljubljanska opera - Ljubljana. Podpisani člani PD «Zvezda» na Sovranščih (Podlonjer pri Trstu) se obračajo na gornje naslove in jih opozarjajo na veliko razburjenje, ki je zavladalo med tržaškim prebivalstvom zaradi nameravanega razkosanja STO Razkosanje naše zemlje, odtrgan je mesta od njegovega najbli-žjega zaledja ter izročitev cone B in dela cone A Jugoslaviji, o-stalega dela cone A pa Italiji, bi pomenila za vse prebivalstvo poslabšanje gospodarskega stanja, povečanje brezposelnosti, prisilno izselitev mladine in starejših n tujino. Zlasti za Slovence bi se stanje poslabšalo, ker bi prav gotovo njihove pravice bile še bolj zapostavljene. Zato Vas prosimo, da posredujete pri Vaši. vladi ter ji tolmačite naše želje, da se upošteva mirovna pogodba z Italijo, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, ki nam edino jamči gospodarsko in narodno enakopravnost ter mirno sožitje s tu živečim italijanskim narodom. VW/»m/7/S/7//S/?S///7////7S/. DELO KLJUB OVIRAM IN NEDEMOKRATIČNEMU NASTOPU OBLASTI Še vedno se dvigajo protesti v obrambo ogroženega Ozemlja V Elerjih 100 odstotno proti razkosanju - V Sv. Barbari in Rremancanu 95 odst. prebivalcev podpisalo protestno resolucijo - Nadaljujejo se zborovanja - Protest trgovcev v Rocolu - Zopet nečuvena prepoved lepaka Delavske zveze STO Prebivalci ogrožene vasice Elerji v miljskih kribih so stoodstotno podpisali protest proti razkosanju našega Ozemlja. V Sv. Barbari in Preman-canu pa se je 95 odst. vaščanov s svojim podpisom na protestni resoluciji izjavilo proti uresničitvi mešetarskih spletk, ki bi imele neizbrisne in težke posledice za bodoči obstoj ne samo teh vasi. marveč celotnega Ozemlja. Splošen protest prebivalstva našega področja pa prihaja še vedno do izraza na zborovanjih,ki se vrstijo na našem podeželju kakor tudi v mestu. Tako je bilo protestno zborovanje prejšnjo soboto v gostilni Bonazza pri Sv. M. M. sp., kjer sta govorila tov. Arturo Calabria in tov. Benini. V torek je bilo zborovanje tudi v Prečniku, kjer je o zadnjih dogodkih, ki se odvijajo okrog tržaškega vprašanja, govoril tov. Alojz Markovič. V sredo pa sta na terasi Rumene hiše v Barkovljah govorila tov. Franc Gombač in Salvo Teiner. Tov. Gombač je še posebno podčrtal usodne posledice, ki bi jih imelo razkosanje za naš bodoči narodni obstoj na tem področju. Tudi zborovanja, ki jih organizira na podeželju Slovensko hrvatska ljudska prosveta, vzbujajo povsod veliko zanimanje in pozornost. V četrtek je govoril o tržaškem vprašanju v Banih tajnik SHLP tov. Miro Kapelj. Več zborovanj, ki sta jih organizirali KP in 'SHLP je bilo tudi včeraj zvečer. Številnim protestom trgovčev in raznih mestnih okrajev, ki so prejšnje tedne zaprli svoje trgovine za pol ure, so se v ponedeljek pridružili v veliki večini tudi trgovci in lastniki javnih lokalov v Rocolu. Slednji so v znak protesta proti nameravanemu razkosanju odprli popoldne trgovine pol ure pozneje. Tudi ta protest je bil sprejet OBILEN LOV KRIŠKIH RIBIČEV V dveh dneh ulovili veliko število tunov Retek in sobota prejšnjega te-' dna sta bila za kriške ribiče dva res srečna dneva. Bogat lov tunov je vsaj enkrat poplačal njihov stalni trud in napor. Ze v zgodnjih jutranjih urah petka so se pojavile ob kriški obali velike jate tunov, ki so obetale, da bo lov obilen. In res je eden izmed lastnikov «funere» imel okrog W. ure v mreži kakih 350 tunov, d