Slovenec Katoliški list; za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 52. JOLIET, ILLINOIS »5. MAJA 1917. LETNIK XXYI. .Predloga o > vojnem davku v zbornici. SEDEM TOČEK O REGISTRACIJI. Najvažnejše točke v predsednikovem proglasu o registraciji. Sprejeta s 329 proti 76 glasom. Za ob-dačbo tudi vseh potrebščin gospodinjstva. DRUGA PREDLOGA 0 ŽIVILIH. Vprašanje o ladjah, registracija, starostna meja in druge važne stvari. f Washington, D. C., 21. maja. — Britanski državni tajnik Balfour je razpravljal danes z generalmajorjem Goethalsom od brodarstvenega obla-stva ladijsko vprašanje. Britanski ve-ščaki izvozne trgovine so se razprav udeleževali ip so v družbi z ameriškimi veščaki izdelali načrt, kako je mogoče ententinim zaveznikom dovažati najpotrebnejših stvari, katerih potrebujejo. Britanski komisarji so sestavili podroben tozadeven seznam in navedli, koliko podpalubja lahko Anglija da na razpolaganje. Novemu brodovju bo dodanih znatno število minskih vlačivk. Pomorski minister Daniels se glede gradnje istih že pogaja z raznimi tvrdkami. Starostna meja povišana. • New York, 21. maja. — Starostna meja prosilcev za uvrstitev v zavezno armado je bila od prvotno 17—35 let Povišana na 18—40 let, tako je danes naznanil major John Hughes od nabornega urada. Deset milijonov 5. junija. Washington, D. C., 21. maja. — Priprave za registriranje deset milijonov *a orožje sposobnih državljanov in državljanskih pričakovancev predpisane 'starosti, ki se imajo po predsednikovem proglasu zglasiti dne 5. junija, napredujejo po vsej deželi. Iz poročil, dospelih v vojni urad, je razvidno, da je 42 držav svoj registracijski stroj že namazalo in samo čaka določenega dne, da začne z delom. Formularji (vzorci) so razdeljeni in nobenega dvoma ni, da bo vojaško štetje brez zadržka izvedeno v najkrajšem času, ki Je bil kdaj dovoljen za kako tako podjetje. Druga predloga o živilih. Washington, D. C., 22. maj«. — Drugo vladno predlogo o živilih, ki je bila tako pregledana, da pooblašča posebno oblastvo pod nadzorstvom predsednikovim za razdeljevanje in prodajanje potrebščin Vsakdanjega življenja v slučaju nujnosti, je danes predložil zbornici poslanec Lever, predsednik odseka za poljedelske stvari. Prva Predloga je, kakor znano, preračunje- na na to, povzdigniti pridelovanje in živežne zaloge v deželi vobče nadzirati. Diktatura. Predloga je bila pregledana in izno-va očrtana, ko je predsednik imel več posvetov s Herbert C. Hooverjem,,ki je izbran za živežnega oskrbnika, in poljedelskim ministrom Houstonom. Tudi člani pristojnih odsekov senata in zbornice so se udeleževali ha posvetovanjih. Po določilih predloge bi s^ eksekutivi prisodila tudi oblast, določevati najvišje in najnižje cene za vse potrebščine vsakdanjega življenja. Nemci pridržujejo Američane. Washington, D. C., 22. maja. — Državni urad je danes po španski vladi podal protest proti namišljeni pridrž-bi ameriških državljanov v Nemčiji, ko je prejel baje iz najboljšega vira gotovo vest, da se Američanom zabra-njuje odpotovanje. Nemška vlada je bila pozvana, oddati v tej stvari polno in končnoveljavno izjavo. Obenem je bilo pokazano na to, da se podanikom nemške države, ki hočejo zapustiti Združene Države, ne stavijo na pot nikake ovire. Vojnodavčna predloga. Washington, D. C., 23. maja. — Vojnodavčna predloga, po kateri se ima zavezni zakladnici v prihodnjem letu dovesti $1,800,000,000, je bila danes pozno popoldne v zbornici sprejeta s 329 proti 76 glasom v skoraj enaki obliki, v kakršni jo je vporočal pristojni odsek za sredstva in pota pred približno dvema tednoma. Vse glase proti predlogi so oddali republikanski poslanci. Da bo predloga v senatu nanovo očrtana, smatrajo za gotovo. Senat namerava več važnih izprememb. Zavezna vlada in Stockholm. Washington, D. C., 23. maja. — Zavezna vlada je danes ameriškim -delegatom h konferenci 'socialistov v Stock holmu ne le odrekla napravo popotnih listov, marveč jih tudi posvarila, da se izpostavijo težkim kaznim, če se u-deležijo posvetovanj. S tem je zavezna vlada izjavila, da "mirovne propagande evropskih socialistov ne odobrava", o kateri misli, da izhaja iz Nemčije. Italijanska komisija. Washington, D. C., 23. maja. — Italijanska uradna komisija je dospela danes opoldne semkaj, pod vodstvom princa d' Udine. .Ga-t^ so sprejeli visoki vladni uradniki in vedli pod spremstvom oddelka konjiče v stanovanje Joseph Leiterje-vo, kjer bodo nastanjeni med svojim bivanjem v zaveznem glavnem mestu. 1. Samo en dan je za registracijo, namreč dan S. junija 1917. 2. V.-ak moški prebivalec Združenih Držav, ki je dosegel svoj 21. in ni dosegel svojega 31. rojstnega dne, se mora registrirati na določeni dan 5. junija 1917. Edine izjeme so častniki in nabrani vojaki regularne armade, mornarice, pomorskega voja ter narodne straže in pomorske milice, dokler so v službi Združenih Držav, ter častniki v častniškem reservnem voju in nabrani vojaki v nabranem reservnem voju, dokler so v aktivni službi. 3. Registracija je različna od draf-ta. Kakršenkoli pravičen razlog imate za oproščenje, registrirati se morate. 4. Registracija je javna dolžnost. Za tiste, ki ne odgovorijo zmislu te dolžnosti, je kazen zapora, ne globa, predpisana v zakonu o draftu. 5. Tisti, ki bodo vsled bolezni nesposobni za registriranje, naj pošljejo zastopnika k okrajnemu ali mestnemu klerku po iztis registracijske karte. Klerk bode poučil, kako je to karto izpolniti. Karto ima potem po pošti poslati bolna oseba ali izročiti njen zastopnik registrarju njenega volilnega precinkta. Bolna oseba ima v zavitek dejati drug zavitek nase naslovljen in z znamko za povrnitev njenega registracijskega izpričevala. 6. Vsakdo, ki pričakuje, da bo odsoten od svojega volilnega precinkta na registracijski dan, naj prosi brž ko je primerno za registracijsko karto okrajnega klerka okraja (county), kjer 'se utegne muditi, ali če je v mestu nad 30,000 prebivalcev, mestnega klerka. Klerk bo zapisal odgovore na karto in jo izročil od njenega doma odsotni osebi. Ta mora po pošti poslati to karto registrarju svojega domačega vo lilnega precinkta, tako da jo dobi ta uradnik do registracijskega dne. Nase naslovljen in z znamko opremljen zavitek se ima priložiti karti, da se zagotovi povrnitev^registracijskega izpričevali od njenega doma odsotni o-sebi. 7. Registracijske koče bodo odprte od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer na registracijski dan 5. junija 1917. Ne nalašč. Kodanj, 21. maja. — Nemški poslanec v Stockholmu je švedski vladi izrazil svoje obžalovanje nad ne name-vanim torpediranjem parnikov "West-erland", "Wiken" in "Aspen". Med vožnjo v Solun. Pariz, 21. maja. — Francoski parnik "Colbert" je bil dne 30. aprila v Sredozemskem morju pogreznjen, ko se je nahajal na vožnji v Solun. Torpedo ga je zadel pod vodno črto. V petih minutah se je potopil. Posadka je bila rešena. WH£RE NIVELLE BE.QRH HIS DfZlVE ' /?6/?/fygT GEKMRN U/Vg Pitanci in francozi pritiskajo nemce od severnega morja do švicarske meje. Na sliki je videti, kje je francoski vrhovni poveljnik Nivelle začel pritiskati proti nemški liniji. Po večdnevni rav silni topniški pripravi so Francozi začeli ofenzivo na fronti petindvajsetih milj od Soissonsa do Craonna in roti vzhodu, in prvega dne udar jlni je pridobil več milj nemških zakopov in 10,000 ujetnikov. Na zgornji mapi sta 1 e(i francosko-britanska in belgijska fronta od Severnega morja do švicarske meje. Debela črta kaže fronto, ^C(len so Francozi "zadeli linijo", in lomljena črta kaže razteft osvojenih nemških prvih postojank od Sorssonsa j® Craonna, dočiin je bilo vzhodno od Craonna nekaj sovražnih drugih postojank zavzetih. Ta del bojne fronte Zl>an kot champagnski odsek in je bil prizor nekaterih najhujših bojev med vojno. i ob Soei pred novim viharjem. Cadorna moral svojim izpehanim četam po večdnevnih, brezuspešnih naporih privoščiti miru. PRED GORICO LAH SPET ODBIT. Na »francoski in makedonski fronti dokaj trdi boji. Laška fronta. Dunaj, 21. maja. (Čez London.) — Današnje uradno poročilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva pravi: "Sovražnik je včeraj nadaljeval svoje napade ob Soči. Njegov glavni pritisk j« bil naperjen proti našim postojankam med Vodicami in Solkanom. Vsi njegovi trudi ^o bili brezuspešni in pridobjti ni mogel niti-pedi zemlje. "Zjutraj je sovražnik pognal svoja mnoštva dvakrat k napadu na Sveto Goro. Prvi napad se je zlomil pod našim pcfcubnirn streljanjem, preden se je mogel prav razviti. Med drugim napadom so sovražne čete v soseščini svetotrorskega samostana izsilile _svojo pot v naše zakppe, ki so bili razdejani po najtežjem bobnečem streljanju. Naše hrabre čete, med njimi mariborski čjr n o v o j n i k i, pa 'so pognale sovražnika nazaj v protinapadu z bajonetom. Brez topniške priprave. ''Zvečer so Italijani podjeli brez vsake topniške priprave na široki fronti močan napad, ki je bil na tej liniji naperjen proti celemu odseku blizu Vodic in Svete Gore. Pri Vodicah se je posrečilo naskočnim četam pod najtežjimi izgubami doseči greben. Preizkušeni 41. pešpolk (nadvojvoda Ev-gg3U,.^«j»fcovinski domači polk) se je potem zagnal proti niočnejšemu sovražniku in ga je po ljutem spopadu s kopitom in bajonetom prisilil v beg. Proti Sveti Gori postavljene italijanske divizije so bile po našem topniškem ognju pognane nazaj v svoje lastne postojanke. "Med včerajšnjo bitko smo ujeli nad 200 mož in uplenili število strojnih pušek. "Raznovrstna sestava naših čet, bo-jujočih se na Krasu, še ne dovoljuje, navesti stojišče in junaške čine posam-nih polkov, ki so k uspehu dneva posebno pripomogli. "Kaši zrakoplovci so zbili pet italijanskih zrakoplovov." Tesnobne slutnje. Rim, 21. maja. (Čez London.) — Današnje poročilo italijanskega vojnega vodstva si!no razvila. "Na nekaterih točkah koroške in tirolske fronte je 'bila bojna delavnost živahnejša." Makedonska fronta. Sofija, 20. maja. (Zakesnelo.) — Po dolgi topniški pripravi je sovražnik -začel več silnih napadov vzhodno od Dobropolja. Zlomili so se pod našim ognjem iz strojnih in navadnih pušek. Sovražne skupine, ki so se približale našim linijam, so bile uničene z ročnimi granatanfi. Težkih izgub je utrpel sovražnik. Berlin, 21. maja. — Bojevanje je bilo omejeno na krajevne topniške'spopade. Pariz, 21. maja. — Topovi so grmeli zdajpazdaj ob vsej fronti. Sovražnik je zaman poskušal petkrat v noči od 19. na 20. maja zavzeti stražišče, osvojeno po Srbih v njih prejšnjih napadih. Sofija, 22. maja. — Težki topniški boji so bili v raznih odsekih. Trinajst sovražnih vojnih ladij je bombardiralo Kavalo, dočim je dvanajst zrakoplovov spuščalo bombe na mesto. Več hiš v Kavali je bilo razdejanih, a vojaška škoda ni bila napravljena. En sovražen zrakoplov je bil zbit. Berlin, 22. maja. — Med Presbaj-skim jezerom in Črno, na obeh bregih Vardarja in ob Strumi je bilo sovražno topništvo delavnejše, nego prejšnji dan. Pariz, 22. maja. — Včeraj je bila zdajpazdaj kanonada ob vsej fronti. Srbski in britanski zrakoplovci so bili delavni in so uspešno bombardirali sovražna skladišča. puškami in ogledovanje po skautih se je vršilo. Petrograd, 22. maja. — Streljanje se je vršilo. Dunaj, 22. maja. — Ničesar ni izpo-ročiti. Ruska fronta. Petrograd, 21. maja. — Streljanje s puškami in ogledovanje po skautih se je vršilo. Berlin, 21. maja. — Položaj je neizpremenjen. Petrograd, 22. maja. — Streljanje se je yršilo. Berlin, 22. maja. — Položaj je neizpremenjen. Dunaj, 22. maja. — Ničesar ni izpo-ročiti. Francoska fronta. London, 21. maja. — Britanci sedaj obdržujejo vso Hindenburgovo linijo od točke eno miljo vzhodno od Bulle-courta do Arrasa, izvzemši kakih 2,000 jardov koj zapadno od Bullecourta. Pariz poroča odbitje nemškega napada blizu Froidmonteke farme v odseku reke Chemin-des-Dames. Francozi so zavzeli več linij sovražnih zakopov v Champagni in odbili protinapade. Berlin poroča izjalovljenje britanskih napadov pri Bullecotirtu in francoskih prizadev v Champagni. Izgube ententinih zaveznikov so bile težke. London, 22. maja. — Pariz poroča težke topniške boje ob reki Chemin-des-Dames in odbitje Nemcev pri poskusu zopet pridobiti ozemlja v Champagni. Britanci poročajo uspešne napade in razdejanje nemškega skladišča za strelivo. Berlin poroča odbitje Britancev pri Bullecourtu in Croisillesu. Francozi v okraju Nauroy so bili tudi odbiti, pravi Berlin. Turška fronta. Petrograd, 21. maja. — V Kavkazu zapadno od Ardasija je stotnija Turkov ponovno poskušala napasti naše zakope, a je bila odbita. Pol škadrona turške konjiče se je poskušalo približati eni višin kaki deset milj južno od Baneha, a smo ga prisilili k umeknitvi. Petrograd, 22. maja. — V Kavkazu so Kurdi poskušali napad južno od Er-zingana, a so bili razkropljeni po našem streljanju. Grof Tisza odstopil. London, 23. maja. — Brzojavka na "Central News" iz Amsterdama pravi, da je ogrska vlada z grofom Tisza na čelu odstopila. Amsterdam, 23. maja. — Po brzojavki iz Budimpešte, ki je dospela prek Berlina semkaj, je grof Tisza baje predlagal kralju yolilno reformo. Kralj si je pridržal odločitev, od katere je odvisno, ali bo vlada odstopila. Grof Tisza je bil več let voditelj Nemčiji prijazne stranke v dvojni monarhiji in edini državnik, ki je preostal od mož, ki so bili svetovavci cesarja Franca Jožefa, preden je nastala vojna. Rumunska fronta. Petrograd, 21. maja. — Streljanje s Grof Tarnowski na vožnji domov. Rotterdam, čez London, 22. maja.— Grof Tarnowski de Tarnow je dospel semkaj po mirni vožnji iz Združenih Držav. Grof Tarnowski, čigar poslk-nikovanje v Washingtonu se bliža. Kaj bo tedaj? Slovenska operna in dramska predstava v Sternovi dvorani popoldne in zvečer. Kdo jo priredi? Slavno društvo sv. Cecilije. Ali bo vredno pogledati? Menda že, kajti za gotovo vam lahko povemo izza kulis, da tako lepega slovenskega koncertnega petja še ni bilo slišati v Jolietu, dasiravno smo imeli že nekaj pevovodij, ki so storili vse, kar je bilo mogoče storiti v naših tedanjih razmerah. Mrs. Anton Nemanich je zbrala tako imeniten mešan pevski zbor in je vodila pevske vaje tako neutrudno, da lahko proro-jtujemo koncertu popoln uspeh. Točke koncerta, imena pevcev in drugih sotrudnikov objavimo prihodnji teden. Danes samo še povemo, da bo drugi 4?1 prireditve tvorila dr. Krekova veseloigra "Tri sestre", ki bo gotovo tudi uspela, kajti vse uloge so v najboljših rokah. — Termin podaljšan do 15. junija. Kakor znano, bode Zveza Katoliških Slovencev letos izdala četvero knjig, in sicer v nadomestilo Mohorjevih knjig, katerih tudi letos najbrže ne bomo dobili. Termin za priglasitev in naroči-tev na knjige je bil izprva določen do 30. aprila. Ker pa se še vedno oglašajo naročniki, se je termin za naročitev končnoveljavno podaljšal do dne 15. junija. Rojaki in rojakinje, uporabite lepo priložnost! Samo za $1 (en dolar) udnine dobite jeseni četvero lepih knjig, in sicer: 1) Koledar Ave Maria, v katerem bode priobčen natančen imenik vseh udov po posameznih naselbinah, kakor ga je imel Mohorjev Koledar. 