Cpljftftslii Cfct
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Urodništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice štov. 15. — Zurodnikom it’ moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Inaoratl: Šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkra nom ponav^ ljanji dajo so popust. — Volja za Ljubljano v upravništvu: za colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 60 kr., požiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po poStl volja za oe o
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesoc 86 kr.	______
Štev. 78.	V	Ljubljani	v	sredo,	8.	aprila	1885.	 Tečaj	II.
Aktivni uradniki in ljubljanski izvrševalni odbor.
Te dni bilo je Citati v nekem slovenskem dnevniku, in isto v&st našli smo med telegrami dunajskih novin, da je ljubljanski izvrševalni odbor načeloma od državnozborskih kandidatur izključil „vse aktivne uradnike in profesorje". Vest nas je iznenadila v toliki meri, da nismo niti verovati mogli na njeno istinitost. Uže radi tega ne, ker je v očividnem protislovji s prvim neob-hodno potrebnim pogojem za vspešno delovanje eksekutivnega odbora: zono tajnostjo njegovih * ukrepov, kateri se mora podvreči vsak njegovih členov. Če je res kaj na tej novici, te ni gola izmišljotina lakomnega Časnikarskega dopisnika, potem je stvar v javnost prodrla le po neki obžalovanja vredni in diskretnosti. Žalostna prikazen, dasi nikakor ne nova v najnovejši politični povestnici slovenskega življa! Saj je nam vsem še v predobrem spominu, kako se je narod 1. 1883. 8 Politiko deželnozborskih verifikacij po nePOtrebnem begal in vznemirjal po indiskretnih poročilih o stvareh, katere so bile tedaj še klubova tajnost. Nič še ni bilo določenega, klub narodnih deželnih poslancev še ni bil spregovoril zadnje svoje besede, težavno vprašanje niti dovelj raz-jasneno in raziskano ni bilo po svoji pravni strani in političnih svojih posledicah, poslanci sami še znali niso, pri čem da so — in glej, najstarejši naš dnevnik imel je napačno tolmačene klubove sklepe uže tiskane črno na belem! Dandanes priti dil nam bode pač slehern razumen narodnjak, da je večina tedaj pravo pot ukrenila, le proti načinu razmotrivanja, preiskovanja in pogajanja obrača se graja, kojo je tolikrat še sli-
Listek.
Lizika.
(Po Zschokkeju. -o-)
Včasi obiščem pokopališče, kraj, kjer me ob-UeJ° resni, a nikdar tužni občutki. Dozdeva se tedaj, da spone, ki me vežejo z življenjem, ‘‘olagonu odjenjujejo in se skrivnostno snujejo t Ve> ki me vlečejo k mrtvim, k oni družini, ka-0 bodem kmalu sam s sabo pomnožil.
V	našem protestantovskem mesteci je ob ne-Gljah neki čas, ko ne vidiš na cesti žive duše, hiše so zapuščene in povsodi vlada sveta tihota.
a ina i e si v bližnji in daljni okolici zabave m veselja, starejše, pobožno ljudstvo pa se ogiblje posvetnega hrupa in vrišča in biva v prostorni cerkvi pri popoludanski službi božji. Tudi jaz podam se čestokrat sim; tu vživam ono hladno ozračje; dušo pretresavajo mi veličastni glasovi, ki done iz orgel in tajnih čutil navdahnen poslušam svete besede, ki se razlegajo in odmevajo po cerkvi in nehote združim se z verno množico v 1'raznično petje. Saj jaz sem tisti, ki sedi na Praznem in zapuščenem stranskem koru. Cerkov-
šati o tej zadevi. In vender je gola istina, da je vse tedanje vznemirjanje prouzročila jedino le — predaleč segajoča „odkritosjj;a — hujšega izraza nečemo rabiti — jednega posTanc^itf časnikarska indiskretnost, katera se pa novinarju v zlo šteti ne more. Še enkrat ponavljamo tedaj, da se nam ona vest stvarno ne vidi utemeljena, sicer morali bi neugodno sodbo izreči o diskreciji naših zaupnih mož, veleslavnega izvrševalnega odbora!