očim sta dva druga ulovila zvečer 200. odn. 500 tunov, neki kon-tovelski ribič pa nekaj nad 300. Se izdatnejši je bil lov v soboto, ko so kriški ribiči kar dvakrat zaprli mreže. Prvič in sicer okrog 7. ure so potegnili na suho kakih 300 tunov. Ko so okrog 10. ure zaprli mreže drugič, pa je bil lov če bogatejši. Tokrat so nalovili nekaj nad tisoč tunov. Tehtali so povprečno od 8 do 10 kg. vsak. Nedvomno so bili kriški ribiči bogatega lova veseli, ker si bodo izkupičkom polovičnega lova — druga polovica pripade namreč lastniku «tunere» — vsaj tokrat finančno nekoliko opomogli. In to jim iz vsega nsrca privoščimo, ker vemo koliko truda, napora in nevarnosti je združenega z ribolovom. Prav zaradi tega je bil bogati lov zelo dobrodošel in pošteno zaslužen. Omeniti treba še, da so prava nesreča za obalne tunere pod Križem one, ki lovijo na odprtem morju, a se pogostokrat približajo obali tako, da resno ogrožajo obali lov. Na vljudne opomin.’. obalnih ribičev se seveda oni na morju ne ozirajo. Nasprotno celo večkrat osorno in naduto zavračajo utemeljene zahteve kriških ribičev, naj se oddaljijo. Tudi v tem oziru bo morala pomorska oblast narediti red s tem, da prepreči tuneram na odprtem morju približevanje obali na eno miljo vsaj tam, kjer lovijo obalne tunere. V tem smislu bodo intervenirali tudi naši občinski svetovalci pri merodajnih oblasteh. Izdatnega lova tunov pa so se v prvem trenutku razveselile tudi gospodinje v mestu. Razveselile so se, ker so pač upravičeno pričakovale, da bodo tokrat lahko pripravile dobro kosilo po skromni ceni. Toda nemalo so bile razočarane, ko so videle, da so cene v ribarnicah skoro običajne. Kilogram tuna je stal o-krog 450, oziroma 600 lir. Verjetno so tudi tokrat stegnili svoje dolge prste grabežljivi špekulanti, ki so se okoristili na račun potrošnika in seveda tudi ribiča. Mnenja smo, da bi morale oblasti v takih primerih intervenirati in preprečiti slične špekulacije. Begi iz Jugoslavije Število beguncev iz Jugoslavije stalno narašča. Skoro vsak dan pribeži čez mejo na naše področje večje ali manjše število jugoslovanskih državljanov, ki ne morejo več prenašati neznosnih razmer, Ki jih je s svojo politiko ustvaril Titov režim. V prvih dveh tednih teg"a meseca je pribežalo v cono A skupno 64 beguncev, od tesi 20 moških, 19 mladincev in 7 žensk, 8 oseb pa se je izselilo z rednimi dokumenti. Opaža se, da število beguncev narašča zlasti med mladino, kar je nedvomno posledica odpora jugoslovanske mladine, ki noče vzeti v roke orožja, da bi služila za tuje imperialistične interese. s strani prebivalstva s simpatijo in odbravanjem. Iz dneva v dan se pač nujno krepi široka fronta odpora proti mešetarjenj. Splošnemu protestu se v vedno večjem številu pridružujejo tudi trgovci in obrtniki, ki se dobro zavedajo, da bi prinesla izvedba razkosanja še večje finančne težkoče. Saj imajo tudi trgovci že dovolj bridkih izkušenj od lanskega oktobra do danes, ko se je gospodarska kriza še bolj zaostrila. Po mesecu dni zavlačevanja in «preučevanja» je consko predsedstvo prejšnji teden rdbiio dovoljenje za lepak Delavske zveze STO, ki poziva na enotno protestno akcijo za preprečitev razkosanja. Prošnja je bila vložena že 10. julija in šele prejšnji teden je conski predsednik dr. Miceli «utemeljil» prepoved, češ da lepak ni v interesu javnosti. Kakor vidimo, so začele oblasti sedaj celo samovoljno