2) Iz življenja. Knjiga povesti, kakoršne so bile Mohorjeve Ve-černice. 3) Iz srca do srca. Brešuri-ca, ki bode posegla v naše amerikan-ske razmere. 4) Angleško-slovenski katekizem. (Baltimorski.) V angleščini in slovenščini. — Vse te knjige dobite jeseni, če do dne 15. junija pošljete en dolar udnine na naslov: Zveza Katoliških Slovencev, 62 St. Marks PI., New York, N. Y. Udnino sprejema tudi upravništvo Amer. Slovenca. — "Posojilo za svobodo" (Liberty Loan). Guverner Lowden je izdal proglas, v katerem poziva vsakega, ki je sposoben, da naj kupi enega ali več takozvanih "Liberty bonds" aft bon-dov za svobodo. Guverner pravi: "V tako velikansko vojno stopamo, da še nismo poznali večje. Izid te vojne bo odločil za ves dogledni čas, ali naj imajo ali ne ljudje pravico, da vladajo eami sebe. Če zmagamo, lahko upamo na nešteta leta sreče za naše otroke in naših otrok otroke. Če bomo premagani, je vseeno, če izgubimo vse v tej svetovni vojni. Vojna v modernem času pomeni ogromne stroške na denarju in na moštvu. Zato pozivam vse državljane, da podpišejo, kolikor jim sploh pripušča njih finančna sposobnost, na vojno posojilo za svobodo. Na noben drugi način ne moremo pokazati svetu tako dobro, da vemo, kaj ta vojna pomeni in da smo odločni za vsako ceno zmagati." ■— Subskripcije za te vojne bonde se sprejemajo v vseh krajevnih bankah na vplačilo samo $1 za bond $50 in samo $2 za bond $100, in ta vplačila, nadaljevana vsak teden, usposobijo vsakega kupca, da pride v posest enega ali več bondov, ki nosijo $3yi obresti. Ti bondi so najvarnejši na svetu, ker jih krije najbogatejša vlada na svetu, to je, vlada Združenih Držav. Vse podrobnosti izveste v bankah. — Vnebohod je bil v četrtek, dne 17. maja. Tukajšnji angleški dnevnik je poročal, da bo 24. t. m., kar je naš poročevalec v naglici prepisal in obja-vjl v zadnji št. Toliko resnici na ljubo. — Čudno vreme. Predzadnji ponedeljek, dne 14. maja, je bilo še prav hladno vreme. Dne 15. maja se je začelo obračati na solnčno stran, in sicer tako naglo, da je že dne 17. maja vročina premagala tri delavce v tovarni Illinois Steel-družbe, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Dne 18. maja (zadnji petek) je živo srebro sple zalo na 88 stopinj, to je že precejšnja vročina za ta čas, ko ji še nismo privajeni. Dne 20. maja (zadnjo nedeljo) pa je zopet pritisnil mrzel val od severa, ki nam je prinesel tudi hladnega dežja in vmes celo slano. Danes je še vedno mraz. — Gostoljubna hiša. Ga. Ana in g. ^George Flajnik in gdčna. Justina Lo-kar iz Pittsburgha, Pa., so med svojim tridnevnim tukajšnjim bivanjem povodom pogreba g. Antona Šnelerja stanovali v hiši g. Anton Nemanichevi na 1015 Raynor avenue, kjer so bili postrežem s staroslovansko gostoljubnostjo. — Dne 5. junija bo dan registracije za vse vojaškemu naboru podvržene prebivalce Z. D., ki so dovršili 21. leto starosti in še niso stari 31 let. Kdor se ne zglasi k registraciji, utegne biti kaznovan z zaporom do enega leta. Rojaki, pazite! — Koncertno zabavo priredi Hrvatsko Pjevačko Društvo "Gorska Vila" v soboto, dne 26. maja, v hrvatski šolski dvorani, 906 N. Broadway. Na sporedu bo petje, deklamiranje, šaljiva pošta, tombola, šala in smeh. Početek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50c za osebo. —Mr. Matija Čagran, potovalni zastopnik za "Ave Maria", je v Jolietu brž opravil, kajti lokalni zastopniki so tako skrbni in pridni, da je glede jo-lietskih naročnikov vedno vse v redu. Jutri (četrtek) dopoldne odpotuje g. Čagran v Springfield, 111. — Jednote ne smejo izločiti članov, ki so šli med vojake ameriške armade. Pač imajo glavni odbori podpornih jed'not in zvez pravico, tistim svojim članom, ki gredo med vojake, povišati asesment primerno nevarnosti za njih bolezen ali smrt. Toda izločiti ali izključiti se ne sme nobenega člana iz jednote ali zveze, če gre med vojake. La Salle, 111., 21. maja 1917. — Ko se je završila otvoritev "Slov. Doma", to je, salona in plesišča "Star Union Brewing" kompanije, smo pričakovali, da bodo rdečkarji kakor po navadi zagnali huronski krik po svojih papir-natnih trobilih o "ogromni udeležbi", 'navdušenju" i. t. d., ki je zavladalo, ko se je odprla nova "ošterija" — pa nič ni bilo. Od daleč tam v Cicero, 111., je malce zajjevskalo neko časnikarsko ščene — tudi v DePeu, 111., je nekoliko zacvililo — toda v La Salle, 111., je vladala grobna tihota. Kaj pa to? Zvedelo se je, da je neki tujec daroval za otvoritvene "slovesnosti" "Slov. domu" tono klobasic in že smo mislili, da je ta velikodušni čin v "tragični" zvezi s skrivnostnim molkom, — da je morda toliko in toliko lajajočih bitij bilo položenih na "žrtvenik" lačnih "Domovcev", pa — motili smo se. "Rdeča gmajna" še ima nekaj porednih kužkov, ki so prav pohlevno zalajali v Prosveti štev. 116, kakor se jim spodobi storiti potem, ko dobijo svojo mero brc in batinj. Čeprav jim sila prede na vseh koncih in krajih, vendar se "ta rdeči" bahajo v dopisu se svojo "parado" na "Patriotic Day" tako-le: "Prednost smo imeli mi, — na veliko jezo 'Avstrijakov'." Dobto! Toda vprašanje je, kako prednost. Ker so že pozabili, moramo jim povedati, ako-ravno neradi, prav razločno in na glas: Iz vaših vrst so prvega zaprli v mestno "špehkamro" in pred policijskim sodiščem ocenili njegov "patriotizem" — vreden je bil $53.60. Tako prednost glede na patriotizem imate ne le pred poštenimi Slovenci, ampak pred vsemi narodnostmi tu v našem mestu. Take vaše "prednosti" je nas, poštenih Jugoslovanov in lojalnih ljubiteljev nove ameriške domovine, sram, ne pa, da bi se jezili; zato smo molčali, dokler se ni predrznil "rdeč cucek" nas oblajati z "Avštrijaki" v "Prosveti". Po navedenem vzgledu "rdečega" patriotizma soditi, bi se morala "Slovenska družba", katero omenja otrobovezec v "Prosv,", imenovati: "Družba 'patriotov' — $53.60 — a piece "The 'patriots', worth dollars fifty three — And sixty pennies over — "Sodrugov" kri, ta ne "sfali" — "The Police's club helps them — recover!" Zanesljivo pričakujemo, da uvrstijo ta "slavospev" v prihodnji sejni zapisnik društva "Triglav", katerega ime se mora glasiti cujslej: " 'Patriotično' društvo, štev. $53.60." Obregnili so se v dopisu tudi ob slovenskem župniku, katerega nazi-vajo "naš prečastiti". Župnik ni "Vaš"; vaš "Chaplain" in zajedno "Undertaker" je Obid, ki spravlja v hrastovje, kar spada tjekaj; on je "dealer with red junk" in "organizer". Še svojih tvrdk ne poznajo! Oj vseh revšet revšeta! "Že na tem svetu bodo po župniko-vem mnenju vsi čitatelji "Prosvete" "ferdamani", pravi nadalje dopisnik. Ni treba omenjati, da župnik ni tako govoril nikdar in nikjer. Kdor je pa opazoval dne 29. aprila mimo slovenske cerkve v "paradi" korakajoče "rdeče" zgube, je lahko videl, da so se nekateri obnašali kakor obsedenci, pljuvajoč proti cerkvi in kremžeč svoje obraze, raz katerih se je brala divja strast in peklensko sovraštvo do Boga in sv. Cerkve; nič ne pretiravamo, — jeden je bil prav tak, kakor, da je ravnokar prišel — ko bi to sploh mogoče bilo — iz pekla na "urlaub" med svoje La Sallske "rdeče" bratce. "Župnik je delal reklamo za 'Prosveto'," bolestno stoče dopisnik in — prav ima! Župnik bo delal "reklamo" neutrudno in tako dolgo, da bodo "Prosveto" naročevali in čitali le še samo — — — "urlaubarji"! Proti koncu dopisa se pa "član 'patriotičnega' društva štev. 53.60" — prej društvo "Triglav" — "spominja iz otročjih let iz starega kraja, da je z misijonom Vmi-nil tudi mir." — Kaj bi "farbal"?! Iz otročjih let se spominja, kako iso ga mazali z leskovko po hrbtu, — nepridiprava, ki jih je še pa dobil veliko premalo, sicer bi ne bil zagazil tako globoko v mlakužo propalosti. Kakor petelin na gnoju se naposled hoče "postaviti" in zapiše: "Povem vam vsem: "Zatrli niste speče toliko manj nas boste bedečih!" Oj učenosti, globokoumnosti in "izobrazbe"! Klanja se ti naj vsa "rdeča" in "izobražena" fakinaža v La Salle in toči solze radostnega ginjenja — debele, kot laški orehi, — ker se pojavljajo v njenih vrstah taki stebri "učenosti" in ožarjajo s tako svetlobo duha vse — "naprednjake"! Mi pa v duhu primemo tega "učenjaka" za uho rekoč: "Fante, slabo glavo imaš, še nič ne znaš, le abecednik še v roke, prava izobrazba še te niti oblizala ni, zato nam le nič ne "povej"! Kar si hotel povedati, se mora glasiti: "Zatrli niste spečih, Ne boste nas bedečih!" Zdaj pa v kot! Dopis je podpisal "član društva 'Triglav'," zakrivilo pa ga je načelstvo društva. Zato kratko povemo: Zevnik, predsednik in Pavlek, tajnik društva, pojdita lovit uteklega "pujseka" — to je Vama primerno in koristno delo in—radi priznamo—imata zato vsestransko sposobnost. John Vogrič, blagajnik, pa naj pridno 'watcha" "ocvirke" v "Narodnem tdo-mu", da mu ne bo treba prehitro zopet prodajati copat. Za kaj drugega pa ta rdeča "deteljica" nima sposobnosti, le "rdeči" oslički se še časih pasejo po njej. —k. (slovensko), Valley (nemško), Spring-dale (angleško indijansko cerkev). Tako se sedaj govori, a včasih rado kaj spodleti. Bog daj, da bi ostalo tako, kakor je sedaj govorjeno. Delavske razmere so dobre. Dela dosti. Naj končam. Pozdravim vse Slovence in Slovenke na Uncle Samovem ozemlju ter kličem: Z Bogom! Marie Torker. So. Chicago, 111. — Kakor smo že naznanili v Am. SI., bomo imeli v naši slovenski cerkvi sv. Jurija v dneh od 27. maja do 3. junija sv. misijon, katerega bo vodil Rev. Father Vencel Šolar, O. S. B., znani slovenski misijonar in profesor bogoslovja v Peru, 111. Vspored sv. misijona v naši cerkvi sv. Jurija bo sledeči: Začetek: 27. maja zjutraj pri 8. sv. maši. Sklep: 3. junija, na praznik sv. Trojice, zvečer ob 8. uri. Prva sv. maša in kratka pridiga ob 6. uri zjutraj. Druga sv. maša in pridiga ob 9. uri predpoldne. 3:00 popoldne križev pot. 7:30 zvečer sv. rožni venec, pridiga in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Spovedi bodo vsako jutro in popoldne od 3:30 dalje in zvečer do 10. ure, in sicer od srede naprej. Papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom, se bode podelil pri sklepu sv. misijona. Namen sv. misijona. Namen sv. misijona je, da se da vernikom posebna prilika slišati besedo božjo in sprejeti sv. zakramente. Sv. cerkev dovoljuje velike posebne milosti onim, ki dobro opravijo sv. misijon. Zato molimo prav goreče, da bi noben ud naše župnije ne zamudil tega svetega časa. "Bratje, opominjamo vas, da milosti božje nepridoma ne prejemate. Rečeno je namreč: 'Ob milostnem času te uslišim in na dan zveličanja ti pomagam. Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan zveličanja." Rev. A. M. Kraschowitz. St. Joseph, Valley, Wash., 17. maja. — G. urednik: — Prosim za malo prostora v našem listu. Res, krasno je gledati pomladansko naravo. Solnce nam tako prijazno sije danes v praznik Kristusovega Vnebohoda. Sv. mašo smo imeli ob 9. uri z blagoslovom, katero je daroval naš stalni župnik, Rev. J. S. Scfierman. Po sveti maši pa je šlo občinstvo k sklepu š»le v šolsko sobo, kjer so otroci peli in deklami-rali pod vodstvom katoliške učiteljicc Miss Fink. Brez izjeme naj bodo vsi pohvaljeni. Govori se, da bodo v town-u Valley delali Nemci svojo cerkev. Dosedaj so spadali v našo slovensko cerkev, ki je oddaljena 2 milji od town-a Valley. Potem bo Rev. J. S. Scherman imel pod oblastjo tri cerkve: St. Joseph Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. Pri zadnji konvenciji J. S. K. J., ki se je vršila sept. meseca minulega leta debatiralo se je zelo veliko o premem-bi imena. Delegacija je odobrila, da ostane ime nespremenjeno. Po konvenciji pričelo se je pisanje za odpravo imena "katoliška". Naposled je stavilo dr. št. 104 J. S. K. J. incijativni predlog, da bi se črtalo ime "katoliška'. Društvo sv. Petra in Pavla št. 66, je takoj, ko se je pričela gonja za odstranitev imena "katoliška", protestiralo proti temu. Istotako je mansi-katero drugo društvo oporekalo ,pre-membi. Vsi protesti niso pomagali nič. Incijativni predlog dr. št. 104, je bil pripoznan pravilnim in gl. tajnik Jednote je razposlal na krajevna društva volilne listke, potom katerih naj se članstvo izreče za ali proti imenu "katoliška". Ker je članstvo dr. sv. Petra in Pavla 66, J. S. K. J. uvidelo, da se od gotovih strani noče vpoštevati sklepa zadnje konvencije, (loče se pripoznati onega, kar je večina delegatov pri zadnji konvenciji sklenila in določila, mar več zahteva se potom splošnega glasovanja odstranitev imena, na podlagi katerega je bila naša dična Jednota organizirana in inkorporirana, radi tega je prišlo članistvo dr. sv. Petra in Pavla 66, na posebni društveni seji dne 2. t. m. do zaključka: 1) Da se še enkrat dvigne glas proti premenitvi imena in 2) da se takoj preskrbi odvetnika, ki bode zastopal društvo pri sodniji, ker bode članstvo dr. sv. Petra in Pavla postavnim potom zahtevalo pravice, do katerih smo opravičeni. Neradi smo se podali do tega sklepa, toda preostajalo nam ni druzega in radi tega naj posledice trpijo oni, ki so to zakrivili in zahtevali premenitev imena. Ker znamo, da bodemo imeli precej veliko stroškov s tožbo, radi tega tem potom prosimo vsa cenjena krajevna društva, ki se z nami strinjajo in želijo, da ostane ime naše dične Jednote nespremenjeno, da nam priskočijo s finančnimi sredstvi na pomoč. Mi se bojujemo za pravice članstva in obstoj Jednote, radi tega prosimo vse one, ki jim je obstanek Jednote pri srcu, da nas podpirajo in nam priskočijo na pomoč. Vsa pisma in drugo naj se pošilja na dr. tajnika Antona Barbich, 1609 N. Broadway, Joliet, 111. Joliet, III., 7. maja 1917. Anton Košiček, predsednik. Anton Barbich, tajnik. ' John Papich, blagajnik. je ravno šola oni temelj, na katerem sloni cela župnija. Če ne bo slovenske šole, tudi cerkev ne ostane slovenska. Ali to umejete? Hallock, Minn. — Rojaka Mike For-tuno so našli 3. maja mrtvega v postelji v neki železniški (stražnici v Downer, Minn., 12. milj severno od Bar-nersvilla. Ralphton, Pa. — Prostovoljno med Stric Samove vojake so odšli iz tega kraja: Frank Bizjak, John Orešnik, Peter Mlakar, Emil Kranjc, Frank Novak, Frank Dobida in Alojzij Stolar. Forest City, Pa. — Pred dobrim poldrugim mesecem se je tu ponesrečil rojak Matevž Cilvič, doma iz Rovt nad Logatcem, star šele 23 let. Sedaj so mu odrezali nogo nad členkom. Oglesby, 111. — Tu je dne 14. aprila umrla gospa Marija Sitar, članica dr. Vrtnica S. N. P. J. Sartell, Minn.