Ali tudi iz drugih razlogov, osebnih in stvarnih, majali smo z glavo, ko smo čitali prečudno novico 1 Za Boga, dejali smo sami pri sebi, ekseku-tivni odbor a limine odbija vse aktivne uradnike in profesorje, pasivno volilno pravico odreka velikemu delu slovenske inteligencije, in vendgr je — grof Hoh.fljuKA^t sam, dika in ponos slovenskih poslancev — aktiven c. kr. uradnik, nič več in nič manj, nego na pr. deželni poslanci sodnik Dev, dr. Dolenec ali prof. Šuklje! Ne le korist našega naroda, temveč uprav življenjski pogoj avtonomistični večini je, da se odlični državnik ohrani državnemu zboru. Vse sile morali bi napenjati, da ga pridržimo na poslančevem sedežu, in sedaj bi cvet naših političnih razumnikov, sam eksekutivni odbor, ga posadil pred duri, rekoč mu:
„Z Bogom, nisi več za nas, nisi vreden, dlje časa zastopati slovenske volilce, saj si zopet postaj— aktiven uradnik!“ Kajti pri načelnih sklepih se izjeme običajno ne delajo; sicer bi tudi nezmisel bila, najvišjim dietnim razredom dovoliti nekaj, kar se ob jednem odteguje nižjim vrstam uradniške hierarhije.
Žal nam je potem, odkrito žal za dr. Voš-'njaka, kateri je po storjenem sklepu eksekutiv-
nik pozna me dobro. Saj se mu dozdevam tudi nekako čuden in posebnosten, in kakor bi menil, da nisem posebno čiste pameti, zija me včasi debelo.
Take dnove vleče me neka nejevolja od doma in mesta na prosto. In ko je mestna senca za mano, ko diham zopet pod širnim, modrim nebom, zoperno mi je tedaj srečavati veselo in glasno druhal, gnjusi se mi nečimurni, gizdavi svet, ki razkazuje praznično obleko, studi se mi hrohot, smeh in žuborenje množice in s prašne ceste zavijem jo v stran v senčnato, samotno stezo, ki pelje na ono pot, po kateri hodijo le mrtvi k večnemu počitku, in uže sem sam med tihimi grobovi.
Tu me zapušča ona nevolja in nekaka prijetna, reči smem, vesela otožnost polasti se mi duše, ko pohajam tu med visoko travo, senčnatimi vrbami in zrem v bleščeče obzidje, ki ograja ta prostor miru in počitka, in urno teko mi ure v večnost. In ko tako brez namena in cilja zrem in hojevam, vstaja mi pred očmi podoba za podobo. Marsikatero osobo vidim zopet pred sabo in marsikateri čut vzbuja se mi iz nova. Bivam v svetu, kjer veje večna poezija in v njej se izgubljam
nega odbora — posito sed non concesso se v6 da, da so listi istino poročali — vsaj m o r a 1 i č n o prisiljen, odpovedati se državno-zbor-ski kandidaturi. Znano je namreč, daje omenjeni poslanec poleg svojega dostojanstva v kranjskem deželnem odboru ob jednem aktiven uradnik v deželni službi. Vsi dozdevni argumenti, kateri se dajo navajati proti uradniškim kandidaturam sploh, veljajo v polni, rekli bi celo, v podvojeni meri o deželnih in občinskih uradnikih. Zlasti v deželah z mešanim prebivalstvom je pritisk one stranke, katera ima slučajno večino v deželnem, oziroma občinskem zastopu, na nje uradnike silnejši cel6 nego vladni vpliv državnim funkcijonarjem nasproti, in iz lastne bridke skušnje znamo, kako se je nekdaj, pod prejšnjim nemškim odborom vojvodine kranjske, narodni čut tajal in topil v marsikaterem uradniku, na kojega neomahljivo narodnjaštvo bi bili zidali gradove. Kar se pa denarnega momenta tiče, je tudi očividno, da država pri svojem velikanskem osebji mnogo ložje pogreša tega ali onega uradnika, poklicanega v parlamentarne zastope, nego dežela, posebno tako majhna in siromašna deželica, kakor je kranjska! Sodnij-skega uradnika takoj lahko nadomestijo, za suplen-ture na naših srednjih šolah je prava praska in borba med raznimi prosilci, toda namestnika dobiti deželnemu primariju, jedinemu zdravniku na velikem deželnem zavodu, možu, kateri je ob jednem deželni odbornik, je Bila težavno. Naj se nam nikdar ne ugovarja, da je dr. Vošnjak izvoljen na Kranjskem, temveč na slovenskem Štajerskem. Slovenci so pač ločeni v upravnem oziru, a vender sojedna duševna in politična celota. Nikakor ne gre, da bi eksekutivni odbor ljubljan-
Vzvišen nad življenje, odtegnen času in usodi, gledam z visočin, kako se vrsti človeški rod za rodom, po čegar prahu sedaj koračim. In ko se zopet zavem, vrivajo se v dušo zopet nove misli: Minuli so zlati dnovi mladosti in njene vedno vesele lahkomiselnosti; radost mi je zamrla in ugasnil je plamen burnih strastij.