presojati akcije demokratičnih organizacij, kar presega že vsako mero. Ce ljudstvo ne sme torej biti na tekočem o poteku mešetarjenja s STO, ker ni lepak — kot pravi conski predsednik — v interesu javnosti, pomeni torej, da je za dr. Mi-celija le razkosanje v interesu javnosti. Jasno je, da se za tem novim protidemokratičnim dejanjem skriva, čeprav dokaj nespretno, poskus zadušitve ljudskega protesta proti barantanju. Kravja kupčija mora potekati v čim večji tajnosti in «mirnem» ozračju, ne da bi ljudstvo vedelo, kaj se spletkari za njegovim hrbtom. Tak je pač višji ukaz, ki ga hočejo tukajšnje oblasti dosledno izvajati. usmerjenost, ki predvsem zanima našega malega posestnika, z namenom, da si tako lahko pridobi vse one pobude, ki so potrebne za njegovo izpopolnitev na kmetijsko-tehnično strokovnem polju. Izletniki bodo imeli tudi priliko si ogledati vrtnarstvo okolice Rimini in istočasno tudi Republiko S. Marino. Izlet bo trajal 4 dni; izletnikom bo podarjena brezplačna vožnja z avtopulmanom. Kmetovalci področja, ki se mislijo udeležiti izleta, se za tozadevna pojasnila lahko obrnejo na Področno kmetijsko nadzorništvo — ulica Ghega štev. 6/1 — tel. 38673. Vpisovanje se vrši do konca tega meseca in ta dokler bo na razpolago prostor. Izlet kilovata v Emilio io Romagoo SOŽALJE — Ob smrti Frančiške Colja iz Sarnatorce izreka sekcija KP v Zgoniku i-skreno sožalje tov. Ladkotu in družini. Pridružuje se ludi u-redništvo «Dela». Tržaška občina obvešča, da morajo na podlagi ukaza ZVU št. 105 vsi vinogradniki (lastniki, najemniki in neposredni obdelovalci) prijaviti pridelek grozdja v okviru občine. Prijaviti je treba vse grozdje, iz katerega nameravajo pridelati vino. Posebno prijavno polo je treba predložiti uradu za potrošne davke (Ufficio Imposte Consumo) v roku treh dni po opravljeni trgatvi. V prijavi, ki se izpolni na posebnem formularju je treba navesti: 1. ime in priimek lastnika, oziroma najemnika; 2. količino in kakovost obranega grozdja in prostor, kjer je grozdje shranjeno; 3. zalogo vina, ki je ostalo od prejšnjih let, katerega ima vinogradnik na dan prijave; 4. točne količine in porabo pridelanega vina. Naznačiti je treba količino za domačo porabo in količino za prodajo. Formularji so na razpolago na osrednjem uradu za potrošne davke ul. Teatro št. 4 in pri vseh ostalih davčnih uradih. Prijavo mora izpolniti tudi, kdor je oproščen davka. Ples na Opčinah V tovarni Mediano zopet novi odpusti Kapitulantsko DZ glede izredne doklade nameščencev javnih ustanov Jutri, v nedeljo 22. t. m. bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ples. Ni se še polegla zaskrbljenost delavcev v tovarni Mediano zaradi zadnjih odpustov in že je ravnateljstvo dalo nov dokaz popolne cinične brezbrižnosti za bodočnost nameščenega osebja. Prejšnji teden je namreč sporočilo sindikalnim organizacijam, da namerava odpustiti vodjo mehanične delavnice. Ravnateljstvo ima namen ukiniti ta oddelek, kar bo seveda povzročilo še druge odpuste. Ni izključeno, da bo znižalo obratovanje na minimum in pozneje premestilo tovarno v Bologno. Seveda se je Delavska zveza STO odločno uprla odpustom ter postavila zahtevo, da se o tem vprašanju razpravlja pri Združenju industrijcev. Nedopustno je, da se govori o novih odpustih, ko pa ni ravnateljstvo še niti uredilo vprašanja 45 suspendiranih delavcev, ki bi morali zopet na delo, kot. je