PROFESORJU BORISU O. UNBEGAUNU V SPOMIN
(18981973)
Pred kratkim je umrl eden najvidnejih slovanskiti jezikovniti zgodovinarjev, upokojeni profesor za slovansko jezikoslovje B. O. Unbegaun, ki je bil od leta 1922, ko je zael svoje slavistine tudije v Ljubljani, tesno povezan s slovensko slavistiko.
Pokojni profesor Unbegaun se je rodil v Moskvi; po revoluciji se je znael v tujini in je najprej dve leti poslual predavanja prof. Nahtigala in Ramova v Ljubljani, pozneje pa je tudij nadaljeval in konal v Parizu pri prof. Meilletu in Mazonu. Skoraj deset let je delal kot bibliotekar v pariki nacionalni knjinici in med tem pripravil temeljno razpravo o ruskem jeziku v 16. stoletju in knjigo o zaetkih knjinega jezika pri Srbih (oboje je izlo 1935). Po izidu teh del je dobil stolico za slavistiko v Strassbourgu, vozil pa se je predavat tudi v Bruselj. Med vojno je preivel dve leti v taboriu Buchenwald, po vrnitvi pa je nekaj let e predaval na omenjenih univerzah, dokler ni bil leta 1953 povabljen za profesorja slovanske filologije na univerzo v Oxfordu. Tu je deloval do upokojitve (1965), od takrat pa je predaval kot gost na njujorki univerzi.
Bibliografija Unbegaunovih del obsega ez 400 enot, med njimi je nad deset samostojnih knjig. Objavljati je zael e v tudentskih letih in je kmalu postal eden najvidnejih sodelavcev osrednje francoske slavistine revije (RLS), kamor je poleg razprav prispeval redno tudi bibliografske preglede za vzhodnoslovanske (in deloma tudi za druge) jezike. Kako samostojno in s kaknim posluhom je znal ovrednotiti najvaneja dela takratne slavistine znanstvene produkcije, posebno zgovorno kaejo Unbegaunove jedrnate
ocene v biltenu francoskega lingvistinega diptva (BSL). Svojo publicistino dejavnost je raziril zlasti po vojni, saj sreamo njegovo ime domala v vseh pomembnejih slavistinih asopisih in zbornikih (sodeloval je v Slavistini reviji IV in X Ramovev in Nahti-galov zbornik), bil je cenjen in spotovan profesor-gost na tevilnih evropskih in amerikih univerzah ter aktivni udeleenec na mednarodnih slavistinih in lingvistinih kongresih.
Unbegaunove razprave in knjige dokazujejo, da je obvladal problematiko vseh slovanskih jezikov, vendar smemo zapisati, da je bil predvsem historik ruskega jezika, filolog in leksiko-log. Kot neprekosljiv poznavalec evropske kulturne zgodovine se je dokopal do izvora marsikatere ruske besede, ki je bila poprej zavita v temo-, vedno je iskal stik med besedami in predmetnim svetom, in ni mu bilo al truda, ko je npr. ob razlagi besed za kompas moral po muzejih pregledati vse razliice teh naprav. Z veliko vnemo in uspehi je profesor Unbegaun raziskoval tudi ruski imenski fond in ga povezoval z zgodovinskimi obdobji. V zadnjem desetletju se je veliko ukvarjal z razvojem jezika ruskega prava in pri tem ponovno sproil staro vpraanje o tem, ali je ruski knjini jezik ru-sificirana cerkvenoslovanina ali ruina z nekaterimi cksl. prvinami; ker je Unbegaun zagovarjal cksl. tradicijo, je razumljivo, da je ve ruskih slavistov njegove trditve zavrnilo. Doslej je bilo analiziranega e vse premalo zgodovinskega jezikovnega gradiva, da bi bila lahko prva ali druga sodba dokonna.
eprav se je Unbegaun najraje ukvarjal z jezikovno zgodovino (izdajal je tudi tuje ruske slovnice iz 17. in 18.
285
stoletja), je vseeno napisal tudi zgledno slovnico dananje knjine ruine, posegel pa je tudi na podroje ruskega verza.
Unbegaun ni bil izdelovalec velikih jezikoslovnih platen, bil pa je mojster
drobnih risb, ki jih je znal povezati v veje jezikoslovne celote. Njegova znanstvena in loveka priljubljenost v slavistinem svetu je gotovo enkratna.
Franc Jakopin Filozofska fakulteta v Ljubljani
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si