Sicer mi pa ona premišljevanja, koja mi vzbuja pokopališče, ne težijo srca. Mnogi jih spi tu pod mano, kojih se spominjam le iz otročje dobe in prerano sem jih izgubil, da bi žaloval dolgo za njimi. Ko je človek uže bolj v letih, tedaj sprva občuti skeleče rane, koje se nikdar ne zacelijo po polnem. In vender, nijsmo li skoro celo življenje lahkomišljena deca! In kakor smo vsi le minljiva bitja, vežejo nas tudi le minljive vezi med sabo. In ako smo tudi srečni, kdo li-bi nas zavidal radi tega?
Tako obiščem tudi brez bolesti oni prostor, kjer počiva neka uže davno umrša teta. Zatisnila je oči, ko sem bil še mlad deček in spominam se je še tako dobro, kakor se spominnmo sploh živo vseh važnejših dogodkov, ki se vtiskajo v spočetno otročjo dušo. Bila je uže slaba in bolehna; skrbi in starost so jo uže potrle, ko je
ski se postavil na specifično kranjsko stališče, da bi kranjskim kandidatom druge pogoje stav-ljal, nego se stavljajo drugod po slovenskih pokrajinah. Dotični sklep moral je izvirati iz načelnih nagibov, a nikakor ne iz osebnih antipatij; zlasti oni, ki so zanj bili glasovali, prevzeli so ob jednem moralično dolžnost, posnemati ga, pred-očiti ga narodu z lastnim vzgledom.
Istina je tedaj, da nihče ne more siliti slovenskih Štajercev, da bi se ravnali ] o tako neutemeljenem načelnem sklepu ljubljanskega izvr-ševalnega odbora. A dr. Vošnjak mora se ravnati po njem, pustiti mora ali aktivno uradniško službo na Kranjskem, ali državnozborski mandat, sicer je v jasnem protislovji sam s seboj, sicer praktično pobija vodila, katera je pomagal i’azglasiti v teoriji. In če sam tega ne stori, potem je pričakovati od eksekutivnega odbora, da svoje načelo predloži tudi deželnemu zboru ter da se iz njegove sredine konkretni nasveti stavijo deželnemu zastopu. Doba naša videti je puritansko stroga; morda se bode celo kedo našel v redutni dvorani, kateri bode, svetega ognja navdahnjen, predlagal spremembo deželnega reda in principi-jelno določbo, da nikdo ob jednem ne more biti deželni odbornik in državni poslanec. Mi pač ne stojimo na tem stališči, a notranje logičnosti takemu nasvetu ne bi hoteli a priori odrekati.
Toda, ali bi slična osebna prememba ugajala interesom slovenskega naroda? Mi sicer ne pripadamo slepim občudovalcem Vošnjakovim, čestokrat nismo z njim istega mnenja, marsikaj nam ni po godu v njegovem postopanji, vedno pa smo ga skrbno ločili od „Slovanove“ garde ter prizadevali smo si, objektivno ocenjati delovanje njegovo. S tega stališča spolnujemo le svojo časnikarsko in domoljubno dolžnost, ako naravnost povemo, da bi baš tega poslanca neradi pogrešali, bodi-si v državni zbornici, bodi-si v kranjskem deželnem odboru. Sklep, kojega nekatere novine podtikajo izvrševalnemu odboru, onemogoči mu jedno ali drugo pozicijo, in uže iz tega razloga po našem mnenji niti pičice resnice ne more biti na tem, kar so v velikem tednu nekateri časnikarski ropotci strmečemu občinstvu na ušesa bili ropotali o skrivnostnih ukrepih našega eksekutivnega komiteja.