bilo sporazumno sklenjeno na Uradu za delo. Delavska zbornica je dala nov dokaz kapitulantstva in to v problemu izplačila izredne doklade nameščencem krajevnih javnih ustanov. Vodstvo tega sindikata hoče namreč prepričati nameščence, naj se V OKVIRU KAMPANJE ZA DEMOKRATIČEN TISK Priprave v sekcijah za veliki festival tiska Sv. Jakob, Pečar in Pisoni prvi v izpolnitvi načrta za nabiranje prispevkov - Od sobote do ponedeljka prazniki tiska v predmestju 7. septembra t. 1. priredi Področno kmetijsko nadzorništvo podučni izlet z avtopulmanom v pokrajine Bologno in Forii. Ogledalo se bo važne kmetijske in živinorejske naprave, vzgledna mala posestva v hribovitih predelih Emilie in Ro-magne ter njih proizvodno Kaj je novega na podeželju Na pobudo Zveze malih posestnikov in Kmetijske naba-vljalne in prodajne zadruge bo imel prihodnji teden prof. dr. Giuseppe Schiratti, izkušen e-nolog vrsto konferenc in posvetovalnih sestankov na podeželju. Kot izvedenec za vinogradništvo bo dal lahko našim kmetovalcem dosti koristnih tehničnih nasvetov, posebno kar se tiče proizvodnje in pravilnega ravnanja s tern važnim pridelkom. V sredo, 25 avgusta bo imel sestanke v C AMFORAH in SV. BARBARI. V četrtek, 26. avgusta bo v jutranjih urah v DOMJU in DOLINI, popoldne in zvečer pa v SALEZU in Sv. KRIŽU. Z njim bo tudi slovenski tolmač. , Kmetovalcem, posebno še vinogradnikom toplo priporočamo, da se polnoštevilno ude. ležijo najavljenih sestankov. DOLINA Dela za gradnjo nove občinske stavbe, kjer bodo občinski uradi, so sedaj v polnem teku. Predvideva se, da bo imel občinski urad svoj nov sedež približno čez leto dni, seveda če se ne bodo pojavile med gradnjo kake neprevidene zapreke. Prva dela so šla na dražbo za vsoto 23 milijonov lir iz 14 gospodarskega načrta je bila nato nakazana nadaljnja vsota 4 milijonov lir, Za dokončanje - /eh del pa manjkajo še 3 milijoni, ki bi jih morala občina dobiti s 15. gospodarskim načrtom. * * * V zadnjih dneh mesecih je dolinska občina postavila v Dolini, Boljuncu in Krogljah kakih 400 napeljav vode v zasebne hiše. Za napeljavo so plačali vaščani povprečno 8500 lir. Nekateri godrnjajo, češ da je cena previsoka, Pripomniti pa je treba, da je občinska uprava računala le realni strošek, to je denar, ki ga je izdala za napeljavo. Samo števec stane občino preko 5000 lir, ki so vštete v gornjo vsoto. Ce pomislimo, da morajo plačati v tržaški občini stanovalci za napeljavo vode od 30 do 40 tisoč in še več lir. je treba pač priznati, da cena ni nikakor pretirana. * * * Za drugo šestmesečje ima občinska uprava v načrtu naslednja dela: zamenjavo po- dov v šolah v Borštu in Ric-manjih, razširitev vodovoda do zasebnih hiš v Prebenegu, Dragi in pri Sv. M. M. sp. V tem kraju si je prevzela to nalogo dolinska občina na podlagi dogovora s tržaško, ker slednja tega ne more tehnično izvesti zaradi nizkega pritiska vode. Razen navedenih del bodo zgradili nad Ricmanji nov rezervoar za vodo, ki je nujno potreben za razširitev vodovoda. NABREŽINA Tudi Medja vas bo imela končno drugo, povsem novo lice. V teku prihodnjega tedna bodo šla namreč na dražbo dela za obnovo požganih hiš. Za gradbena dela je predviden strošek v znesku 8 milijonov 100 tisoč lir, za lesni material (vrata, okna itd.) pa 3 milijoni lir. Ostane na žalost še vedno odprto vprašanje obnove požganih senikov in hlevov. Tudi za to občinska uprava stalno pritiska