—Umrl je dne 1. maja tukaj rojak Ludvik Ahčin za veliko rano, katero je zadobil v papirnici dne 18. apr. Doma je bil iz Radovljice na Gorenjskem. Zapušča ženo in sedem otrok. V Ameriki je bival nad tri leta. Spadal je k društvu št. 117 J. S. K. J. Lloydell, Pa. — Tu je umrl 27. apr. rojak Andrej Surnik, član dr. sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. J. in dveh slovaških društev. Zapušča ženo in o sem otrok. VESTI IZ STARE DOMOVINE. Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O. — Rojak Anton Jeka-vec v Collinwoodu si je končal svoje življenje s samokresom, ko se je vračal domov v družbi svoje matere, sestre in svojega brata. Med potjo v bolnišnico je umrl. Vzrok nesrečnega čina je bila baje nesrečna ljubezen. — Pri slovenski cerkvi v Newburgu je dosedanji organist in pevovodja, g. John Zorman, po desetletni službi stopil v pokoj. Njegov naslednik je g. Jos. Simčič. — Umrla je v Newburgu dne 15. maja ga. Rozalija Hrovat, rojena Bokar iz Clevelanda, 22 let stara, izvrstna cerkvena pevka. Zapušča soproga in hčerko in več drugih sorodnikov. — Blagajna Narodnega Doma v Clevelandu je narasla že nad $13,000. Od 1. do 15. maja je prišlo v blagajno nad tisoč dolarjev. — Ponesrečila se je Jne 18. maja zjutraj 5-letna Alberta Smrekar, 6114 St. Clair ave. Bila je a trenutek sama, pa je dobila žvep-ienke v roke; vnela se ji je obleka n predno je mogla priti pomoč, je bil otrok mrtev. — Cleveland trpi na pomanjkanju hiš in istanovanj. New York, N. Y. — Umrl je tu dne 13. maja rojak Ferdinand Vavpotič star komaj 35 let, rojen v Ihanu pri Domžalah na Kranjskem. Umrl je za jetiko, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je član Samostojnega podp. društva v New Yorku. Tu zapušča ženo, dve sestri in dva brata, v stari domovini pa eno sestro in jako lepo posestvo. Pueblo, Colo. — Dne 22. apr. je bil tu pokopan rojak John Stržinar, 25 let star, član dveh podpornih društev: Zapadnc Zvezde št. 16 Z. S. Z. in Orla št. 21 S. N. P. J. Zapušča ženo, dva otroka in brata Franka. Sheboygan, Wis. — Naš g. župnik Rev. Jak. Čeme, se trudi na vso moč da bi se omogočila gradnja slovenske župnijske šole. Od tujcev mu je baje zagotovljenih osem do devet tisoč do larjev. Ali je res nemogoče, da bi o stali potrebni znesek denarja spravili skupaj Slovenci sami? Tisti, ki nasprotujejo ioli, bi morali pomisliti, da Popoln razcep v S. L. S. "Slov. Narod", 9. III. — Ko so bili pristaši drja. Šuisteršiča na glavnem zboru "Zadružne Zveze" poraženi in je zmagala struja dr. Krekova, so Šu-steršičevci zapretili, da se bodo maščevali. To pretnjo so zdaj izvedli. Razbili so edinstveno organizacijo gospodarsko "Slovenske Ljudske Stranke" z ustanovitvijo svoje zasebne "Zadružne Centrale". Iz njenega proglasa se vidi, da bo njena uprava dvojezična. V zadružnih krogih zagotavljajo, da bo kakih 100 klerikalnih zadrug z "Ljudsko Posojilnico" na čelu izistopilo iz Krekove "Zadružne Zveze" in se pridružilo novi Centrali. Z gospodarskim razcepom je prelom v klerikalni stranki definitiven (dokončen). Borba, ki se je razvila med obema skupinama, se more završiti šele po povratku normalnih razmer. — Opomnja: — To dejstvo, razdelitev slovenske t. zv. klerikalne stranke, je zelo važno za obče stanje jugoslovanske stvari na Slovenskem. Reči ismemo, da je z drjem. Krekom; kateri je znan kot goreč in znamenit zagovornik jugoslovanske ideje, 45 slovenskih političarjev za ujedinjenje Slovencev s Srbi in Hrvati. Skupina drja. Kreka je daleko močnejša od Šusterši-čeve, in dokaz temu je dejstvo, da če tudi preide do 100 zadrug na Šusterši-čevo stran, — vendar jih ostane v Krekovi "Zadružni Zvezi" še 491, ker je zveza 1. 1914. štela 591 zadrug, od katerih je 73 hrvatskih, in sicer od teh 4 v Dalmaciji in 69 v Istri. Koroški Slovenci o položaju. Kakor poroča Slovenski Narod 17. marca, piše celovški Mir sledeče: "Narodno pomirjenje ni potrebno samo na Češkem, temveč toliko bolj še na jugu, kjer je postavil Bog Slovence in Hrvate. Vojna je za državo velik, značilen čas. Toda ali je našel ta čais tudi velike ljudi? Zdi se, da ne. Tudi med r.ami samimi in med Hrvati vidimo na mnogih mestih ljudi, kateri bi morali v korist naroda že davno izginiti s politične površine, ako nočemo Slovenci in Hrvati doživeti po vojni take usode, kakoršno moramo prenašati mi koroški Slovenci izza leta 1907: Ne moremo ne živeti, ne umreti! Kedo je kriv? Mi ne!' Mir nato poroča o adresi Starčevi-čeve stranke, ki zahteva ujedinjjenje Hrvatov in Slovencev, ter" pravi: "Iz naše strani je narejen v hrvatskem saboru velik korak. Ali bodo merodajni krogi pač hoteli razumeti njegov pomen? Bog zna. Dosedaj ni imela Avstrija srečnih upraviteljev." Napoleon in sošolci. Ker je bil vedno zamišljen, sam zase in se za nikogar ni zmenil, so ga sošolci neprenehoma zbadali. Zlasti so ga vzeli na piko zaradi njegove revščine; bili so namreč sami plemenitaši, navajeni na obilico, Napoleon je bil pa v šoli na stroške kralja. Ko mu je vsa stvar že presedala, piše očetu: "Dovolite mi, da pridem nazaj domov in se izučim nazadnje tudi kakega rokodelstva; naveličal sem se kazati vedno svojo revščino in biti predmet zbadanja tovarišev". A oče prošnji ni ugodil. □ □ BQ □a bb bb II bb Splošna slabost okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te ne-rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite Severa's Balsam of Life (SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM) IZVRSTNA TOINIKAo Cena 1S centov. Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: bb bb bb bb 13 bb bb dd ob □ b bb "Želim se Vam zahvolitl za Severov Žlvljonskl Balzam. Imela sem neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba ln tudi teka nisem imela. Co sem porabila eno steklenico Severoveea Življenskeea Balzama, so Izginile vse nerodnosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobno bolečine." Mrs. Pagač of Moquah, Wis. Kupite Severova zdravila v vaSl lekarni. Zahtevajte edinole Soverova, da se tako Izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vaiem kraju, tedaj plSite naravnost na W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa do ob BB □ b idoddbehsqq iBDonnmnB A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone ^575 A. Nemanich & Son Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po 'o- in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo ia prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiie in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock«. Poiiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiie. Izvršujek'1»o terjatve in poslujemo kot administratorji, varnhi, ko«-zervatorji ter t vseh enakih zadevah. AMERIKANSKI SLOV h.NEC. 25. MAJA 1917. i. m as®®®®®®®®®®®®® m ® II KRATKA ZGODOVINA Žili DOVSTVA IN NJEGOVE II PLEMENSKE LASTNOSTI. m ®s@ia®®®.B®s®sss Žide prištevamo k Semitom. Svoj rod izvajajo od očaka Abrahama, ki mu je Bog obljubil, da bo njegovega zaroda kot "peska ob morju in zvezd na nebu". Očaki Abraham, Izak in Jakob so živeli jako preprosto. Bili so pastirji. Kjer so našli dobrih pašnikov, tje so potovali z družino in živino. Za bivališča so jim služili šotori. Razmere so se jako počasi izpreminja-le. Kjer je stal šotor, si je postavil žid hišo in okoli nje je izkopal majhno njivo; toda živinoreja je še vedno nad-vladovala in ž njo je bilo v zvezi nag-nenje do pastirovanja ali nomadskega življenja. V rodovitnem Egiptu so se preselili židje vsled srečnega slučaja, so se jeli pečati s kmetijstvom. Stalno bivališče in pa ugodne razmere kmečkega stanu so zelo dobro vplivale na razmnožitev naroda. Majhna družina ali bolje zadruga Židov (Jakobovi sinovi) se je v petih stoletjih zelo pomnožila in postala velik narod. Egipčanom so postali tujci neljubi gostje, posebno ker so ostali nepomešani kljub dolgoletnemu bivanju, in jeli so jih zatirati. Nasilstvo Faraonovo je rastlo od dne do dne. Naposled jih je oprostil Mojzes težkega jarma. Po štiridesetletni blodnji po puščavah in stepah so došli pod Jozvetovim vodstvom v obljubljeno deželo Palestino. Med potjo jim je dal Bog na gori Si-naj med gromom in bliskom onih deset zapovedi, ki naj bi služile človeštvu za življenje kot potniku palica, na katero se truden opira. A rod, ki je došel v Kanaan, se je odtujil običajem svojih očetov, ki so se pečali s kmetijstvom. Le majhen del jim je ostal zvest, drugi so prijeli za pastirsko palico, da vrše isto delo kot očaki. Narod se je razkropil v rodove — dvanajst jih je bilo — in zavladalo je strankarstvo, separatizem. Vsak rod se je moral boriti sam zoper svoje nasprotnike; sreča je bila, da so bili sovražniki needini, sicer bi se slabo godilo "izvoljenemu ljudstvu". Šele kralju Davidu se je posrečilo, da jih je združil in jim priboril vojno slavo. Važno je bilo še posebno, da je ustvaril svojemu narodu tudi politično in versko središče v Jeruzalemu. Bojevitega Davida je nasledil sin Salamon, ki je živel v miru s sosedi, sezidal tempelj in novo kraljevo palačo ter sklenil kupčijske pogodbe z vsemi vzhodnimi narodi. Semitski narodi so imeli sploh posebne zmožnosti za trgovino, zlasti še Židje. In kal, ki je tlela že dolgo v vsem narodu, ne samo poedin-cu, se je razvila in vzklila urno. Tako je postala kupčija Židovstvu narodna obrt, njen pravi početnik je modri Salamon. Po njegovi smrti se je razcepila država vsled notranjih prepirov v dva dela: v izraelsko in judovsko državo. Od tedaj je izgubilo "izvoljeno ljudstvo" ves političen vpliv in vso politično moč. Zemlje si ni več osvoje-valo z mečem in sulico, še braniti je moralo svojo lastno domovino pred sovražniki. A prišli so Babilonci in Asirci ter odvedli Žide v sužnjost. Zaman so bile vse besede, pretnje, svarila prerokov. Zato je prišla kazen. In tudi, ko jim je dovolil kralj Cir, da so se vrnili, so še vedno plačevali Per-zijanom, potem Grkom, Sircem in naposled Rimljanom. Tudi junaška Ma-kabejska doba, v kateri so se otresli za kratek čas krute sirske vlade, je bila kot meteor, ki nam za hip očara oko, a takoj nato ugasne za vselej. Mnoge izgube so zadele Žide, prostovoljno •n prisiljeno izseljevanje je razljudilo vedno bolj domovino. Komaj so si Pozidali Jeruzalem in tempelj, ko so se Vfnili iz babilonske sužnosti, komaj so si malo opomogli pod rimsko vlado, pa so vstali krivi preroki in jih "ogovarjali k vstaji. Bilo je to 70 "'et po Kristusovem rojstvu. Židje so res dvignili proti mogočnim Rimljanom. Pa prišel je mogočni rimski Vojskovodja Tit, obdal mesto z nasipi, 8a sestradal, pomoril dan za dnevom "a stotine Židov, razdejal naposled "lo^to in tempelj, da ni ostal kamen "a kamnu. V istem času si je pa mlado krščanstvo, ki je zrastlo na tleh judovske vere, osvojilo sveto mesto Him in v njem postavilo svoj sedež. Naposled so Judom vzeli še zadnje o-i Ciganke Palestine Mohamedanci, ki so '/Pridrli od severa in vzhoda. ! Odslej živi Židovstvo razkropljeno Po vsem svetu brez doma in polja. Niti Poljedelstvo, niti pastirstvo ga ni mo-Rio več živiti, ker mu je manjkalo za to Prvega pogoja — domovine. Trgovina, ki so se je izučili v dobi kra-postala je njih "narodna obrt". . as» so bili zaničevani v vseh časih • verskih, narodnih in gospodarskih °*"ov in izključeni od Nejudov, so Postali vendar skoro edini posredoval-n>ednarodnega svetovnega prometa; dežV° i"li,li odpret' 1,01 v za i[ ,tao omenili, da so trgovali gJK.* Salomona z vsemi vzhodnimi na rž*. f» .1>ozncje »o razširili svojo obrt Wsko in v Italijo. mu jih je bilo mnogo. Iz zgodovine vemo, da je spremilo 800 Judov neke Herodove poslance k cesarju Avgustu. L. 19. po Kristu so jih odvedli 4000 na otok Sardinijo. Tit in Hadrijan sta jih kar trumoma privedla v Rim. Davno prej nego kristjani so smeli svobodno opravljati verske obrede. V Rimu so imeli sedem sinagog ali rno-lilnic. Vendar so Rimljani Jude sovražili in zaničevali iz vse ponosne duše. Cesar in modrijan Mark Avrelij imenuje njih domovino smrad in nje ostudne ljudi, modrijan Seneka jih nazivije naravnost zavrženo ljudstvo. Kar je bilo židovstvo poganstvu, to je ostalo tudi krščanstvu. Na zahodu je delal evangelij Judom pot. Kjer je vzrastla korenika omike iz rodovitnih tal krščanstva, tje so jo primahali s svojo bisago. Precej v početku srednjega veka so se vgnezdili v germanskih deželah, in krščanski vladarji so jim bili celo zaščitniki, ker so se v finančnih zadregah zatekali k-njim. V Rimu blizu glavarja katoliške cerkve so našli zelo pripravna tla. Papeževim financam so bili večkrat neobhodno potrebni kot bankirji in veliki trgovci. Zato so jim postali papeži neposredni pokrovitelji in zelo mili gospodje. V sredi VII. stoletja je branil Jude Gregor Veliki in jih vzel v zaščito po vsem krščanskem svetu. V X. stoletju so zabranili španski škofje z veliko odločnostjo ljudstvu, ki je hotelo Jude pobiti, da ni tega storilo. Aleksander II. je častital tem škofom, ker so ravnali v smislu Gospodovih zapovedi. Branil jih je pozneje sv. Bernard proti nasilju križarjev. Istotako so se zavzeli zanje papeži Inocencij II. Aleksander III. in Klement VI., ki jih je vsprejel na svojo posest v Avigno-nu, ko jih jc preganjala vsa Evropa. Nikolaj II. je pisal na špansko inkvizicijo (posebne vrste sodišče), naj Judov ne sili prestopiti h katoliški veri. V svetem mestu Rimu so imeli prosto trgovino. Samo ob sobotah se niso pečali sami s svojim poslom, izročili so navidezno kupčijo kristjanom. Seveda so še nagajivi Italijani hudo norčevali iz njih. Predpustom so jih zelo za-sramovali v takozvanih "judovskih igrah" in napol nage podili po trgu. Kjer se je pokazal Jud s culo, v katero je nabiral cunje, lase, kosti, stare gumbe itd., so ga oponašali fantalini po ulici in vpili nad njim: "Stara roba". Nositi so morali visok, špičast klobuk rumene ali bele barve in čudno ukrojene hlače. Brade si niso smeli striči. Njih del mesta se je zval ghetto. Bil je obzidan in vrata do njega so morali ob določeni uri zapreti. Papež Pavel IV. jim je prepovedal pohajati zunaj svojega dela po Ave Mariji. Pustni torek so morali priti judovski odborniki k vladi in prositi dovoljenja, da smejo še bivati v Rimu. Pred uradnikom so morali poklekniti, načelnik se je dotaknil s čelom uradnikovega čevlja in na glas pripoznal, da Judje Rimu niso občani, ampak samo gostje po papeževi milosti. Sicer se jim je pa godilo v Rimu