Sicer pa je, tudi ne oziraje se na osebe, mnogo stvarnih in jako tehtnih razlogov proti napačnemu principu, uradnika po polnem odstraniti iz parlamenta; le-te hočemo razkladati v drugem članku.
dospela na konec življenja, v koje je vstopila brzskrbna in vesela. Rad sem takrat zahajal k nji, ker iz njene sobe gledalo se je na modro jezero, ki meje vedno z divnim veseljem navdajalo. Svet, ki se je odpiral tu pod menoj, zdel se mi je, da se smeje v mladostnem krasu, da leskeče v zlatu in srebru, kakor krasna palača, ustvarjena v igračo in veselje, kakor večni raj, kjer prepevajo lahke ptice, kjer se pase čreda med pisanimi cveticami in kjer se radostč ljudje sreči in miru svojega življenja.
Ne vem več natanko, v katerem kolenu da sem jej bil v sorodu. Iz tujega naglaševauja francoščine, kojega se še spominam, pa sklepam, da sta si bila po očetovi strani v sorodu. — Težila jo je neka žalost, in jaz sem jo pomiloval, se vč da, kot dete! Saj pa tudi nisem mogel razumeti srčnih težav v sredi tega krasnega sveta, In teta imela je tudi dva kanarčka, rumena kakor vosek, prijazno muciko in obilo, obilo slaščic v omari in miznici. In večkrat, ko je sedela v naslonjaču, jaz pa sem se igral v sobi, postala je zamišljena in otožna, in če je potem poiskala neke liste iz omare, vedel sem uže, da bode začela ihteti. „Pusti, teta, pusti one liste, delajo ti žalost", pro-
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državnozborske volitve sicer niso še tako blizu, vender se po listih uže mnogo govori o njih in pristaši zjedinjene levice pričeli so po raznih deželah uže delati priprave. Sicer levičarjem ne kaže zmaga pri bodočih volitvah v državni zbor. Nekateri levičarski listi bavijo se uže z volilno statistiko ter skoro jednoglasno prihajajo do sklepa, da bode njih stranka izgubila 18 do 20 mandatov.
V	Brnu imelo je dnč 6. t. m. nemško-morav-sko učiteljsko društvo shod, pri katerem se je med drugim sklenilo: naj se pošljejo do naučnega ministerstva prošnje, da se počitnice preložijo; govorilo se je, da na ljudskih šolah ne zadostujejo več disciplinarna sredstva (pri tem navajali so se strašni vzgledi šolarske neubogljivosti, vender se je od mnogih stranij ugovarjalo vpeljavi palice v šolo). Sklenilo se je, naj se ločijo knjižnične komisije v jezikovno mešanih okrajih; učiteljem poviša naj se plača.
Tuje dežele.
Med Nemčijo in Vatikanom pričela so se v novejšem času zopet uspešnejša pogajanja. Doseglo se je baje uže toliko, da se je sporazumno določil nadškof za Koln. S tem storjen je odločilen korak do sprave.
Francoska dobila je vender nov kabinet: Brisson prevzel je predsedstvo in pravosodje; Freycinet pa je minister za vnanje zadeve. Kako so razdeljeni drugi portfelji, ni še znano.
Londonski listi bavijo se ponatančneje z ruskim odgovorom na angleške predloge gledč Afganistana. V tem odgovoru izraža ruska vlada zadovoljnost s tem, da se postavi vkupna komisija, katera bi imela določiti meje. Mnenje obeh vlad pa je zelo različno v tem, kje nzj se postavijo meje. Ali se bode tudi ob zel<5 veliki ruski spravljivosti dosegel med Rusko in Angleško sporazum, se še nikakor določiti ne more, osebito, ker se večina angleških listov o ruskem odgovoru nikakor prijazno ne izraža.
Iz Irske dohajajo v slednjem času zopet poročila o agrarnih zločinih. Po noči napadajo se v svojih hišah najemniki, kateri so zakrivili proti strogim naredbam deželne lige; požiganja so skoro na dnevnem redu.
Po najnovejših poročilih iz Amerike so vsa velikanska podjetja generala Barriosa po polnem spodletela. Med Guatemalo, kjer je Barrios predsednik, in med zmagonosnim San Salvadorjem sklenilo se je premirje in Guatemala razveljavila je dekret, s katerim je Barrios razglasil združenje
sil sem jo tedaj. „Prav imaš, ljubo dete", dejala je in dela je papirje proč, solze pa so jej kapljale še dolgo po velih licih. Jaz sera se pa igral mirno dalje. Dobra teta! Takrat vabila me je k nji njena ljubezen; a njeno plemenito in dobro srce vedel sem ceniti še le v poznejših letih. Davne sanje! koje se olepšajo, ko se nam začno leta mračiti in se spreminjajo potem v najlepše dragocenosti tega življenja.