pri oblasteh, Pričakovali je, da bodo slednje rešile tudi to vprašanje v doglednem času. * * * Prve dni septembra gredo na dražbo dela za gradnjo dveh stanovanjskih hiš v Nabrežini. Prva s ti stanovanji bo zgrajena pred občinskim poslopjem, druga s 4, pa pri postaji. Razumljivo je. da s tem še ni rešena stanovanjska kriza, ki je v občini precej občutena. Zato bo naloga občinske uprave, da si še nadalje pripadeva pri oblasteh za nove.gradnje. * * * V Sempolaju je v ponedeljek začela tvrdka Vicini z a-sfaltiranjem ceste, ki pelje do sanatorija. Ce ne bo vreme preveč nagajalo, bo cesta asfaltirana v teku enega meseca. V nedeljo so občinski odborniki in predsednik obč. podp. ustanove obiskali počitniško kolonijo v Forni di Sopra. Ugotovili so, da je vse v najlepšem redu. Deklice, ki preživljajo zadnji teden počitnic v veselem otroškem razpoloženju in brezskrbnosti so zdrave. Domov se bodo vrnile 28. avgusta. V nekaterih sekcijah in celicah so že začeli sestavljati program, s katerim se bodo predstavili na osrednjem festivalu tiska, ki bo od 17. do 19. septembra na vrtu gostilne «ex Brocchetta» v Bošketu. Tovariši se zavedajo, da je u-speh letošnjega festivala tiska docela odvisen od njihove iniciativnosti in razgledanosti Število in pestrost poedinih točk, športne tekme in druge pobude, vse je pač odvisno od požrtvovalnosti in truda, ki ga bodo vložile sekcije in celice v to vsakoletno osrednjo manifestacijo našega tiska. Kakor smo že zadnjič nakazali, prihajajo v poštev tudi podeželske sekcije in celice, ki se lahko predstavijo na festivalu z lepimi kioski grozdja in drugega sočnatega sadja. Letošnji festival naj bo v tem pogledu še bogatejši in pestrejši. V akciji nabiranja denarnih prispevkov gre vse priznanje in pohvala sekcijam Sv. Jakob, Pisoni in Pečar, ki so prve 100 odstotno izpolnile zadano nalogo. Miljska sekcija je položila do sedaj skupno 108.210 lir, dočim se nabiralna akcija nadaljuje s polno paro. Manjkajo pa podatki iz več sekcij, iz česar lahko sklepamo, da hočejo presenetiti z večjo vsoto. Objavljamo nadaljnji seznam dostavljenih prispevkov: sekc. Sv. Jakob 20.066, Sv. Alojz: Grahonja Ai. 500, Verderber V. 500, Claudio M. 370, Dose F. 650, Nino B. 450, B. 580. Cima Lucia 470, Lorenzi N. 480, Stella Mario 500, Cok Štefanija 560, Grahonja Lina 550, Čermelj J ole 1500, Rose Z, 750, Čermelj 1400,. M. Paola 700; na prazniku v Božičih 30.000; sekcija Barriera: cel. Cattaruzzi 5.500, cel. Passionarla 3,855, cel. Pastoric 1.000. cel. Marti-nuzzi 560; sekc. Sv. Jakob: cel. Rosenberg 3.400, Pečenko 25, Cossuta A. 100, Puzzer Alfieri 500, Lipanje Guglielmo 200, A. G. 100, S. K. 100, odv Luigi Castellana 500, N. N. 50. N: N. 200, Tonel 500, Efda Tonel 100, Remigio Prodan 600, N. N. 500, Faidutti 100. Volecieh 100. Russi an E. 150, De Bono P. 50, Ernesto 50, upokojeni prista-niščniki 590. Russian 100, Stefanelli 500. L. 500, Passante 200, Nino 300. Degrassi 100, Norma Degrassi 500, N. N. 150, Simonovič 50, Dobrilovič 50, Berci 100, Bernetič 100, N. N. 50, N. N. 250, Simonovič 150, Beinoli 50, -Degrassi 150, N. N. 250, Mattassi'100, N. N. 200, Norma 200. Duca 100, Moreni 200, skupina Bramante 100, De Zorzi 100, N. N. 30(1, Sozzai 200, Gerbec 100, Carlo R. 100, Zne bel 100, Amobilia 100, Lorenzi 200, Udovisi 100, Sabriz 50, Franzelli 50, Lazzara 50, Berlot 80, Ribarič 200, Paoli 100, N. N. 100. Sekc. VGM: