------    316    —
    Še enkrat o občni državni požarni zavarovalnici.
V dopisu od 14. avgusta t. 1. dokazal sam ob kratkem potrebo takega splošnega zavarovalnega zavoda, do katerega bi ljudstvo sploh popolno zaupanje — in to brez daljših pomislekov — imelo. V štev. 199. „Siov. Nar." od 30. avgusta nahaja se dopis iz Notranjskega: ,,Požari pri nas in kako bi se zabraojevali", v katerem se kmalu od začetka bere: },Sprožila se je na novo misel, o kateri je bil uže večkrat govor, misel o prisilni državni požarni zavarovalnici. Vsakdo naj se pri« mora zavarovati se in dotična opravila naj prevzamejo c. k. davkarije. Lepa misel, lahko izrečena, al težko izvršena!4' — Ker pa gospod dopisnik te misli dalje ne razpravlja in v svojem obširnem dopisu le dokazuje in nasvete stavi, kako bi se ogromnim požarom v okom prišlo , hočem jaz danes po svoji slab* moči dokazati, kako bi se dala ,,občna državna požarna — oziroma splcšna — zavarovalnica'* praktično in z malimi stroški izvesti in potem tudi upravljati.
Vsako društvo odvisno je gotovo v prvi vrsti od obilega števila udov; kolikor več je drustvenikov, toliko na krepkejih nogah društvo stoji, — in ob enem na posamezne tudi toliko manjši letni vplačevalni doneski pripadajo. Bolj ko so moči razcepljene, veča ko je konkurenca, toliko težje je tudi društvu životariti, — v posledici tega pa tudi prej ali pozneje skoraj gotova „krida" sledi — in udeleženci —* le prevečkrat ob vse pridejo. — Znani „krah" to dosti dobro osvitljuje!
In — ako ute sedaj nekatere zavarovalnice na trdnih nogah stoje, ker so le privatni zavodi, pri katerih je le nekaj tisoč ljudi zavarovanih, kakoršni zavodi so pa lastnina tako imenovanih delničarjev, koliko goto-vejši in trdnejši bil bi še le splošni državni zavarovalni zavod, pri katerem bilo bi na milijone zavarovancev vdeležen.b in bi država zanj porok bila! Taka splošna državna zavarovalnica bila bi prava državna bratovščina, od katere bi labko vsak državljan, kdor bil bi zavarovan, v prizadeti mu potrebi — pomoč našel.
Marsikatera privatoa  zavarovalnica,   akoravno  ima uže skoz veliko   let sem pošteno in vestno oskrbništvo,* utegne vendar-le slednjič v sleparske in brezvestne roke priti,   česar   bi se   pa   pri splošni državni zavarovalnici nikdar bati  ne bilo.
Tak splošni državni zavod zavarovalnic ne bi samo škodo po ognji načinjeno zavaroval, nego tudi ono po toči, vodi in drugih elementarnih silah prouzro-čeno, kakor tudi življenje, dote in tako dalje; s tem zavodom naj bi se v posledici združila tudi vsa druga društva, katera v prid (oziroma zavarovanje in pomoč) kakoršnega koli interesa državljanov delujejo, na priliko, tako imenovani ?,Beaoiten-Verein", učiteljska udovska društva itd., kateremu splošnemu zavarovalnemu zavoda bi taka društva svoje dosedanje kapitale v gospodarstvo in oskrbništvo odstopila. *)
Reklo se bode morda: ustanovitev splošne državne zavarovalnice stala bi izredno veliko stroškov, davki bi se s tem uže tako v gmotnem obzira preobloženemu ljudstvu iz nova povikšali, uprava in oskrbovanje bi novih   stroškov   natvezilo,   uradniki   bi   se   zavoljo tega
*) Tako daleč z zavarovanjem segati, bilo bi predaleč seči in lahko bi se takemu nasvetu reklo: „Das Kind mit dem Bade verschutten'*.                                                        Vred.
pri c. kr. davkarijah morali pomnožiti, cenitev poslopij in drugih zavarovanih reči bila bi draga in še več takih pomisiikov. A vsega tega ni se bati. Treba je reč le praktično pričeti, praktično izvršiti in slednjič praktično uredjeno tudi praktično upravljati in voditi, pa bode vse dobro na korist države cele, v prid posameznih dežel, posameznih okrajev, posameznih občin, posameznih vasi in posameznih posestnikov — zavarovancev.
