Glasi vnanji o sedanjem stanji Avstrije.
O stanji Avstrije piše nemški časnik tirolski „Ti-roler Stimmen" tako-le:
Naj tudi vladi sedanji v eno mer hvalo pojo tisti ljudje, ki si prikladajo ime „verfassungstreue" ali „brambovcev ustave"; vendar ostane gotova resnica, da se v Avstrii bori velika večina narodov takraj Li-tave (zunaj Ogerskega) zavečo samostalnost, in tega borjenja ne bode opustila, predno ne doseže, česar si želi. Ako se tedaj razglasuje po svetu, da je sedanji ministerski program (sedanje ministersko postopanje) pravi (korektni) izraz nepremenljive volje Njih Veličanstva in ne samo poskušnja kakega ministra, vendar mi takemu zagotovljenju ne verjamemo nikakor. Program, kterega ima naša vlada v glavi, znabiti da je popolnoma korekten; al to, kar ga nam je že pokazala, je kalna zmes starega in novega „nazaj" in „naprej" ob enem, in nikakor ni treba mu povdarjati njegove korektnosti. Tako imenovanega„ustavnega" zbora se še vedno držati — akoravno se je Ogerskemu dala samostalnost in se je ono skoraj do dobrega odločilo iz avstrijske državne zaveze — to ni drugo kot „kita", ktera se morebiti zarad nas hranuje kot kaka svetinja (kajti privatnega veselja nikomur nočemo kratiti), — pravo pa to ni nikakor. Se manj prav pa je to, da se za ministerske poskušnje vedno na pomoč kliče cesarjevo Veličanstvo. V ustavnih vladah ni navadno in ni prav, da se v to, kar se po minister-skih nasvetih godi, vtikuje ime Njegovega Veličanstva, ktero stoji nad vso odgovornostjo. V državah ustavnih so ministri odgovorni. Saj vendar ministerstvo s tem noče meriti na to, da je mogoče, da cesar več ne bode vprašal svojih narodov o postavodajavnih zadevah, ako ministerstvu ne obvelja, prav pohleven državni zbor dobiti na Dunaj. Ako se to pripeti, tadaj se ve, da bode moralo biti vse korektno, dokler ne razruši duh življenja in napredka vseh ovir, ki ga zadržujejo in si samosvojno ne poišče oblik, ktere bodo vprihodnje veljavne za blagor avstrijskih narodov!!
Iz teh besed se vidi, da tudi pošteni nemški listi so prepričani, da boja ne bode pred konec, dokler ne doseže vsak narod tega, kar mu gre po večni pravici. Zaupno tedaj glejmo Slovani v bodočnost; sedanje stanje Avstrije mora se na bolje obrniti!
119