Angelo Tomasini 500, 'N. N. 100, Tokič A. 100, Z. A. 100, Tokič 200. Sekc. Pončana: Pozzecco R, 550, Zuljan 700. Oberti 900, Maria 800. Sekc. Kolonkovec; Zbirka tov. Castellani A. 2330, cel. Macarol 220-0, cel. Belo-yannis -62:5. Danes, 21. t. m. od 19. do 24. ure bo v gostilni Bonazza pri Sv. M. M. sp. 198 praznik tiska, ki ga organizira sekcija Sv. Ane. Praznik tiska, ki ga organizirajo v Skednju bo trajal tri dni. Začne se danes zvečer. Jutri bosta govorila na prazniku tov. Karel Siškovič in Paolo Sema. Pri kulturnem sporedu bo sodelovala lirična skupina PID «Kraljič». Na sporedu je poleg drugih zanimivih točk tudi izvolitev «kraljične večera» in ples. Jutri in v ponedeljek sta na vrsti še dva druga praznika tiska in sicer v Podlonjerju in žavljah. Protest SHLP pri predsedstvu cone Prejšnji teden je bila delegacija SHLP pri Conskemu podpredsedniku. g. odv. Persogliji, da bi mu iznesla protest naše prosvetne oragnizacije in vseh demokratičnih Slovencev zaradi prepovedi lepljenja lepaka proti razkosanju našega ozemlja in v obrambo narod- Veliki šmaren je prinesel letos nepričakovano slabo vreme Letošnji veliki šmaren je. docela zmedel račune vseh, ki so nestrpno pričakovali ta tradicionalni praznik, da se vsaj za en dan sprostijo in razvedrijo v naravi. Prišlo je namreč že v tradicijo, da se na dan velikega šmarna mesta skoro popolnoma spraznijo. Kdor le more gre v gore ali k morju. Dosti se jih navadno zadovolji tudi z izletom na Repentabor ali po našem prijaznem podeželju. Glavno je, da se ne ostane za domačimi zatohlimi zidovi. Toda letos je šlo vse navzkriž. Mesto lepega in toplega vremena je veliki šmaren prinesel dež in močan veter tako, da je tudi temperatura precej padla. Zato je bilo seveda na podeželju povsod pusto in prazno, o izletnikih ne duha ne sluha. Sele v poznih popoldanskih urah, ko je dež ponehal, se je prikazala ha Repentabru nekaj bolj «korajžnih», ki so hoteli ostati na vsak način zvesti stari tradiciji. Pra- zna so bila seveda tudi vsa kopališča in to v veliko Jezo gostilničarjev in hotelirjev, ki so si obetali za ta dan nekaj več zaslužka. Seveda bi bilo skoro odveč omeniti godrnjanje in jezo gostilničarjev in lastnikov osmič na Repentabru, prav tako številnih kramarjev in tradicionalnih prodajalcev znanega nanoškega sira, ki jih je muhasto vreme, spravilo ob vsak zaslužek. Tudi v ponedeljek niso bili dosti na boljšem. Zjutraj je deževalo in šele popoldne se je zijas-nilo. Maloštevilni izletniki, ki so se podali na Repentabor v ponedeljek, so bili dejansko le kapljica vode v primeri s prejšnjimi leti. Ce so godrnjali gostilničarji, na podeželju in lastniki kopališč, šo bili pa po drugi strani s slabim. vremenom zelo zadovoljni lastniki javnih lokalov v mestu, ki so imeli posebno v nedeljo nepričakovano dosti gostov. Tudi kinematografi so bili zvečer na- trpani. Vsakdo se je zaradi vremena tiščal raje doma in šel proti večeru v najbljžjo gostilno, kavarno ali kino. Kar se tiče velikega šmarna naj navedemo še par podatkov o potniškem prometu. Skozi blok v Slivami in z vlakom je prišlo v Trst od petka do ponedeljka 60.150 oseb. Iz Trsta je odšlo skozi isti blok in z vlakom 59.998 oseb. V soboto in nedeljo pa je odšlo skozi blok na Fernetičih 1360 oseb, v Trst pa je prišlo iz Jugoslavije 992 oseb. Kakor vidimo, je bil dotok v Trst večji kot odhod Tržačanov. Tudi železniška postaja je