Res je, da vsaka nova naprava — oziroma družba, bodi-si uže koristna ali pa škodljiva, stane več ali manj novcev, posebno če je v privatnih rokah. Pa — tukaj je vse kaj druzega; okoliščine so popolno ugodne; le nekoliko vneme in požrtvovalnosti za splošni blagor državljanov je treba, pa se bode prekoristna naprava osnovala in v življenje spravila. Novih ^^VVertbheimeric" ne bilo bi potreba napravljati in kupovati, ker ima uže tako slednja davkarija najmanj po dve, v katerih bi gotovo poleg davčnega denarja tudi dovolj prostora za zavarovalnični denar bilo; upravni organi ostanejo oni, kateri uže sedaj davčine zadeve vodijo in oskrbujejo itd. *) Kar bi v tem obziru več ali manj novih stroškov prizadejalo, so — tiskovine — v prvi vrsti davkarske bukvice, katere bi morale nekoliko večo obliko imeti, kot sedanje in bile bi ob enem tudi zavarovalne bukvice ; te morale biti bi praktično rubricirane tako , da bi prve rubrike veljale za davke, a zadnje pa za zavarovalnico v vseh obzirib. Po teh bukvicah morale bi se tudi vse druge davčine tiskovine primerno vrediti, kakor tudi izplačevalne pole (Ausgabs-Zahlungsbogen) stalnih plač vsakovrstnih uradnikov, profesorjev in ljudskih učiteljev , katere bi poleg drugih navadnih rubrik tudi one glede zavarovanja obsegale. Na ta način bi se prihranilo na posebnih (zavarovalnih) tiskovinah.
Posebnih uradnikov, oziroma posebnega opravnistva za splošno državno zavarovalnico bi potreba ne bilo, ker bi v ta namen dosedanje osobje davkarij in finančnih uradov popolno zadostovalo, kateremu bi se le delo glede vpisovanja in računov za nekoliko rubrik pomnožilo, kar bi pa gotovo prav proti mali nagradi — radi izvrševali. Gotovo se pa med tem osobjem tudi prav veliko takih gospodov v državi nahaja, kateri so prave ljubezni do državljanov davkoplačevalcev presunjeni, in bi zavaro-valnična opravila tudi brez vaakoršne posebne nagrade z veseljem izvrševali!
Kar zadeva povišek davkov, bi le tisti nekoliko soldov v svoje zagotovilo več plačevati morali, kateri dosedaj nikjer še zavarovani niso; a onim pa, kateri so uže sedaj pri privatnih zavodih v kakoršnem koli obziru zavarovani, bi se davki, oziroma zavarovalnina — gotovo za precejšnjo število procentov znižali, — a po-magano bilo bi pa vsakemu zavarovancu, kojega bi kaka po ognji (proti ognju moral bi vsakdo zavarovan biti) aii pa drugih elementarnih silah prizadeta nesreča zadela. (Razen ognja zavarovati se, bilo naj bi vsakemu na prosto voljo dano.)
Kar zadeva cenitev poslopij in drugih ognju podvrženih reči , izvršila bi se v vsakem davčnem okraju v sodelovanji enega davkarskega uradnika z županstvi in domačimi zapriseženimi cenilnimi možmi z malimi stroški, kar bi nadomestovalo posebno cenilno komisijo. Se ve da , ko bi se te cenitve tako izvrševale , kot se izvršujejo vcenitve zemljišč, stale bi ogromnih stroškov, kar bilo bi pa nepraktično in tudi popolno nepotrebno. **)
*) Uže sedaj nekateri c. k. davkarji agentstvo privatnih zavarovalnic opravljajo.                                                  - Pis
**) Splošna zavarovalnica bi tudi lože skrbela posameznim občinam za potrebno gasilno orodje in ustanovitev požarno-gasilnih društev, kot je to privatnim zavodom mogoče.     Pis.
------    317    ------
Tako bi s? po mojih plitvih in slabih nazorih dala splošna državna zavarovalnica z najmanjšimi stroški oživiti in v krepki stan pripraviti. Slednjič le se tukaj javno prosim, da naj se še kak drug učen in vešč gospod gledč te prekoristne naprave oglasi, osobito p. n. gosp. Luka Robič, deželni poslanec, kateremu so posebno vse davkarske razmere in uprava temeljito znane. Naj bi pač ta, za blagor slovenskega ljudstva vseskozi gorko vneti patrijot tudi v tej važni zadevi hotel svojo praktično besedo reči in v prospeh prekoristne naprave svojo betvico žrtovati!
Na Premu 17. septembra 1879.
Matija Rant, narodni učitelj.