dobro, preživeli so vse nezgode, ki' so zadele večno mesto, dokler jih ni naš vek pognal iz temnih ulic njihovega mesta, ko ga je vlada začela rušiti in podirati. Slabše se je godilo Judom pri Francozih, Angležih in Nemcih, ki so jih pogsto preganjali in pobijali iz verskih in gospodarskih ozirov. Podtikali so jim tudi razne zločine in hudodelstva Ce je gostovala lakota ali razsajala kuga, pa so bili oni krivi, ker se niso hoteli izpreobrniti. Skoro pred vsako kri žarsko vojsko se je ljudstvo zneslo nad Judi, potem jo je šele mahnilo v Sveto deželo. Tudi na Španskem so se naselili že zgodaj. Do velikega ugleda so prišli za vlade zahodn ihGotov in Mavrov. Nekateri so se dali krstiti, da so dospeli do mastnih služb, celo do škofovskih sedežev, raznih duhovskih in uradniških časti. Izžemali so ljudstvo, da je bilo groza, in skušali zatirati krščanstvo. Zelo radi so se naseljevali med Slovani, posebno med Poljaki, med Malo Rusi in zahodnimi Veliko Rusi. Za te dežele so postali prava kuga. Na rod jih ni preganjal tako kot Nemci ali Francozi, ker je bil potrpežljiv. Zlasti so dobro došli plemičem ali žlahči čem, ki so jim upravljali velikanska posestva in žulili ter stiskali kmeta Na slovenski zemlji nahajamo ze zgodaj judovske naselbine. Na Štajerskem jih je bilo precej že v 13. stoletju, posebno v Mariboru, Slovenski Bistrici, Radgoni, Celju in Ptuju. Pe čali so se z denarnim obrtoin in poso-jevali, na visoke obresti po 65 odst. do 86 odstotkov. Vsled tega se je ljudstvo čeJto pri toževalo, ali Judje so znali vedno kolesa mazati, in vladarji so jih branili, ker so jih rabili v denarni stiski. Na Koroškem so imeli naselbino v Št. Vidu, Velikovcu in Brezah. V Ljubljani so imeli sinagogo že 1212. Stala je takoj v početku sedanjih Židovskih ulic. V Trstu je bilo mnogo judovskih menjalcev, prekupcev in posojevalcev Maksimilijan I. jih je pregnal leta 1496. iz štajerskega in Koroškega. Ne kaj let pozneje so morali zapustiti tudi Kranjsko in Gorico. Tako so životarili Judje do današ njega dne. Naš vek, ki je pripeljal na parizarju versko, politično in go Posebno v Ri-1 spodarsko svobodo, je dal tudi Judom vsako enakopravnost. Razvili so svoj kra-marski in špekulativni talent ali bolje uporabili so ga in tirali do prepada milijone, sami so si pa nagromadili bogastva in napolnili bisage. Nima 'židovstvo Jeruzalema, nima templja in skrinje zaveze, nima politične, samo-bitne moči, nima države, ima pa oblast nad narodi, ker ima v rokah skoro ves ■svetovni kapital. Oglejmo si še ona telesna in duševna plemenska svojstva judovskega naroda, ki so omogočila, da se je židovstvo ohranilo kljub vsem viharjem in vsemu zatiranju do danes. Glavne telesne lastnosti opazimo takoj, če le enkrat vidimo Juda, pa naj stopi pred nas v kaftanu ali pa v elegantni obleki pariškega kroja. V primeri z našim truplom je njegov krajši, čeljusti ima šibke in kratke, nos kljukast in ostrorobat, obrazek mu moli naprej, truplo ima suho. Lobanjo ima primeri s telesno velikostjo večjo kot Arijci; proti temenu je ozka, uhlji mu stoje na stran. Hrbet je v plečih znatno okroglast. Fiziognomija je tako tipično semitska, da moramo Juda tudi samo po njej takoj spoznati. Podolgastookrogle oči, viseči nosni protin in posebno zaokrožene ustne dajejo obrazu ironičen in satiričen, nekako piker izraz. Kolena se mu navadno nalahno šibe, hodi hitro kot bi bil nervozen, ima neko posebno govorico, jezik se mu običajno zaletava ob zgornje zobe. Tako govorjenje se imenuje z nemškim izrazom "Mau-scheln". Vsled teh svojstev ni Jud sposoben za težko delo, posebno ne za vojaščino, ali je vsaj veliko manj sposoben kot drugi narodi. In res nam zgodovina in statistika kažeta, da Judje niso bili in niso dobri vojaki in delavci. Pri vojakih v Avstriji pač zavzemajo častniška ali še višja mesta, a prostakov je primeroma malo. V vsej armadi je približno 3 odst. Judov, v višjih službah in uradih jih je pa 6 odstot., dočim je n. pr. lSovencev v višjih službah in uradih samo 3 odstot., pri lovcih pa že skoro 8 odstot. Zgodovina nam priča isto. Niti v najslavnejši dobi si niso ustvarili čisto narodnih polkov. Zmage Davidove in Ma-kabejcev so deloma zasluge tujih najemnikov. Doba judovskega osvobo-jevanja je zelo kratka. Zato so kmalu pozabili, da jim je ukazal Mozes o-svojiti vso zemljo Kanaancev in uničiti malikovalce. Manjkalo jim je telesne moči in poguma, da bi jo udarili nad sovražnike in jih podrli v prah. Razun tega pa ne poznajo vojaške discipline. Včasih se boji silna judovska vojska prijeti dokaj slabejšega nasprotnika. Mnogo strahopetcev se po skrije po šumah, skalovju in jamah. Če so pa zmagali, so imeli pač vzroka dovolj, da so se zahvalili Bogu. Zavedali so se pač dobro lastne slabosti in oddahnili so se, ko so bili rešeni preteče nevarnosti. Res je, da so veliko trpeli pri zidanju mogočnih Faraonovih stavb, pri obdelovanju polja itd., a znano je tudi, da so celi rodovi znova opravljali pa stirski posel, ko so se vrnili v Palestino, da so za težja dela najemali tujce, posebno sosede Feničane in da so se pozneje udali najložjemu poslu — trgovini. Statistika nam potrjuje isto resnico: 1. 1875. ni bilo med vrtnarji, kmeti in ribiči mesta Lipskega nobenega Juda, med kovinskimi in strojnimi delavci jih je bilo devet, uradnikov, umetnikov in učenjakov so pa našteli 58. Na Ogrskem je okrog 70 odstotkov trgovcev Judov, med rokodelci se jih dobi pa le 8 odst. L. 1902. je bilo med 100,000 poljedelci le 1 Jud, med 100 obrtniki 1, med 100 trgovci jih je pa bilo 70, med 100 advokati in zdravniki pa 50 Judov. Jud dobro ve, kaj bi utegnilo škodovati njegovi koži. Lenuh vobče ni, a dninar in delavec tudi noče biti, preživeti se hoče nalahko in si nakopičiti kapitala. Kar je židovstvo vsprejelo med svo je navade že pred tisočletji, to je še zdaj njegova plemenska lastnina. Od nekdaj so se varovali krvnega pome-šanja s tujci. Sklepali so včasih zakone Judje in nejudje, a ti slučaji niso predrugačili prav nič judovskega značaja. Dočim so se druga plemena pomešala in jih često loči le jezik, se to pri Judih ni zgodilo, oni so še popolnoma pristno pleme, kot so bili takrat ko so hodili po puščavi in jedli mano Poleg tega je mogočno vplivala na samobitno žilavost in ohranitev čiste ga židovstva — vera. Judje so bili v starem veku edini monoteisti. V veri in izpolnjevanju Mozesove postave je obstajala njih moč. Zgodovina nam pripoveduje o marsikaterem vrlem zna čaju, o možeh, ki so pravi vzor judov skega tipa in spoštovanja vredni. Taki može so navadno vzbudili viharni časi, kadar se je bilo treba narodu boriti za vero in narodnost, ki ste bili pri Ju djh tako ozko spojeni, kot pri nobe nerh narodu. O pojmovanju Boga ali Jehove lahko opazujemo nekak razvoj Jedna doba ima o božanstvu bolj jas ne pojme, druga bolj nedoločne, tem ne, uda se malikovanju. Polagoma so opilili in oblažili pojem božanstva in v njem videli vse dobro, vse nravne moči in lastnosti. Bog jim je bil ne vidno, nravno bitje, vzvišeno nad ve soljnim stvarjenjem, nikjer in nikoli omejeno po prirodnih zakonih. S svo jo vero so pripravljali pot krščanstvu ki je prevzelo za njimi veliko nalogo učiti vse narode. Tako so tvorili z Grki in Rimljani, ki so dosegli vrhunec umetnosti in politični moči, prevaž-no kulturno celoto. Vera današnjih Judov pa ni vera Abrahama in vernih Judov ter prerokov, njeno bistvo je tista vera, ki so jo nosili na jeziku farizeji in pismarji. Pri njih je bila vse zunanja oblika zakona. Po njej so uredili javno in zasebno življenje, duha postave niso u-meli. In sedanje židovstvo je do danes ohranjeno farizejstvo, a ne napredek, ampak okamenelega verskega življenja. Manjka mu prepričanja, da se mora človeštvo ublažiti in izpopolniti poslednjem svojem članu, in sicer po zatajevanju in požrtvovalnosti v pro-speh bližnjega. Kar je bilo židovstvo, to je ostalo — namreč stara sebičnost. Svojo moč črpa Jud iz "Zakona". Najbolj svet mu je pa t aim ud. In po njem se ravna večina Judov, ne pa po Mozesovi postavi. Talmud .je verski kodeks modernih Judov. V njem je toliko sovraštva do Krista in krščan-tva, da ni čuda, če so zmožni fanatiki, ki pijejo iz njega navdušenje, vsake hudobije in zla proti kristjanom. Judje so skrivali talmud pred svetom kot posebno skrivnost. In ko so Evropejci začeli študirati orijentalske jezike, so Judje priredili posebne izdaje talmuda "Za vporabo kristjanom". V beneški izdaji iz leta 1520. in v amsterdamski iz leta 1600. dobimo še pravilen tekst. Talmud ne pozna Boga, kakor ga mi pojmujemo. Bog je Judom nacijonalni malik, ne Stvarnik in Do"brotnik ter Oče vseh ljudi. Njim je Jehova le stvarnik Judov, ki jim pomaga podvreči vse kristjane. Talmud je poln nemoralnih naukov. Sploh je po talmudu Judu proti kristjanu vse dovoljeno. Talmud pravi n. pr.: "Kristjani so malikovalci, ker poklekujejo pred križem. Kakor ljudje nadkrilju-jejo živali, tako stoje Judje nad vsemi narodi." Ali pa: "Izvoljeno ljudstvo je vredno večnega življenja, ostali narodi so pa podobni oslom." "Izraelu je dovoljeno, škodovati goju, to je kristjanu, ker stoji zapisano: "Svojemu bližnjemu ne stori zlega," ne pa "goju ne stori zlega!" "Goja smeš goljufati in jemati od njega obresti." "Kdor preliva kri brezbožnih, to je kristjanov, dela bogoljubno delo." "Prepovedano je usmiliti se malikovalca, to je kristjana, in če je blizu smrti, ga ne smeš rešiti." Judje pa imajo še drugo važno knji go, namreč svoj zakonik, ki ga zovejo Šulhan Aruh". Spisal ga je Josip Karn od leta 1540—1560. Deli se v štiri dele. Prvi del opisuje in daje zapovedi za vsakdanje življenje in obre de. Drugi del predpisuje jed in pijačo, tretji zakonsko življenje, četrti go vori o civilnem in kazenskem pravu. Tudi v tej knjigi je polno nenravnih, kristjanom sovražnih nakov. Tako pravi n. pr. Šulhan Aruh: "Pravijo mnogi, da ne smeš ločiti brata in akuma, t. j. kristjana". "Žival in akum sta isto." Izgubljeno akumovo stvar smeš obdržati, kajti pisano je: 'Izgubljeno daj svojemu bratu nazaj'! Da, kdor vrne naredi velik greh." "Prokleti vsi aku mi, blagoslovljeni vsi Judje!" Sami o sebi visoko sodijo. Pravijo, da so in ostanejo "izvoljeno ljudstvo' in prišel bo dan, ko jim bodo poslušni vsi narodi. Smatrajo se za vir vse sve tosti in začetek vseh veroizpovedanj, kristjani smo jim uporni Judje, ki so spačili zakon. Židovstvo ima čudovito sposobnost, da se povsod udomači. Ne škoduje mu niti mrzla ruska zima niti vročina južnih dežela. Nauči se mnogo jezikov, a Jud ostane le Jud, plemenskih svojstev ne izgubi, naj se izdaja za Nemca, Mažara, Čeha ali Poljaka. Čistost judovske krvi nam jasno kažejo slike po gomilah starega Egipta, ki so stare najmanj tritisoč let, kažejo nam jo slike po stenah palač v Ninivah, Babilonu in Rimu. Isti judovski tip je tam naslikan kot ga srečujemo danes. Židovstvo se tudi neprenehoma in hitro množi. Judje ne poznajo samcev in samic, niti celibata. "Kdor nima žene, ni človek," pravi judovski pregovor, in talmud zapoveduje ženi-tev, da bo Judov "kakor listja in trave in peska ob morju". Poglejmo, kako se hitro tnnože! Iz Egipta jih je menda šlo približno dva milijona, David jih je naštel skoro štiri milijone. Mnogo jih je umrlo v bojih z Asirci, Babilonci, Sirci itd. Za Tita so jih pobili Rimljani 1,300,000, šestdeset let potem je število vendar toliko narastlo, da so se znova uprli. Rimljani so jih znova pobili 180,000, še več jih je poginilo lakote. V srednjem veku so jih mnogo pomorili Nemci in Francozi, a vendar so se hitreje množili kot zatiralci. Danes jih je do 11 milijonov. Glavni vzrok te jrazmnožitvi je judovska raz-plodnost. V Avstriji se rodi povprečno iz enega judovskega zakona po 10 otrok, iz krščanskega pa samo po 5. Judinje so torej zelo plodovite. Navadno se Judje prej ženijo kot Nejudje, pomirijo primeroma manj kot dru gi narodi. V Odesi na Ruskem so židovstvo osemkrat hitreje množi kot druge narodnosti. Tudi manj mrtvih in nezakonskih otrok se rodi Judom kot drugim narodom. Razlogi so raz lični. Gotovo je važno, da se noseče Judinje lažje obvarujejo slehernega slučaja, ki bi mogel škodovati zarodu, ker se ne pečajo s težkim delom. Jud- je so premožnejši kot kristjani, torej laglje skrbe za zdravje otrok kot ti. In Judje so tudi zelo trezni. Vse to upliva ugodno na zarod. Resnične so besede: "Narodi nastopajo in ginejo, ti pa Izrael ostaneš vekomaj." Z 80 leti oče dvojčkov. Brooklyn, N. Y., v severni Ameriki, let stari zdravnik dr. David Allyn Gorton sme se menda edini ponašati, da je postal pred nekaj tedni oče dvojčkov, navzlic svoji visoki starosti. Dr. Gorton se je poročil lani meseca junija svojo 401etno tajnico Miss Bertha Rehbein. Dne 25. aprila ga je njegova žena obdarila z dvojčki, dečkom in deklico, ki sta oba čvrsta in zdrava. Ko se je poštami zdravnik poročil lansko poletje, ni hotel nobeden izmed njegovih prijateljev in sorodnikov prisostvovati ženitovanju; sedaj pa dobiva čestitke od vseh strani. Timoleon iz Korinta je umoril svojega brata, ker je ta hotel postati trinog v domačem mestu. Mati ga je proklela, žalosten je taval okoli, v sve-sti si, da je ravnal prav. Prišlo je poslanstvo iz Sirakuz (343) in prosili so ga, naj jim pomaga v boju proti Dionizu II. Korinčani so vedeli, da boljšega moža ni dobiti, poslali so ga tja in ugleden meščan mu je rekel: Če se boš srečno vojskoval, bomo imeli zavest, da si umoril trinoga, če pa boš izšel iz boja nečastno, te bomo imeli za bratovega morilca." Brat in trinog. Slovettcoiti iti Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo te da jamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c I Michael Kochevar, ChicagOj Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILii Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti i ROYAL CLEANERS AND DYERt 604 Collins St., Joliet — Chi. teL 2MB, I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brex vsa-ke gube. Zdravi Bulgari. Bulgarska se sme edina ponašati, da je v celi Evropi najbolj zdrava država; ima namreč edino ta največ nad 100 starih stanovnikov. Izmed skupnega števila 4 milijone prebivalcev naštelo se je zadnjič 4000 oseb, ki so prekoračile že stoletno starost. Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne ileum* ter pošiija denar na vse del« Kapital in preostanek !300,OOGiWF C. E. WILSON, predsednic. Dr. J. W. FOLK, podpredsafa* HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. Če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi et* nami. Mi imamo v zalogi vsakemlK nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki hi trdi les, lath, cederne stebre, desk K šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines lihi blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi so pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tf bomo zadovoljili in ti prihranili da in mu ukazal prinesti kraljeve pe-Cate. Zastonj ga je prosil kancelar, Il0j nikar ne pomislosti takega zločin-ca, da tega ne bo mogel zagovarjati Pred svojo vestjo. A kralj ostane pri esedi, prineso mu pečate in odlok je "ialu spisan. "Nesite pečate nazaj!' fcS^aze Voysinu. "Ne, Veličanstvo, uma-so, ne primem jih več." Kralj j^mišlja, reče ničesar, prime od-^ • Ra raztrga in vrže na ogenj. "Sc-Pa lahko vzamem pečate," pravi °ysin, "ogenj je vse očistil" - \ Kako se dandanes ženijo knezu "Berliner Tageblatt" priobčuje med drugim naslednjo ženitno ponudbo: "Knežja ženitev. Za avstrijskega državnega kneza zrelejše starosti (dedni knežji stan), izrazita, imenitna prikazen, brezhiben značaj, veleposestnik v velikem mestu — se išče soproga velikim premoženjem. Stan, starost, narodnost in prejšnje življenje so po stranska stvar. Posredovalci se odklanjajo. Najstrožja tajnost." Ni zlo-mek, bi pod takimi širokodušnimi pogoji ta "brezhibno značajni" držav ni dedni knez ne dobil denarja. Kaže pa ta anonca v>c brezprimerno propa lost takozvanih boljših krogov. Za denar je vse na prodaj. Nikotin. gotove službe, ki jih zaupajo An-Skez! samo popolnim abstinentom. ^ usnja uči, da je glede vztrajnosti, »"ti, pridnosti v izvrševanju stalen iti°Van^U l)rcPr'čal, da niso kadivci N,\l1Cj.|lajni°cnejši mornarji, niti najveaf-2ato v izPolnovanju svojih dolžnostii sklenil, storiti vtem pogledu Monnier-ova sveča. Henrik Monnier (1805-1877) iz Pariza, duhovit pisatelj, karikaturist, stopi v prodajalno ter z resnim obrazom zahteva zavoj sveč. Šest jih je bilo. Ko 11111 prodajalec izroči zavoj, ga Monnier prosi z najljubeznivejšim nasmehom, naj mu prerezi eno svečo na dva enaka dela. Ko mu napravi prodajalec to uslugo, ga prosi Monnier, naj razpolovi še ta dva konca. Nekoliko nevoljen 'sicer ustreže gospodar prošnji; tu pa pravi hudomušnež: Res je, zlorabljam Vašo prijaznost, a ker ste tako izurjeni in pripravni, Vas prav lepo prosim, razrežite mi še te štiri kosce, da jih bom imel osem; seveda biti morajo popolnoma enaki. — Ne-volja sicer narašča, a kljub temu se posveti trgovec težavnemu poslu; sveče so bile namreč zelo majhne. "Vedno bolje," pravi Monnier, ves vesel, "Vi ste res pravi mo}ster; samo treba bo razrezati sedaj še teh osem košče-kov, da jih bo šestnajst." "Kaj še? Jaz imam že zadosti," zarjove trgovec ves besen, "sami režite, če se Vam lju- Napoleon in Korzika. Mladi Napoleon se je zelo ogreval za svojo domovino, o slavnem junaku Paoliju se je izrazil, da bi mu bil rad podoben, večkrat je hodil zamišljen semtertja ter mislil na domovino. Nekoč so se mu sošolci posmehovali, češ, Korzi so veliki bojazljivci, ker so jih Francozi premagali. Napoleon pa razžaljen zaupije: "Če bi prišli na enega Korza štirje Francozi, nikdar ne bi bili dobili Korzike; tako jih je bilo pa deset." več. Meni se je ona rujavkasta obleka za 80 K veliko bolj dopadla." "Saj sem tisto tudi kupila!" Pismo iz letovišča. Draga teta! Tukaj je toliko jagod, da so kar za svinje krmit. Pošljem Ti jih en jerbas... Po gorenšče. A: "Ali je tvoja žena tudi mrvo tok, tok?" B: "O, pa še zvo!" Uljuden deček. Tujec: "To je torej vaš Korel?" Mati: "Ja, moj najstarejši otrok — priden in uljuden." Tujec: "Pa menda me ima za zdravnika?" Mati: "Kako to?" Tujec: "Ker mi vedno jezik kaže!" Med postopaču Jozelj: "Kaj bomo počeli po zimi?" Lukež: "Jaz sam ne vem. Delati se nam ne ljubi, krasti je prepovedano — izvolimo srednjo pot: pojdemo beračit." Razlaga. "Oče, kdaj pa postane bolezen "kronična'?" "Kakor hitro si bil pri zdravniku!" Molierovo zdravilo. Znameniti francoski dramatik Mo-liere (1622—1673, spisal je najboljše francoske veseloigre) ni maral medi-cincev. Kakor vsi boljši ljudje je imel tudi on domačega zdravnika, Maijrci-lafina; ko sta nekoč z Ludovikom XIV. govorila o njem, ga vpraša kralj: "Kaj pa Vaš zdravnik, kako Vas zdravi?"— "Veličanstvo, procedura je jako pri-prosta; kadar se zgovarjava, mi naroči uporabo tega in tega zdravila, jaz jih ne uporabim in zdrav sem." Dioniz in Marzijas. Častniku Marziju se je sanjalo, da je odrezal Dionizu glavo; pripovedoval je o sanjah svojim prijateljem, ti pa Dionizu, nakar ga je dal Dioniz ob-glaviti, rekoč: "Če bi podnevi ne bil mislil na to, bi se mu ne bilo sanjalo." Sreča. Ko je Dioniz vzel mesto Rhegium (389.), je dal hrabrega mestnega bra-nitelja Fitona (Phython) vreči v morje; povedali so Fitonu, da je doletela dan poprej njegovega sina ista usoda. Hladnokrvno odgovori: "Za en dan je moj sin srečnejši." Pazi, kaj kupuješ. ' Shakespearjeve besede "What's in a name?" (Kaj je v imenu?) ne morejo služiti kot vodilo, če kupuješ zdravilo. Za vsak dragocen pripravek pomeni ime mnogo let najskrbnejšega prouča vanja, brezštevilnih preizkusov in natančnih poskusov, vsled katerih se je dosegla največja popolnost. Ako želiš dobiti najzanesljivejše in najizdat-nejše zdravilo za vse želodčne nepri-like, zapeko, glavobol, razdražljivost, izgubo slasti in trdne volje itd., vprašaj svojega lekarja za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ne reci samo "Bitter Wine", ampak rabite pravilno ime "Triner's American Elixir of Bitter Wine", pa se izogneš možnosti, da dobiš manj koristen ali navadno brezkoristen nadomestek, in v suhih krajih pokažeš jasno, da hočeš zdravi lo, ne pijače. Cena $1.00. V lekarnah. — Triner's Liniment, ki slovi po vsem svetu, brzo pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, nezgodah itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60. — Joseph Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago.—Adv Nezadovoljen. Obsojenec: "Pet ur je trajala obravnava... in človek dobi bore tri mesece!" Draginja. Tat: "Presneto je meso drago! Dve klobasi sem ukradel, pa bom moral štiri tedne sedeti!" basarju sledeče uradno naznanilo: Ako ne boste "v 24 urah skidali gnoja pred svinjakom blizu občinske hiše, in ne boste prekopali gnojnične jame na drugo stran, dal bodem celo stvar v roke jezičnemu doktorju. Pazi! Pazi, da stvari, ki jo dobiš zastonj, ne plačaš predrago! Frak ali —? Žid (prijatelju katoliku): Dragi prijatelj, jutri se dam krstiti. Kaj pa je treba za to priliko obleči? Frak ali—?" Katolik: "Hm, navadno gre človek h krstu v plenicah." Informacija. Brzojavka na informačno trgovsko pisarno: "Kako stoji firma J. T.?" Odgovor pisarne: "Sploh ne stoji več, nego že sedi." Pogovor na trgu. Lizika: "Ti boš pa že vedela, če bodo imeli peki na Šmaren odprte prodajalne, da se dan popreje lahko preskr- bim s kruhom?"—Urška: "Zaprto bo, zaprto. Za gotovo vem, da bo zaprto, in tudi to, da jih sploh več ne bodo odpirali." — Lizika: "Jejmene?! Zakaj pa ne?" — Urška:*Zato, ker bodo žem-Ije kar pri luknjici v ključavnici lahko prodajali." Previdna kapitalistka. "Ljubezenske izjave v pomladi so zame preveč riskantne. 50 odstotkov priseg je treba odbiti a conto letne dobe!" Pametna misel. Urška: "Kaj praviš Neža, kaj naj storim, miši mi vso smetano poližejo?" Neža: "Mačko postavi zraven." Mutast je bil. Ob cesti je sedel berač, ki je imel tablico, na koji je bilo zapisano, da je mutast in da ima doma štiri otroke. Mimo pride mala Francka in pravi svoji mami: "Poglej reveža, ki je mutast in ima še štiri otroke." Mutec: "Oprostite — tu je pomota; otrok imam pet." Vzdih. Pesnik. V šestih dneh je ustvaril Bog ves svet, meni pa je treba šest dni za kratko pesmico! Vsaj to! "Ljubi Bog, nikake sreče nimam v ljubezni! Če bi bila vsaj nesrečno omožena!" Iz debate obč. proračuna. Obč. svetovalec: "Gospoda, štediti moram in še enkrat pravim, štediti, pa naj velja kar hoče!" Huda grožnja. Župan male občine S. je poslal po svojem biriču skopemu mesarju Klo Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za 6tarost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ® nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pred«. . CHAS. G. PEARCE, kailr KSSS»K Si m EjR ia^ElKElfjifi ffi S-- »£S I ZA KRATEK ČAS. s i-- K^MM Si S Si MMSSaifi Kaj vse ga še čaka. Žena: "Tako torejl Na dan najine srebrne poroke prideš tako pozno in še celo pijan domov, namesto da bi solidno živel ter se veselil, da dočpka-va kdaj še zlato poroko." — Mož: "Kaj? Se petindvajset let!" Potegnil ga je. "Zakaj pa pustijo vojake stati na eni nogi?" — Odgovor: "Da se navadijo, zato da v bitki ne padejo, če jim kro-glja eno nogo odstreli." O te ženske. Mož svoji ženi vrnivši se iz mesta: "Za božjo voljo 120 K si plačala za to svilnato zeleno obleko? To je pre- THE EAGLE Jolietska največja in najboljša prodajalna pohištva, oblek in obuval. Posebna prodaja ta in bodoči teden Velika Tričetrtna Postelj (Davenport), katero izdeluje Karpen tvrdka in so iz finega hrastovega lesa, ter najlep- (J»00 CA šega ponarejenega usnja. Cena zdaj Tričetrt velika za $27.50. 9x12 Tapestry preproge $13.95. Največja zaloga v mestu na izbero, Fine mize iz hrastovega le- sa so 48x26 eol velike, prej so bile AA po $14.50, a zdaj samo.....«pI7.UV Razne druge mize po $10, $12, $14, $16, $18 in $20. a*""**" Otroški vozički. Ne zabo- ravite priti v našo prodajalno, kjer najdete naj. večjo zalogo otroških vozičkov, ki se cenijo od $12.50 do $40. Dovažamo pohištvo in drugo blago z autotrukom brezplačno, da ne rabite čakati za nje. Dobite je kadar hočete. THE EAGLE, Jolietska prodajalna najboljšega pohištva. 406-8-10 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Marijina otroka. POVEST IZ KAVKAŠKIH GORA. p V nemškem spisal Josip Spillmann, S. J. & (Dalje.) Brak-ok je bil tako blizo vrat, da je čul in razumel, da sta včeraj s Poljakom govorila. Oči se mu zlobno zasvetijo, zamrmra sam pri sebi: "Hadži, imaš prav! Otroka vesta, kam je Ta-Nan odvedla tujca." Primaknil se je še bolj proti vratom ter vlekel na uho. Slišal je Marjuba svariti sestrico, zakaj imenuje Poljaka, ker bi lahko kteri izmed mož slišal. Potem je tujec gotovo zgubljen in ke-do naji bo poučil, da doseževa boljše življenje, katero je užival tudi starec iz Elbrusa, predno je postal hudoben. A deklice ste vedno neprevidne in ne znate molčati. Brak-ok je zvedel dosti. Sklenil je otroka skrbno opazovati, in če ne bo vse nič pomagalo, rabiti zvijačo in silo. Sedaj ni mogel dalje prisluškovati, ker je Usban-ok zastavil vprašanje, bi li [roKa uo ne bilo dobro poslati koga na Elbrus si zaslužim sto srebrnih rubljev!" povprašat za izid vojske. Marjom je ra Nana. "Tudi danes sta si izprosila na vse zgodaj kos mesa in kruha, in tekla v gozd." "Nič več ne bodeta pasla lenobe po gorah," reče zopet Usban-ok. "Zadnji čas je, da naučiš Maro presti in tkati, da bo znala kedaj izdelovati tako lepe tkanine, kakor njena mati. Marjuba bom pa jaz vzel v roke." Brak-ok zapusti ograjo pristave Možje ga spremljajo do gozda, potem pa se vrnejo ter se na tihem smejejo v pest, da jih ni srečka zadela. Moško stopa Brak-ok dalje. Ko pa dope čez prvi prelaz, da ga niso več videli od sela sem, vleže se pod smreko ter se porogljivo smeje: "Norci! Mislite, da grem res na Elbrus da se zvrtoblavim v kak prepad? Samo kako zavetje si moram poiskati za nekaj dni, od koder bom lahko opazoval pristavo in o-troka. Dolgo mi res ne bo čakati, da koj pripravljen z vedeževanjem vprašati velikega "Ta", ali to dopušča. Glavar pristave prinese v usnjatem mehu vse kosti in koščice celega ovna od zadnje daritve. Marjom je bil tudi vedeževalec, kar mu je donašalo mnogo dobička. Brž je pripravljen izvrševati ta posel. Na dvorišču naredi ris (krog) in skrivnostno godrnjaje položi v sredo kozlovo črepinjo. Potem prime meh, gre trikrat okoli kroga, mrmra in dviga meh se min tja. Vsi okoli stoječi ga gledajo tako, da še z očmi ne upajo treniti. Kar obstoji starček, obrne meh hipoma, ter razsuje vse kosti na kozlovo črepinjo ter glasno govori: "Ta! Ta-Nan! Jesata-ok!" Družina jednoglasno zakriči: "Ta do voljuje!" Ovnova črepinja je namreč obvisela med kozlovimi rogovi, kar so smatrali za potrdilo. "Da, veliki Ta dovoljuje", ponovi Marjom, "pa ne samo to, ampak želi celo, da se mlad in krepek mož te pristave odpravi na pot in sicer sam. Le poglejte, da stoji gladka koščica spred nje ovnove noge navpično na kozlovi črepinji!" Novo začudenje vseh navzočih. "Ke-do.bi bil?" vpraša Usbanok, "pa vendar ne moj sin Malek?" "rečkati moramo," razlaga Marjom, "Prinesite mošnjo barvanega graha, z zavezanimi očmi naj potegne vsak po jeden grah. Kdor potegne najsvetlejšega, tega kliče starec na Elbrus!" Vsi so bili zadovoljni s to določbo. Usbanok postavi vse mlajše može v vrsto, vedeževalec pa jim zaveže oči. Nato seže vsak v osodepolni mošnji-ček ter prinese iz njega grah. Prvi so prinašali temno-modre in temno-ruja-ve jagode, Malek pa svetlo rumeno. Skrb je zmračila lice Usban-oku, samo še jeden ima seči v žep, ako še ta izvleče temno, potem mora njegov sin na nevarno pot, iz katere se je malo-kedo vrnil. Z največjo pozornostjo gledali so zadnjega, ki je stegnil svojo roko v mošnjiček. Bil je Brak-ok. Počasi seže po grahu ter ga bojazljivo prinese ven. Med tem, ko mu vzamejo obvezo od oči, odpre pest — snego-beli grah se mu zablišči na dlani. Z drobno kletvico ga vrže od sebe, a bilo je prepozno. Okolistoječi so ga videli, ter zaklicali: "Hrabrega Brak-oka kliče starec na Elbrus!" Usban-ok je bil neizrečeno vesel. Po vabil je prihodnji večer na veliko pojedino, ki bode Brak-oku za odhodnico. Zbrali so se vsi. Pred vsacega je bila postavljena mizica,'po vsaki jedi pa so prinesli drugo. Vse slaščice Abhazov so prišle na vrsto, kakor o svatbah: puran v poprovi juhi, meseni in sirovi rezanci, drobno narezana bravina v omaki, v surovem maslu praženi sirovi izrezki s kruhom, naposled pšeno s kislo smetano. Sveta so imeli toliko ■da bi skoro rekli, tekel je od vseh štirih voglov. Vsi so bili židane volje, le Brak-ok je bil kakor obsojenec, kateremu so ure štete. Slednjič mu šine nova misel v glavo, in tudi njegovo obličje se zjasni. "Bedak!" pravi sam sebi. "Kedo me pa more siliti na goro? Delal se bom, I kakor da bi res šel, v resnici pa bom zvršil svojo kupčijo z hadžijem ter zaslužil sto srebrnih rubljev. Da mi ni to koj na misel prišlo! Ko se vrnem si bom uže kaj zmislil. Imel bodem Usban-oka in Marjoma za medveda, ki me s tako radostjo pošiljata na Elbrus. 