prodala za veliki šmaren le okrog 7.000 voznih listkov, dočim. jih je lani prodala okrog 13.000. Da je šlo letos iz Trsta manj izletnikov, gotovo ni krivo samo slabo vreme. Krive so nedvomno tudi poslabšane gospodarske razmere in pomanjkanje denarnih sredstev, kar občutijo danes ne samo delavci, marveč tudi drugi sloji. n ih pravic Slovencev. Delegacija je vprašala za vzroke prepovedi. G. Persoglia je izjavil, da je bila vsebina lepaka izzivalna, da bi utegnila razburiti ljudsko mnenje, da so časi nevarni, da so oblasti dolžne pod vzeti primerne ukrepe za preprečitev neredov, da je prepoved splošna za vse stranke, sicer pa, da se ne more več kot toliko izreči.Vztrajal je pri temu tudi. ko je delegacija predlagala, naj bi se e-ventuelno izpustil oni. del besedila, ki bi po njegovem mnenju utegnil razburiti javno mnenje. odpovejo pravici do izredne doklade, ker jim bo v tem primeru izplačana določena vso ta «una tantum». V tem smislu se je razpravljalo in skle palo na zborovanju UFDELa kjer pa je bilo prisotno !e par sto zainteresiranih. Ker šteje ta kategorija preko 5000 nameščencev. je povsem jasno, da kapitulantski sklep zborovanja ne more obveljati. Prizadeti sprejemajo ponujeno vsoto le kot predujem na še neizplačane zastanke, ki jim pripadajo od meseca julija 1952 dalje ter na račun stalnega mesečnega nakazila 450-0 lir. Obrtniško društvo v Barkovljah (Nadaljevanje s 3. strani) Glede trditev odvetnika Per-soglie, da so nam doslej vendar vse lepake dovolili, pripominjamo, da to ne drži ker so lepake ob priliki občnega zbora StHFiZ tudi prepove iali. Iz lega s leji, da tu ne gre touko za javni red. pač pa za zapostavljanje Slovencev Obenem želimo pripomniti, da conski predsednik g. Miceli. ni smatral ne umestno, da bi sprejel delegacijo SHLP, ki je največja kulturna organizacija Slovencev našega področja. marveč je to nalogo poveril podrejenim. nje društva vsak po 7.500 lir. Vrednost tedanjega društvenega premoženja, ki ga je likvidator dr. Botteri prodal ustanovi Rittmeyer za 90.000 lir, je znašala tedaj 1.207.500 lir in je tako Obrtnijsko društvo utrpelo ogromno škodo. To je bilo nezaslišano nasilje ki ga neovrgljivo dokazujejo pisma, ki so si jih ob priliki končne likvidacije izmenjali raznovrstni fašistični veljaki m odgovorni ministri tedanje fašistične vlade, v katerih si izražajo zahvalo za sodelovanje in čestitke nad doseženim uspehom. Prepisi, oziroma originali imenovanih dopisov, ki jasno izpričujejo namerno inscenacijo in politično ozadje vseh odlokov, ki so jih fašistične vladne oblasti uvedle proti Obrtnijskemu društvu so bili s tozadevnimi vlogami predloženi sedanji ZVU z zahtevo, da se fašistične odredbe prekličejo. To pa zaman. Kot v vseh primerih, ko je šlo za priznanje naših narodnostnih pravic, so nosilci za-padne demokracije tudi v tem primeru odgovorili, da s prevzemom zaupne oblasti nad našim področjem niso imeli dolžnosti poravnati od fašistov povzročeno škodo. Zlasti s to zadnjo ugotovitvijo naj bo v sedanjem tre-nùtku. ko smo po zaslugi istih nosilcev «demokracije», največ pa po zaslugi beograjske vlade, ki govori o nekaki «obrambi naših narodnostnih pravic», na tem, da bomo zopet okušali dobrine italijanske vladne politike, jasno vsakemu demokratičnemu Slovencu. da je obramba naših narodnostnih pravic in s tem naš narodni obstoj odvisen od e-notnosti našega življa ob brat, skl pomoči jugoslovanskega in italijanskega demokratičnega ljudstva in ob podpori mednarodnega ljudskega gibanja. Prišel je čas, ko mora vsak pošten Slovenec spregledati, da v interesu naše gospodarske, narodne, kulturne in socialne bodočnosti ne smemo zaupati ne v lažnive obljube italijanskega imperializma, kakor tudi in posebno ne v sleparska zagotovila beograjske klike. Za teden dni Sobota, 21 - Ivana (zadnji jec) Nedelja, 22. - Timotej Ponedeljek, 23 - Filip Torek, 24. - Jernej Sreda, 25. - LudoVik . Četrtek, 26. - Samuel D... Petek, 27. - Natalija iBožerut ZGODOVINSKI DNEVI 21. 1780 se je rodil slovenski zikoslovec Jernej Kopitar mrl je 11. avgusta 1844. ! 1809 je napisal prvo znani no slovnico slovenskega zi-ka. mmmsaki TRST II. SOBOTA: 13.30 Vaški kv| ^ » - 16. Oddaja za najmlajše -lil sit j a: BREZ DELA NI JELA - f Slovenski zbori - 19. Rogovi ženo - 21. Reportaža in poz vi iz slovenskih počitniških & bilioni j - 22.15 Paganini: KoiU- ,• NEDELJA: 9. Na harmonirJI1() ai gra Jože Pavlin - 9.45 L.M. & intuii r j arre: Koncertino za klaviijeml ja orkester - 13. Glasba po že UL open 20.50 Gounod: FAUST. opeiTUsal0 PONEDELJEK: 14.25 Slovenk k j moh vi - 19. Mamica pripev» Tiain je 2015 L.M. Škerjanc: Drugi . J iz cantate «Sonetni venec» - 1 1 be pri te ne iz cantate «Sonetni venec» Glazunov: Simfonija št. 4. ptzuma TOREK: 13. Glasba po željliin vi 20.05 L.M. Škerjanc: 3. del iz , ' . tate «Sonetni venec» - 21. Rtul P0K skl oder - Jules Romains: Tidne 1 UMF MEDICINE - 22.30 Nesvobodi ne melodije. SREDA: 13.30 Jugoslovaj Komu: motivi - 19. Zdravniški vedre ostva 21.15 Koncert tenorista Du-L_ Pertota - 22.15 Operni dueti, ] nosov ri in, kvarteti. P italij£ ČETRTEK: 14. Slovenski rn4o=ehnn - 19. Mdmičina povesti ca - tl,.. Vokalni tercet -21. Dramatiidlllani na zgodba - Havvtorne: K Ah razp NITI OBRAZ. L niso PETEK: 13. Glasba po žeijt™ , 20.05 Zbor Slovenske filharmf'borritv je - 21. Tržaški kulturni razffhovan; - 21.45 Čajkovski: Uvertura v nheb ■ 22. Književnost in umetnoSlL^ K I X O L” Fn. Bre OPČINE lev Sobota, 21. avg.: «Salerno, X» (Salerno, ora X). Art. . film. Ir' razke Nedelja, 22 avg.: «Julij ce 'rizadeb (Giulio Cesare). MGM ( ie „ Ponedeljek, 23. avg.: se poi> ldr Torek, 24. avg.: «Obupno ljV Po ve Luizo» (Amo Luisa dispet ir - . mente) Universal film. . v Sreda, 25. avg.: se ponovi. itrig ni Četrtek, 26. avg.: «Deset ptj 6y kup ki j ih je treba ohraniti» »ienor-Hd ci canzoni da salvare) 1. 8 nia film. iterimi Petek, 27. avg.: se ponovi. Arašan V tednu se začnejo preda n,il, „ni' ob 18., zadnja ob 22. Ob id, n an ijali in praznikih začetek oD tirodnii zadnja- ob 22. ttšitev PROSEK l0st (,t‘ ,6§a mn odgovarja interesom »j!/ j»vlj in italijanskega ljudstva. preprečitev delitve STO iny- tjavitev določb mirovne P J Vy-jy • t>e z Italijo more preprečiti , ~ načrte ameriških imperiali / not*! tem delu sveta in onem vladama v Beogradu in bi razpihovale od časa d° /j ko bi jima ustrezalo, narod” . nestrpnost in mržnjo odvračali pozornost svojik dov od osnovnih upraš””^* borbe z« osvoboditev obeh izpod ameriškega suženjstV Odgovorni urednik ,) RUDOLF BLAŽIČ (BlJe ,, Založništvo «OElA< -a Tiska tip. RIVA, Torre»*3' Dovoljenje AlS ti'irneri [tirante yàticn do 1 kravico Na v '»o, da v*io za Adnost krebivč A pre ga, , .en burnii Qj,avno udel. v»tov 'Ani E Niko Avici se Aine x us siv- * > Ze >vza Ajižn ''edali /itijoe stal