9. Razni načrti. Drugo jutro stalo je solnce uže precej visoko, ko stopi Brak-ok na dvorišče pristave, da se poslovi od domačih. Bil je ves pripravljen, da nastopi pot na visoki tednik, kakor so mislili njegovi prijatelji. Vsi možje, prvi Usbanok, so mu podali roke, in mu voščili dober vspeh. Na to pristopijo še žene in deklice, da se poslove. "Kje pa sta Marjub in Mara?" vpraša Brak-ok. "Da, kje sta otroka? Zadnji čas ju skoro nikoli ne vidim doma," pristavi "Po gorah se klatita," odgovori ata- Po kratkem počitku spleza Brak-ok na strmo skalo. Med grmičevjem napravi si prostorček, od koder je lahko opazoval selo in vsa pota, ki so vodila tje. Marjub in Mara pa sta med tem sedela v kolibici pri Poljaku ter ga verno poslušala. Perečinski je dobro porabil teh štirinajst dni ter poučeval otroka o boljšem, večnem življenji. O-troka sta uže vedela, da je le en Bog, a v treh osebah; da Mati božja ni boginja, temuč stvar božja, najčistejša in najsvetejša Devica izvoljena v Mater božjo, edela sta, da je rodila Sina božjega v betlehemskem hlevčku in ga položila v jaslice; da je Jezus Kristus za nas na svetem križu umrl in nas odrešil s svojo drago krvjo. Gorke solze je pretakala Mara, ko je opisoval Perečinski strašne bolečine Jezusove in Njegovo še večjo ljubezen. Marjub pa se je jezil nad judi, ki so Gospoda tako neusmiljeno trpinčili in zasramovali. Perečinski pa ga je poučil, da je Zveličar tudi za naše grehe moral zadostiti in da smo prav za prav mi uzrok Njegovega trpljenja in smrti. Tu ga Marjub debelo pogleda ter vpraša: "Ali je tudi radi mene trpel zveličar, ako sem bil prevzeten, nepo-koren in len? Ali je vedel, če sem se jezil in maščeval?" "Da, Marjub, vse to je vedel na križu; vsaj je pravi, vsegavedni Bog. Žalilo ga je, da smo mi grešili, vzel je naše grehe na-se in trpel za-nje." "Odslej pa ne bom nikdar več grešil!" zakliče Marjub. "Jaz tudi ne," pristavi Mara. "Prav tako," pravi Perečinski, "ta sklep je dober, ako je storjen na pod lagi ponižnosti t. j. da ne zaupata v sama sebe, temveč v pomoč Jezusa Kristusa. V ta namen morata vsak dan Boga pomoči prositi, in Mariji se priporočiti,* da bi vajino molitev pod pirala." "To hočeva gotovo storiti. Vsaj sva častila Mater Božjo, ko je še poznala nisva. Sedaj nama pa vendar še povej, kako bova postala otroka božja in očistila svoje srce grehov"; prosi Mara. "Mara, kaj pa storiš, kadar obleko umažeš?" "1, operem jo — pa srca vendar ne morem oprati!" "Tudi duša in srce se lahko opere in očisti. Naš nebeški Zveličar pripravil nam je kopelj, v katerej se duša o-čisti vseli grešnih madežev in se prerodi v otroka božjega." "Pokaži nama to kopelj! Očisti naji!" prosita otroka h krati. "Oj gotovo je daleč od nas oddaljena," pristavi otožno Marjub. "Ne, kar v temle potoku lahko očistim vajini duši vsacega madeža. Vidva verujeta v Jezusa Kristusa. Ako obiijem vajino čelo z vodo in vmes govorim besede: "Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha," za-dobi voda skrivnostno moč krvi Jezusa Kristusa, ter očisti vajini duši vsa cega greha. Po krstni vodi zadobita nadnaravno življenje otrok božjih." Nadalje jima razlaga, kako je Jezus Kristus postavil sv. krst in katere milosti zadobimo, kadar ga sprejmemo. Nestrpno zakliče Marjub: "Ako naji tako lahko narediš otroka božja, zakaj pa še odlašaš? Lej, tu je potok! Brž naju krsti!" Perečinski se dobrovoljno nasmeje in pravi: "Da, ljuba otroka! Moja edina želja je vaju krstiti, vendar imam važne pomislike. Sv. krst nalaga dolžnosti. Ali jih bodeta spolnovala v teh gorah, brez pomoči? Odreči se marata satanu in vsem njegovim delom. aji bodo pa silili k malikoval-skim daritvam in obredom, kateri so gnjusoba v božjih očeh. Marjub, ti tako hrepeniš iti na vojsko proti sovražniku: še s seboj te ne bodo vzeli, ako si ne obesiš raznih vražarskih za-veskov na vrat. Oče tvoj te bodo silili k krvnemu maščevanju in vendar je Jezus rekel: "Ljubite svoje sovražnike!" Vidita toraj, da vaju ne smem krstiti zaradi nevarnosti, da bi poznej zatajila svojo vero." Solze so zalile oči .obema pri tem pripovedovanju. "Toraj naju nočeš storiti otroka božja?" toži žalostno Marjub. Po kratkem premolku pravi Mara "Zadnjič si nama pravil o Abrahamu katerega je Bog iz domovine poklical v tujo deželo. Moda pa Bog tudi naj kliče v tujo deželo. Ali bi naji smel krstiti, ako s teboj pobegneva v daljno deželo k tvojej materi?" Solze veselja zaigrajo Perečinskemu pri teh besedah. "Angelj varuh ti je navdihnil te besede, Mara. Kdor oče ta in mater bolj ljubi, ko mene, ta me ne ni vreden! rekel je Kristus. Kdo pa zavoljo mene zapusti očeta, mater, ali brata, ali sestro in domovino, te mu pa obeta večno življenje. Da, Ma ra, oni dan, ko bodeta pripravljena be žati z menoj, krstil vaji bom v otroka božja. Kaj pravi pa Marjub k tem besedam svoje sestrice?" Marjub je žalostno zrl pred se in vprašal: "Ali morava potem očeta za pustiti? Ali bi ne bilo bolje, da ti še očetu in vsem prebivalcem našega sela oznaniš lepi nauk o Jezusu Kristusu? Nak — umorili bi te. Jaz sam jim bom povedal, kaj si naučil Maro in mene, in potem te pokličemo, da nas vse krstiš." Perečinski malo pomisli, potem odvrne: "Lepo bi pač bilo, a menim, da ne bo šlo. Misliš li res, da bi se oče in drugi možje odrekli svojim vražam, ki še imena 'kristjan' ne izgovore drugače, kakor, da pristavijo 'fej?' Mara ima prav! Vsi trije pobegnimo." Dovoli mi vsaj, da poskusim Male-ka in očeta spreobrniti," prosi deček. 'Brak-ok in drugi mi seveda ne bodo verjeli, oče in brat pa gotovo. Ako ne, voljan sem z vama pobegniti." Poljak je dobro spoznal plemeniti nagib, ki osrčuje dečka k temu podjetju. Vendar je previdel, da je malo upanja, nasprotno pa velika opasnost za vse tri. Beg bode potem skoro nemogoč. Vendar ni hotel odsvetovati nevarnega poskusa. Za svojo osebo mu ni bilo; žrtvoval bi rad življenje. A otrokoma bode Usban-ok gotovo prepovedal, ga še kedaj obiskati in kaj bo ž njima? Najraji bi ju koj krstil, ven dar opusti to misel. Pouči pa ju, ka ko naj krstita jeden druzega, ako pri deta v smrtno nevarnost. Razlaga ji ma še nadalje nauk Jezusov, nauči ju obuditi kesanje čez storjene grehe in moli ž njima. Še-le, ko se je mrak jel vlegati, odslovil ju je. Kar ločiti se ni mogel od ljubeznivih otrok, tako tesno mu je bilo pri srcu. Ko ju prekriža na čelu, ustih in na prsih, jima še priporoči, da naj prav iskreno moli ta k Mariji. "Seveda," mu pritrdi Mara; "vsaj sva njena otroka!" "Marjub, ubil me bo!" zakriči Mara "Oj, da bi bila vsaj krščena!" "Ne bode te ne!" odgovori deček, obesi se hitro Brakoku na roko, da ni mogel sablje rabiti. "Teci Mara, povej očetu, če me umori." Z zobmi škripajoč otresal je Brak ok dečka. Z levico ga je tepel in suval a zaman. Ni se ga mogel znebiti. Ma ra pa je hitela proti domu in glasno klicala na pomoč. Ko Abhaz previdi, da tako ne bo dospel do svojega cilja zakliče deklico, naj obstane, in reče Marjubu: "Spusti me; pri bradi moje ga očeta ti' obljubim, da vama ne bom storil nič zalega." Marjub ga koj spusti, ter stopi ko rak nazaj. "Svojeglavnež," nadaljuje temnega obraza, "meniš da ga ne bom našel? Da le vem, da tiči v onileh ska lah, ga bom že dobil v kaki soteski. Le pojdita domu in povejta očetu, da sta se predrznila pri daritvi odtegniti Po ljaka zasluženej kazni. Dobro vesta da vaju čaka brezovka." Se jedenkrat ju zlobno pogleda, po tem ju pusti ter gre po stezici, po ka teri sta ona dva prišla, proti skalnati soteski. Nemo zre Marjub za njim Mara joče samega strahu. "Ko bi le mogla dobrega moža opo zoriti na nevarnost," zdihne Marjub "Brak-ok ne namerava nič dobrega. A nocoj ne bo našel kolibe, vsaj je soteski že popolna tema. Ne jokaj Mara!" Deklica si otere solze in odgovori: Da bi ga vendar Mati božja ovaro vala hudobnega človeka! Marjub, škoda da nisva kar ž njim bežala. Oče naji bo zaprl in tepel. Bi li ne bilo bolje, da bi kar zdajle zbežala?" "Sama? Kam pa hočeva bežati? Ne, Mara, srčno hočeva stopiti pred očeta in mu vse povedati. Ako se noče pokristjaniti, potem uideva pri prvi priliki. Kar bova pa ta čas trpela, pa hočeva srčno prestati in na ljubega (Nadaljevanje na 7. strani.) KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pulien, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, teža ve in operacije. Adv. J. C. Ailer & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL W. O. IVIOOIVEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna * • osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali perila i očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut 1 Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avto mobil odpelje in pripelje obleko i vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo. Joliet Steam Dye Hodsi Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cast Chicago Phone 4444, N. W. 483. WKHKj Oscar J. Stephen g- s. Sobo 201 ln 80S Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Alpcntinktura za moSke in ženske lase od katere Koj prenehajo lasje odpadati in v Sesti!) tednih •asni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne )do odpadali niti osiveli. 1 fiasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2 — Imate li sive lase? Rabite takoj WahčiC Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, >ije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. "Is8 žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turov«., grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček J2. Ta žauba je velikega >omena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe )i mogla imeti tožaubo vsaka družina v hi Si. Če želite imeti čisto berlo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim zs $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je men j kot dolar, se pa v znamkah po2e v pismujpošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. lEIKlEUKICUCU nnjuuHia FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zof ogenj pojdite k ANTONU SCHAGB1 North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. JOHN N. W. Phone 348 §TEFANICH :.:SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. 10. Poskušnje. Mara in Marjub sta molče stopala jeden poleg druzega proti selu. — Premišljevala sta vzvišene skrivnosti, katere sta danes slišala. Slednjič pravi Mara: "Kako rada bi vendar postala otrok božjf! Bojim se, da nama oče ne bode več dovolil obiskovati dobrega tujca." "Potem krstim jaz tebe in ti mene," odvrne Marjub. "Vsaj naji je naučil, kako se morava krstiti. Upam pa še vedno pregovoriti očeta in Maleka, da še ona postaneta otroka božja. Le srčnost, Mara, k grehu naju ne bo nihče prisilil.' "Tega pa ne, ker bi žallo Gospoda, ki je bil zaradi nas križan. Ako nama pa oče sv. krst prepove, ali ne bova grešila, ako ga ne vbogava?" "Gotovo ne. Kar je greh, tega oče ne sme terjati, in Poljak je tudi rgkel, da moramo Boga bolj slušati, kakor ljudi." Med tem pogovorom sta dospela do skale, na kateri je Brak-ok cel dan ležal in stražil. Že od daleč ju je zapazil in obena besedica mu ni ušla. Sklenil je ju prestrašiti, da bi iznenadena izdala skrivališče Poljakovo. Pri zadnjih Marju-bovih besedah spusti se s skale pred otroka, kakor bi padel iz neba. Mara strahu zakriči; tudi Marjub se prestraši, vendar se ojunači in pravi: "Joj-mine, Brak-ok! Mislil sem, da si že na Elbrusu." "Predno grem tje, moram še s Poljakom govoriti. Vidva sta bila ravno pri njem. Povejta mi, kje je." Marjub je koj spoznal, da svak ne namerava nič dobrega, zato mu mirno odgovori: "Tega ti ne poveva Brak-ok. "Toraj vesta," zavpije Abhaz z ža-rečim pogledom. "Morata mi povedati! Le ne obotavljajta se, sicer" — in prime dečka krepko za ramo. "Ne povem ti pa ne, in če me tudi tepeš," odgovori klubovaje Marjub. i "Ti mi bodeš povedala Mara, kaj ne? Prinesem ti krasno tančico iz srebrnih niti in zlat obroček za na glavo. Jaz moram zvedeti, kje je Poljak. Nocoj se mi je sanjalo, da mi bode pokazal pot na Elbrus." "Ne verjemi mu, Mara! Umoriti ga hoče!" zakliče deček. "Brez skrbi bodi, bratec, jaz mu že ne povem!" "Kaj, — nočeta? Jaz vama bodem izbil svojeglavnost!" Pri teh besedah izdere sabljo, ter jo po bliskovo zavihti deklici nad glavo. V Časih sedanje draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo> na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■ je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi tj? tjCi Amerikanski Slovenec Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. MARIJINA OTROKA. (Nadaljevanje s 6. strani.) mmmmmmmMmmwmmmmmammMmmm^mmmmmmmmMamamamammmmmmmwmmmmmmMmmmammmf^ \ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 mmm»»»mmmmMmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmMmw0m»mmmmmmmmmmmmm0mmmMm»mm»mmmmrmmmmm0mmmŠi SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. >oleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenlc Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! koncem leta 1915. je imela vlog.......................k 48,500,000.— Rezervnega zaklada ...................................k 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brei odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo e. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja n« zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5H odstotkov, 'lVe® Kranjske pa proti S% odstotkov obrestim in proti tri- t odstotkov odplačevanju na dolg. Zveličarja misliti, ki je toliko za nas trpel." "Da, Marjub, in na one otroke o katerih nama je Poljak pravil, ki so tudi za Jezusa v trpljenje in smrt šli." "Pri tem ostane," reče deček. Spri-meta se za roke in odločno koračita v selo. Usban-ok je večkrat čez dan vprašal Nano in Murkota po otrocih in ju gor-ko ošteval, zakaj tako slabo pazita na otroka. Ko mu slednjič Murko naznani, da sta se vrnila, ukaže jih takoj pred se pripeljati. "Kje se klatita cel dan brez dela?" nagovori ju osorno. "Bila sva pri Poljaku, katerega so hoteli možje z Brak-okom o prazniku umoriti," odgovori Marjub. "Kaj, pri Poljaku?" vsklikne začudeni Usban-ok. "Kaj še živi in se tu okrog klati? — prej ko ne kot ogle-duh." "Da, oče, še živi. Mara in jaz sva ga oni večer otela, ko so ga hoteli pijani možje in Brak-ok umoriti. Vsaj ti in Marjon nista zahtevala njegove smrti. Vsak dan sva mu nesla kruha, sira in malo posušene bravine v gozd. To bi ti bil jaz moral že naznaniti, a bal sem se, da bi mu naši možje kaj' žalega ne storili. Ako sem se pregrešil, kaznuj me oče, Mara pa je nedolžna, vsaj je le mene ubogala." Odkritosrčnost sinova je dobro upli-vala na očeta. Njegova odločnost mu je bila všeč. Seveda ga je tudi jezilo da st otroka njega in vse moštvo tako za nos vodila. Zato pravi: "Kazen si zaslužil, a odpuščena ti bo, ako mi obljubiš, da ne greš nikdar več k Poljaku, ki naše žrtve zaničuje. Česa sploh ta človek išče todi? ali nas opazuje in naposled izda sovražnikom." "Krivico mu delaš, oče. Blag mož je to in je nama skazal veliko dobrot. Pokazal nama je pravo pot v nebesa, in hoče isto tudi tebi storiti." Sedaj pripoveduje deček s prostimi besedami poglavitne nauke krščanstva. Usban-ok težko kroti svojo jezo, naposled vpraša: "In kaj pa so naše žrtve, ka-tetere darujemo veliki Ta-Nan?" "Vraže in malikovalstvo," odvrne deček. "In kaj pa mi in naši očetje?" "V zmoti ste." "V zmoti ste." "In kaj boš ti, ako te Poljak s svojo čarovniško vodo oblije?" "Kristjan." Tu pa se Usban-ok ne more več premagati. "Fej, sram vaji bodi! Sramota in gorje vajinemu zapeljivcu! Izplačal ga bom, ker se je predrznil iztrgati vama vero očetov iz srca! Ali vaju je že krstil? Sta kristjana?'" "Ne še, a hočeva postati." "Raji vaju vijlim mrtva pred nogami! Murko, vzemi ta izdajalca naše vere, priveži ju v hlevu k stebru, bičaj ju vsako jutro in vsak večer, dokler jima ne iztepeš želje, postati kristjana. Glavo pa izgubiš, ako ti uideta. Jutri ujamemo Poljaka, in sama nam morata pokazati, kje tiči." 11. Rusi so tu! Iz nepričakovanih uzrokov izostal je lov na Poljaka, kateri je tako hudo razsrdil Usban-oka. Okoli polnoči prijezdi brzi sel poveljnika Najb-a, onega kneza, o katerem smo čuli v začetku povesti. Rusi so pritegnili od severa močne čete, zato prosi knez nujne pomoči. Usban-ok ukaže koj sedlati konje. Vse je po konci. Na sredi dvorišča zapalijo ve likanski ogenj, ki je razsvitljeval marljive može, ki so v največji hitrici prinašali brešno in živali tovorili, posku šali ostrino sabelj, puške basali, jermena in ujzde pritrjevali. "Rusi so že pri grobišču v ibski soteski", pripoveduje sel. "Ako dospejo do onih treh velikanskih skal, pod katerimi je pokopan šejk Cam-ok, potem je naša domovina zgubljena," pravi Malek Murku. "Da, to je staro prorokovanje, katero sem že čul kot otrok," odvrne Murko. "Zato hitite! Kje pa Usban-ok še tiči?" "Ravno pri otrocih je v hlevu. Sinoči ju je pustil do krvi bičati, pa ni nič pomagalo. Sedaj ležita zvezana na slami. Vedel sem, da je Marjub svo-jeglaven, a da se Mara pusti raji do krvi tepsti, nego da bi odjenjala, to mi pa ne gre v glavo, Poljak je otroka začaral in to mu plačal, koder ga dobim!' Usban-ok je šel res v hlev, k otrokoma, ki sta zvezana ležala na trdi stelji. Vsi udje so ju boleli od groznega tepe-nja. Ko očeta zagledata, prestrašita se, misleča, da ju je prišel spet kaznovat. Proseče dvigneta ročici proti njem. "Ali sta se spametovala?" vpraša o-če. "Ne? No — tem hujše za vaju — jaz bom uže vpognil vajino trmo. Sedaj moram z vsemi možmi naše pristave proti Rusom. Marjub, skazal si se, da si vkljub svoji mladosti srčan in pogumen. Seboj te vzamem, ako ubogaš." "Oj oče, vse te bodem vbogal, kar je prav. Oj vzemi me s seboj nad Ruse!" prosi deček in ves plamti po boji z Rusi. "Toraj se odpoveš krščanski budalo-sti in ostaneš zvest veri svojih očetov?' To je bila najbritkejša poskušnja Kako se je Marjub veselil trenotka, da bi s puško in sabljo oborožen z očetom šel nad Ruse! Umolknil je, Mara se je uže jela tresti za bratca, da bo podlegel skušnjavi. Kar pravi Marjub s tresočim glasom: "Ne smem, oče!" Usban-ok zakolne ter mahne dečka z bičem po hrbtu. Potem pokliče Nano in reče: "Pri vodi in kruhu ostaneta oba, dokler se ne vrnem. Poljak ju je začaral, a po bitki ga poiščem, pri-vežem konju na rep, ter ga privlečeni sem, da ju odčara." Čez nekoliko minut slišita otroka, da odhajajo bojniki z glasnim krikom in pokanjem. Na sneženih vrhovih Elbrusa jelo se je svitati, po dolinah in soteskah pa je bila še temna noč. Ko so jezdeci dospeli do prvega prelaza, vspne se naenkrat možka podoba, ter se približa Usban-oku. "Brak-ok," zavpije tariznenaden ter ustavi konja. "Mislil sem, da si daleč od tod, na poti proti gori." "Bil sem na potu," laže Brak-ok. Ko sem pa včeraj v zajčji dolini počival, sem trdo zaspal. V spanji se mi prikaže starec z Elbrusa, strese svojo belo glavo, da mu je vihrala bela brada kakor konjska griva sem ter tje. Ukaže mi, naj ubijem Poljaka, ki čara Usbanokove otroke, in le ž njegovo glavo smem priti na Elbrus. Pomagajte mi čarovnika vjeti. Gotovo je kje doli v skalnatih soteskah." Usban-ok in spremljevalci so vrjeli te laži do pičice. Abhazi so zelo praz-noverni, posebno na sanje mnogo drže. Vsi so pripravljeni Poljaka loviti in Usban-ok je uže dal razna povelja, kar se prikaže čez klanec drugi sel. Konj mu je bil ves penast, tako ga je podil. Od daleč uže kliče: "Hitite, blagi Usban-ok. Rusi so komaj še uro oddaljeni od grobišča šejka Cam-oka, in ako hrabri Najib ne dobi brž pomoči, se ne more več ustavljati. V dveh dneh dobimo pomoč od paše, toraj je treba vsaj ta čas sovražnika zadržati v globeli. Paša je uže na kopnem in v dveh dneh dospejo ž njim tudi Poljaki s topovi." "Naprej!" zapove Usbanok. Poljak ti ne bo ušel," reče Brak-oku. "Lakota ga bo kinalo prignala iz skrivališča. Pazi nanj, ter nesi njegovo glavo starcu na Elbrus." Elbrus pa se je ravno žaril pozlačen od prvih solnčnih žarkov. To je bilo Abhazom dobro znamenje. Urno po-ženo konje. Brak-ok spleza zopet v globelo nazaj, koder je blodil uže sinoči v mraku. Kakor hitro se dan zazna, začne ves kraj natančno preiskovati. Ob desnem bregu potoka navzgor ne najde nobenega sledu. Pe-rečinski ga zapazi in takoj spozna zeta Usban-okovega, kateri je pri daritvi tako sovražno vihtil sabljo proti njemu. Koj je izprevidel, da ga išče iz sovražnega namena ter misli, da ga je gotovo tast poslal, na podlagi tega, kar sta mu povedala otroka. Ker na onem bregu ne bo našel ničesar, bo nazaj grede na tem vse pretaknil in koliko našel. Naglo uniči vsak „sled, ki bi ga vtegnil izdati, da je tu bival, potem pa spleza na smreko, ki je stezala svoje veje čez kolibo. Komaj se je skril visoko gori med vej^ni, uže sliši Abha-za stikati v bližini. Koj na to ga v-gleda £red kolibico ter sliši vsklik začudenji. Abhaz nabaše puško s smodnikom, potegne sabljo ter se previdno bliža kolibici. Gorečfi hvali Boga Poljak, da ga je prej vgledaL sedaj bi bi Io po njem. Brak-ok se plazi z na peto puško v kočico, a kmalo se vrne ter se vleže ne daleč od vhoda v gr movje. Gotovo se je prepričal, da ga ga je zasledil, ter hotel počakati, da se vrne. Perečinski premišljuje, kaj bo, ako sovražnik ostane na straži, in če njega prisilita lakota in žeja, da zapusti svoje nevarno skrivališče. Ko bi bil vendar raje pobegnil! Počasi se pomika ura za uro. Solnce vstaja vedno višje na nebu. Uže stoji navpično nad smreko v skalnati globeli in še bolj počasi se pomika proti zatonu. Brak-ok pa sedi ves čas z napeto puško pred kočico. Otroka danes prvikrat nista prišla. "Kaj se jima je pripetilo? Koliko časa bom še tako prebil?" povprašuje sam sebe. Truden in žeje trpinčen oklene se še bolj debla. Soln ce je zašlo. Mrak se je vlegel na glo belo in dokler se je videlo do dna, razločeval je dobro svojega sovražnika, ki je mirno sedel na straži. Med tem je Usban-ok s svojo četo v diru jezdil naprej in proti večeru dospel do grobišča v ibski soteski. Tu so okrog ognjev taborili gorjanci, ki so na klic kneza Najiba prihiteli od vseh strani, da zaprejo sovražniku tako važno sotesko. Nevarnost je bila velika. Rusov je bilo najmanj desetkrat več, kakor Abhazov. Vrh tega ti niso imeli skoro nič smodnika. Us bati-ok je brž razdelil svojo zalogo, bilo bi vsega še za en dan. Ako dalje ne bo pomoči, bo osoda gorjancev določena. ' Istega večera ležala sta Marjub in Mara še vedno zvezana v hlevu ter iskreno molila k Mariji za pomoč in rešitev: "O sveta Mati, glej, kako se godi tvojim otrokom! Stari Murko naji je ravnokar pretepel, ubogega Poljaka pa Brak-ok zalezuje. Oče in brat sta v vojski. Ko se vrneta, pognala naju bodeta beračit. In ako se ne vrneta; če Rusi zmagajo, kaj po- tem? O sveta Marija, spomni se, da si naša Mati!" (Konec prih.) O eksplozijah in veščah. Ako letajo po prostoru razprašeni delci kake gorljive tvarine, ki so se pra vilno pomešale z zrakom ali pa zbrali v oblaček, se — vsled obilice kisika v sosednjih zračnih plasteh — prav lahko vnamejo — t. j. posamezni drobni delci gorljive snovi zgore zaporedoma s takšno blazno hitrostjo, da se ves zrak na okoli silno razširi. Ta dogodek je včasih popolnoma enak razstrel-bi, in veliko je slučajev, ko so takšne eksplozije povzročile težke katastrofe s človeškimi in materijalnimi žrtvami. Že sam seneni prah je zmožen jako silnih eksplozij; istotako pozna vsak strašni učinek vnetja rudniških plinov, ki so v svojem bistvu mešanice oglje-nega vodika. Tudi majhne množine ogljenega prahu, ki plava drobno razpršen po zrajcu, eksplodirajo, ako jih kaj zapali, z neverjetno silo. Obče znane so eksplozije svetilnega plina; manj pa je znano Iajiku, da izhlapeva bencin neprenehoma in da so bencinove pare krat težje od sosednjega zraka. Takšne pare legajo torej k tlom, in nihče ne zasluti njihove navzočnosti. Uhajajo navadno s prepihom skozi vrata in se zbirajo vedno na najglobljem mestu. Ob trajni rabi bencina se torej lahko pripeti eksplozija na mnogo globljem kraju, samo če so se plini prav zmešali z zrakom. Za eksplozijo najugodnejša mešanica je 2y2 do 4 odst. bencinove pare na en del zraka, ki ga potrebuje bencin za svoje vnetje jako mnogo. Kjer so se nabrali razstreljivi plini ali oblaki, tam se je strogo varovati vsake, še tako majhne lučke ali iskre. Že raba navadne električne žepne svetilke lahko povzroči eksplozijo po drobnem svetlobnem loku, ki nastane v trenotku, ko skleneš tok. — Pojavi plinovega vnetja v malem so takozv. vešče, ki jih vidiš včasi plesati nad močvirji. Vešče so časna majhna vnetja močvirnih plinov, ki so nastali vsled razkrajanja rastlinskih delov in se dvignili kot meglice na površje. Slučaj jih je za-palil da gore noč in dan z bledim modrikastim plamenčkom; praznoverno ljudstvo jih smatra ponoči zaradi njihovega skakljanja za strahove, ki vabijo popotnika k sebi, on pa se jih ogiblje, ker ve, da bi se pogreznil v močvirju, ako bi šel za njimi. 10S1P (I Javni Notar I/LE |\z 101a PEC lOlat. skuinjo izdeluje vse pravno lil posUvnovelj&vnel n za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniftlra; č potrebuje otrok certifikat za delo; te imate kak drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t« . vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Bogata beračica znorela. V Los Angeles je znorela beračica, ker je vedno in vedno štela cente in drugi majhen srebrn denar, a ni mogla prešteti koliko ga ima. Piše se Leota Leybold in so jo prepeljali v bolnišnico. Priberačila in prihranila si je 300, 000 dolarjev. Ker so v opazovalnici spoznali, da njena blaznost, ni hude vrste, so dali bogato beračico v oskrbo dvema sestrama, ki imata v Oklahomi precej veliko posestvo. In tam sedaj "uboga" starka šteje in šteje—denar. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICB) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz Aurora, 111.: John Kcčevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupanoič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, Q.: Jos. Russ in Le«; Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovici Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericl Gilbert, ^linn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter^Majerle La Salle, 111.: Anton Kastello in J» kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Peruiek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Griča.' Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekai Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljane< Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare, Stambaugh, Mich.: Aug. Gregoricl Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelqich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nima tno zastopnika, priporočamo, da a* zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimc Želeli bi imeti zastopnika v vsaki sle venski naselbini. uprav. "a. s." Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v M0J0 GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša sina in tsmodke. Wm. ffletzger Ruby and Broadway JOLIET TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SGHOESSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseli vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, IU. R. F. KOMPARE slovenski pravnik ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial av«. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ilia. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVl + "BELLflD0NNfl^0BLl2l REVHATDHV flLABOSTlt J OUMCH HKwsn rtjuCiw M nam i kusu • nua> MtAONju . trvenru tCLBIM < &BNKM VMTJU CTIONS M MVMuu nomt muwM CftVUOT mtK KXJBTIH » URJH 11111111 m m PO DOLGIH LETIH. Kraška slika. Spisal L. R. 1 ® H I Po kameniti kraški poti je stopal učitelj Komljanec. Jesensko jutro je bilo, nedeljsko ju tro, in zvonovi pri Svetem Martinu mu peli slavo in čast. Saj je prazno vala siva vasica tam za ovinkom svo jega patrona in jutro je bilo jasno in svetlo. Dolinice pokošene in očiščene med gostim kamenjem po planotah j rumenelo grmičje, pajčevina se je sre brila v solncu, dolge, tenke niti od grma do grma, od kamena do kamena Daleč naokrog se je dvigal in je padal kraški svet, ves razdeljen in z zidov ograjen, jasen in trpek v svoji sivi le poti, uporen, kakor da čaka, kdaj pride prva burja. Učitelj Komljanec se je ustavil sre di poti, potegnil ruto iz žepa in si o brisal rosno čelo. "Fuimus Troes... Zdaj sem stara para, penzionist, za nič. Kako je bilo nekdaj lepo! Paglavcem sem ubijal tam pri Svetem Martinu učenost v bu tiče, včasih s šibo, včasih z dobro be sedo, z vsemi sem se razumel, z očanci in z mamkami, z županom in z župni ^ kom — zdaj sem pa stara kost, v me stu čepim in obračam vsak krajcar, časopise berem ves božji dan in se ču dim, kako se svet neumno vrti.' Pogladil si je sivo brado in se počasi odpravil dalje. Drobne jasne oči so očetovsko zrle okrog in nekaj kakor nasmeh se je razlilo po njegovem obrazu, ko je zavil proti vasi. "Vse po svetu se obrača in prenav Ija," je goviril sam s seboj, "toda tu je kakor pred štiridesetimi leti, ko sem s svojo krošnjarijo odhajal. Tam-le, kjer je bil takrat zid podrt, je še sedaj, stara Zlobčeva murva je še vedno na istem mestu in zvonovi pri Svetem Martinu zvone kakor pred davni mi leti." In kaj zvonijo? Učitelj Komljanec je vedel, da pojo kakor včasih o svetem Martinu: Nov — te — ran. nov — te — ran.. . Da, nov teran — in učitelj Komljanec je prišel po dolgih letih obiskat župnika Zornika pri Svetem Martinu, svojega starega znan ca, in pokušat teran, ki ga hvalijo zvonovi. Začel je sestavljati v mislih pozdrav, ko se zagledata z gospodom župnikom in si stisneta roke. "Salve, amice!" porečem in nato ga vprašam, ali je pri Svetem Martinu še iredno tako malo ovac in malo volne, kakor je je bilo včasih, ko sva še skupaj šolmoštrarila. In o Horacu se pomeniva, o starih časih, o Kraševcih in bogve o čem še. Od veselja je začel iskat med Hora-cijevimi odami, kar jih je še imel v spominu, o kateri bi se še dalo kaj pomeniti. Kajti učitelj KAmljanec je bil izdelal vse latinske šole in sam Bog vedi, zakaj je bil le star samski šolmo-iter v pokoju, ne pa župnik, ki bi še pasel kje svoje ovčice. Zvonovi so umolknili in Komljanec je pohitel, da bi ne zamudil maše. Poti med hišami so bile prazne, u-pognjena senca ga je spremljala ob strani po raskavih, neometanih stenah, tuintam se je ozrlo vanj par oči iz nizkega okna, a nihče ga ni spoznal, nihče pozdravil. — Nihče me več ne pozna... — si je mislil omljanec in skoraj bridko mu je postalo v duši. V cerkvi je obstal zadaj pri kropil-niku, ker «e ni hotel riniti med ljudmi naprej. Sveče so že gorele, cerkovnik Luka je odgrinjal z mežnarsko važnostjo oltar, v cerkvi je dišalo po rožmarinu in roženkravtu. "Ej, ti neroda mežnarska, še vedno si tak, kakor si bil, samo hrbet se ti je upognil, lasje pobelili, a drugače se še nosiš kot tedaj, ko si prišel vprašat v župnišče: "Gospod, kdaj bova jutri maše vala?" No, in moj prijatelj Zor-nik ti je lepo odgovoril: "Jaz bom ma ševal ob sedmih — vi pa mašujte, kadar hočete}..." Tako je mislil Komljanec, mežnar pa je oddrsal v zakristijo. Vse je bilo tiho v svečanem pričakovanju, sveče so gorele z mirnim svetlim plamenom. "Bogve, ali imajo nove orgle?" .se je domislil Komljanec. Zvonec je zapel, orgle so se oglasile, kmalu je zadonel Kyrie s kora. "Vse je kakor nekdaj..." je vzdih-nil Komljanec, potegnil iz žepa molek in se izkušal otresti vseh posvetnih misli. A počasi, počasi ga je premagalo. Ali ni to tista maša, ki jo je pred davnimi leti sam učil? Poslušal je in poslušal in resnično — bila je njegova maša, edina, ki jo bil navadil pevce pri svetem Martinu. Vse kakor nekdaj. Sam sedi pri or-glah, vsi registri pojo in Gloria plove proti oltarju. In zdaj, čuj: "Lauda-mus Te!..." Kakor da je umolknil ves zbor nebeščanov, le en sam angel kleči pred prestolom božjim; kakor biser je čist njegov glas, ko moli Gospoda: "Laudamus Te!..." Moj Bog, slabe so bile orgle, glasovi pevcev in pevk neuglajeni, zmučeni od dela — in vendar učitelj Komlja- nec je zaprl oči, s tresočo roko segel krajev in vidimo mnogo lepih mest, po ruto in si obrisal dve solzi, ki sta jezer, morje itd., ampak na tem, kako mu nepričakovano spolzeli izmed tre- potujemo. Da nam bo potovanje v iz-Palnic. obrazbo, potujmo počasi, opazujmo in "Laudamus Te!" študirajmo znamenitosti tujih krajev, Kje je že tista, ki je pela tako čisto, posebnosti, navade, napredek in iz tako lepo kakor angel? Kje je Anka, | obrazbo drugih narodov, ki je mislil učitelj Komljanec nanjo, ko je bil še mlad fant in mu ni bilo i „ . , , , - , , • .... .... , . Kaj dela človeka srečnega? zal, da je s svojimi latinskimi šolami le vaški šolmošter? Dr. Foerster piše to-le zanimivost: Prvo pomlad je pela na koru, še nI "Pred kratkim sem srečal silno boga-vedel mladi učitelj, zakaj misli nanjo, tega moža, svojega znanca, ki je že na bogato županovo hčer — in na je- prepotoval ves svet in mnogo videl sen jo je že vzela smrt. ter doživel, o čemur se enemu izmed "Ni bila za ta svet, predobra, pre- nas niti ne sanja. Vprašal sem ga: blaga je bila..." so rekli ljudje, učitelj kdaj ste se vendar počutili najsrečnej-Komljanec pa je postal od tistega ča- šega v svojem življenju? in odgovoril sa večen romar, v nobenem kraju ni mi je: "Ko sem imel v Monakovem bil zadovoljen, povsod ga je preganjal vročinsko bolezen in sem ležal v bol-nemir, dokler ga niso vpokojili. niči." In to je bil za Vas najlepši "Da, da — Bog ti daj večni mir, ti čas?! sem ga vprašal ves začuden. "Da, blaga Anka!" je vzdihoval Komljanec stregla mi je neka usmiljenka in njene in se zopet izkušal zatopiti v molitev, angelske krotkosti, milobe in potrpež Prišel je evangelij in gospod župnik ljivosti ne morem pozabiti vse svoje je izpred oltarja prebral agodbo o o- življenje. Bil sem ji tujec in imela je bujenju Jajrove hčere. Tudi pridigal razen mene še mnogo drugih bolnikov je o njej in jo primerjal z dušo, ki jo na skrbi ter težak posel podnevi in po-obudi Gospod iz smrtnega sna v živ- noči, pa vseh osem dni nisem zapazil Ijenje. na njenem obrazu drugega kakor ved- Komljanec je poslušal in poslušal, no enako odsvitajočo se dobrotljivost, A vse drugače kakor pred davnimi nikdar pa niti najmanjše sence nevo leti, ko si je želel, da bi Gospod obu- lje ali razdraženosti. Da res, takrat dil tudi Anko iz smrtnega spanja, da sem bil kakor v nebesih." Slavni pe-bi vstala izmed rož vsa nedolžna in dagog razvija dalje to-le misel: Ta čista kakor je ležala na parah tisto mož se vozi skozi življenje takorekoč nedeljo, preden so jo položili v grob. v I. razredu in vendar se mu toži po Vse drugače mu je bilo v duši, zakaj monakovski bolnici, kjer je imel vro-dolga leta so že pretekla od tedaj, vse činsko bolezen in mu je stregla usmi-polno trpljenja in bridkosti — zdaj ljenka!! Zakaj se mu vendar toži? je bil že star in siv, vedel je, da je živ- Ker obstajajo nebesa v ljubezni in ne ljenje le križ in težava, da so redki v denarni mošnji. Človeško oko ne trenutki sreče in blaženosti. In zato vidi na evstu nič lepšega in genljivej-ni bilo v njegovih mislih nič več trp-Jšega, kakor usmiljeno ljubezen, ki ne ke bridkosti, ampak le lep, otožen spo- želi ničesar zase, ampak hoče le dru niin. gim streči, pomagati in jih zdraviti. Po pridigi je molil župnik dolgo vr- Vse, kar se da kupiti za denar, ni nič sti očenašev za dobre namene, za živ- v primeri z dobrohotnim obrazom, ki Ijenj-ske potrebe, za žive in mrtve. se sklanja nad nami in nam šepeta na Komljanec je pazno poslušal imena srce tolažilne besede. — Zato se blesti umrlih, ki se jih je spominjala srenja v dobrotna usmiljenka vsled svoje tihe molitvi. In koliko jih je bilo, ki so že in požrtvovalne potrpežljivosti kakor legli v grob, ki jih je on poznal in bi zvezda nad to mračno dolino solza, nikdar ne bil mislil o njih, da jih pobe- kjer vlada prepir in nepotrpčžljivost, re smrt pred njim. in ji-nema v človeškem sr*u hrepene- Gospod je končal s prošnjami, po- nje po vsem blagem in svetem." vedal oznanilo in zapel Credo. Komljanec pa se je zamislil. Čutil je, da je star, da preteče morda še leto, morda še mesec, morda teden in ne bo ga več... "Glej, in nihče ne bo jokal za mano, ne zapustim ne sinov, ne hčera, pojde svojo pot, naj živi učitelj Komljanec ali ne..." Skoraj mu je bilo bridko, da je o-stal tako sam kot drevo, ki ni obrodilo, ki se posuši in pade, ne da bi se kdo zmenil zanje. A vendar — ne. Svojo dolžnost je izpolnil, svoje delo dokončal. In vse lej in povsod ga je spremljal lep spo- POŠILJATELJEM DENARJA! Vsled vojnega stanja med Združenimi Državami in Nemčijo je ves poštni in bančni promet z Nemčijo in Avstrijo za nedoločen čas ustavljen. Odseh-dob do preklica ne moremo torej nič več pošiljati denarja v Avstrijo ali Nemčijo, ali na kak drugi način izpo-slovati izplačil v omenjenih državah, Priporočamo se za poznejši čas, ko se razmere zopet izboljšajo, ter beležimo s spoštovanjem AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. Koliko bi stala vožnja na solnce. Neki angleški učenjak je izračunil, da bi stal vozni listek III. razreda z zemlje na solnce 20 milijonov kron. Svet|če bi brzovlak vozil s hitrico'W km na uro, bi trajala vožnja 175 let. Svit-Ioba pa napravi to pot v osmih minutah. DELO DOBI PRILETEN MOŽ. Več pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet. NAPRODAJ ŠE DOBRO OKRA-njena kuhinjska peč na 6 rinkov. Cena $20, če se vzame takoj spoti. O glasite se na 314 Smith St., Joliet, I". L 51-5- NAPRODAJ VEČ POSTELJ IN Springov ter Modrocov, istotako raznih stolov. Oglasite se na 219 N. Hickory St., Joliet, ali telefonajte 1515 M. si_ KJE JE JURIJ ŠIRCA? PRED POL letom je odšel iz Jolieta v South Ca-rolino v hoste. Za njega bi rad vedel Anton Knaus, 1005 N. Chicago St., Joliet. 51—4— RABIMO DEKLE ZA HIŠNO DE-lo. Naj se oglasi v Givens Store, 1001 Scott St., Joliet, 111. —50—3 NAPRODAJ 2 LOTI (42 IN 43) NA Summit Parku blizu Woodruff road. Prodajo se poceni, če jih kupit takoj. Več pove Peter McHale, 1219 S. Richard St., Joliet. Tel. 3026-M. Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik............George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik..........x.....John- Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mer secev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki sp dajo v mesarsko in grocerijsko po' ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John K". Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111 STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja | in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass? 4«. Chi. Phone 376 §J N. W. »27, 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Gounod in Mozart. Gounod (1818 do 1893), znameniti francoski glasbenik, je povedal nekemu mlademu "učenjaku" to-le: "Ko min na Anko kakor zvesta roka in ta Isem bi! mla(1' sem rekel: Jaz,'potem sem rekel: Jaz in Mozart, kmalu nato: Mozart in jaz, sedaj pa pravim: Mozart." spomin je bil roža njegovega življenja in zvezda njegovih dni. Zaradi nje je ostal fant in skoraj ponosen je bil na svojo zvestobo tej edini mrtvi svoji ljubezni... l Najseve»nejši časopis. ^Polagoma se je zjasnilo v njegovi ZnanQ je_ da SQ y zadnjem času za_ I čeli kopati na Spitzbergih premog; n ko je pozdravil po maši svojega Ludi pozimi SQ de, ; ^ I)a jipl prijatelja župnika Zornika, tedaj mul preve- do]Jas ;zhaja &e(jaj v le ta krepko stisnil roko in vzkliknil: Green Harbour trikrat na teden časo. •Komljanec, Bog te sprimi! Se vedno pU ..Tidende". Poročila dobivajo po s, star. fant, z,v, vesel kakor včasih!" brezži-.nem brzojavu iz Kristjanije. Zvonovi so zvonili, solnce je sijalo, rabci so čebljali po strehah na kamenih med korci, vaški očanci so po- Najboljša pšenica zdrav ljali župnika in starega učitelja na svetu raste pri mestu Sautiagu tam za hišami pa je čakalo svetlo, državi Chile (Čile). belo župnišče. Leta 1884. je bilo 84 odstotkov vsega obdelanega sveta v Chile posejanega s pšenico. Nekaj o izobrazbi. V knjigi "Ueber Lesen und Bil-1 Najglobljo točko v morju dung" odgovarja prof. dr. Schoenbach (Pr.ej 9636 m med Karolini in Ladroni) ..,...,. T, . ie izmerila nemška ladja "Planet" sena vprašanje, kdo je izobražen.—Kdor . , ..,. . , , Lverovznodno filipinskega otoka Mm-vehjco bere in zna govoriti, o važnih [danao Dobili SQ g]obino 9780 m dnevnih vprašanjih, o politiki, o literaturi itd., kdor se zna olikano in lino, „ . . , - , . , , ,...,, ..........Vojni strežnici usmrčenl. vesti v družbi, kdor zna par tujih jezi- / kov, dobi morda častni naslov izobra- New York, 21. maja. — Dve bolni žen. Toda samo znanje raznih stvari ški strežnici na krovu neke ameriške še ni izobrazba. Ta je veliko več kot ladje sta bili po drobcih izstrelka u-znanost, ki je le predpogoj za izobraz- smrčeni in trupli so pripeljali semkaj bo. Znanost, da govorim s primero, Nezgoda se je pripetila včeraj poje hlapec, izobrazba gospod. Le kdor poldne ob 2. uri 30 minut. Kakih 175 si pridobi veliko znanja in pridobljeno metrov od ladje je razpoknil izstrelek znanstveno tvarino razumeva, samo- in odvržen drobec je zadel strežnici, stojno predela, popolnoma obvlada irt ki sta se nahajali na krovu, je zna v življenju uporabiti, ta je res | Usmrčenki sta pripadali Rdečemu VELIKA OTVORITEV (Grand Opening) NOVE GOSTILNE bomo obvršavali v SOBOTO 26. MAJA ves dan pri meni. Imeli bomo vsepolno zabave in razvedrila. Prigrizek in vse bo prosto le za pijačo bo plačal vsak sam. Igrala bo pleh-ban-da "Jelačič" iz Chicage. Vsi dobrodošli! SEM. DOBRIJEVIČ 805 N. Chicago St. 1 Joliet, Ills. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.19 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............(5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10J» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........................$7.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za...................,...fMt Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7fa Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v slovanskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. JOUCT. ILU> PIVO V STEKLENICAH Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26... ..JOLIET. ILLINOM izobražen. — Glavni vir izobrazbe je šola, predvsem srednje in visoke šole. Namen šole ni samo to, da si dijak z učenjem pridobi veliko znanja, ampak posebno to, da dijak znanost razumeva in si tako bistri razum, vadi in obogati spomin, oblaži domišljijo, izobrazi es-tetični čut in druge duševne zmožno sti. — Nato omenja pisatelj nekatera druga sredstva, ki nekoliko vodijo k izobrazbi. Med ta sredstva šteje branje poučnih knjig in občevanje z izobraženimi osebami. Zato radi in pogosto občujmo z izobraženimi osebami bodisi ustno, bodisi pismeno. Sem spadajo tudi takozvane disputacije, t. znanstveni razgovori dijakov med seboj ali pa med dijaki in učitelji. V teh razgovorih se uči dijak logično misliti, pojme jasno in točno razumevati, pobijati zmote in sploh znanstveno tvarino razumevati in popolnoma obvladati1. — Potovanje tudi pripomore k izobrazbi, če se prav vrši. Ni na tem ležeče, da v naglici prepotujemo veliko križu ter sta bili Chicažanki Editli Ayres in Helen Burnett Woods. Irsko vprašanje. London, 21. maja."— Prvi minister Lloyd George je danes v spodnji zbornici naznanil, da vlada namerava takoj sklicati konvencijo zastopnikov Irskega v svrho, da rešijo homerulsko vprašanje ter očrtajo in predlože britanski vladi in parlamentu ustavo (constitution) za irsko vlado. Predlog sta sprejela John Redmond, voditelj irskih nacionalistov, in sir Edward Carson, voditelj irskih unionistov. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imemije Glad na Portugalskem. Lizbona, 21. maja. — Pomanjkanje kruha in krompirja je povzročilo tukaj izgrede. Množice stradajočega ljudstva so naskočile pekarne in mesnice, tako da je morala policija posredovati. Deset oseb je bilo usmrčenih. ter je najboljša pijača L Porter Mt«M»405. Brewing Company S. Maff St., Mlet, 111. s