Tega je uže okolo trideset let, kar je umrla. Gotovo sem jo moral videti zadnje čase, ker več mesecev, ko sem še zahajal k nji, ni zapustila postelje. Bila ni bolj žalostna, kakor prej. Iz postelje gledala me je in se smejala ljubeznivo. Pravila mi je to in ono, jaz pa sem sedel pri igračah. Tudi malih slaščic mi ni mogla več podajati. Jemal sem si jih sam, in ako sem si izbral najdebelejši košček sladkorja ali najboljši bonbon, namuzala se je rekoč, da znam sam bolje izbrati.
Včasi čitala je tudi iz debele, rudeče obrezane knjige. In tedaj, vstal sem, kakor bi vedel, da je ne smem motiti, pustil sem muco, ki je predla na polici pri oknu, naslonil sem se k postelji in gledal mirno rumene kanarčke. Kako rad bi bil v njih kletki! Kpmaj pa je zaprla knjigo,
vseh osrednje-ameriških ljudovlad v jedno samo. Barrios sam je baje mrtev, kajti njegov meč našli so zlomljen na bojišči pri Chalhuapi.
Dopisi.
Iz Kostanjevice, C. aprila. (Izv. dop.) Dač 28. m. m. predaval je pri nas g. Reich el o trtni uši; zbralo se nas je nad 14 poslušalcev, kateri smo z velikim zanimanjem sledili govornikovim besedam. Po dokončanem predavanji g. R. so se poslušalci pri nas pričeli z gospodom govornikom razgovarjati, kako bi se najbolj branili in varoval' razširjanja trtne uši. Vsi smo bili edini v tett\ da vsak vinogradnik naj dobro pazi na svoje trte. Kakor hitro kdo zapazi suinnjivo trto v vinogradu, naj zemljo odkoplje in koreninice pregleda; če najde na tankih koreninicah male hržice ali bunkice, kar je gotovo znamenje ušivosti, naj trto čisto izkoplje in na mestu sežge. Prosili smo tudi gosp. R., naj svetuje c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krškem, da kolikor hitro mogoče prepovč, da iz naše občine ne smejo delavci hoditi v okuženo občino sv. križko; tako tudi iz te občine ne k nam v vinograde na delo. Bati se je, da ravno delavci s svojimi motikami in obutalom uši po še neokuženih krajih zanesejo.
Tako tedaj prihod g. Reichelna pri nas ni bil brez vspeha.
Ker uže o trtni uši pišem, naj še omeni® lokaluih komisij, katere imajo menda nalog, pazil* na to, da se razširjenje te nesreče kolikor mogo^ zabranjuje.
To bi bilo res dobro, ko bi se dala taka komisija napraviti, ki bi vsaj deloma opravičevala v njo stavljeno zaupanje; ali morali bi se v to zbrati možje, ki imajo saj domačega razuma kaj, pa tudi nekaj dobre volje. Ako so pa člani take varstvene komisije sami tako predrzni, da ne poslušajo go-sposkinih zapoved ter še sami trte kupujejo, kjer jih dobijo, ne marajo, če tudi iz sredine po trtni uši okuženih goric, si lehko mislimo, koliko J0 tako varstvo vredno. Ako se vsak posamezni vin°' gradnik ne bo sam varoval, so zamšm vse vladin® naprave, ko bi imele še tako dober namen.
Naši vinorejci silno tarnajo, ker ni Gorenjcev, da bi pokupili vino, ki ga je še obilo po hramih. Naše kmete res stiska nadloga za nadlogo. Ako mu Bog obvaruje pridelke, jih pa v denar spraviti ne more. Zato je pa revščina splošna in ni upati, da bi bilo kmalu bolje. Poleg vsega tega se p® vender nihče ne gane, da bi se pričele snovati posojilnice, ali po moji misli še bolje vinske zadruge, sklenene s posojilnicami. Domačin, ki ima kaj pod palcem, tega ne bo storil, ker bi sam sebi vit bogatenja zaprl; siromak se ne more ganiti in tudi stvari ne ume. če se pa kdo najde, ki ima usmiljenje s siromašnim kmetom, in tudi voljo in
vzdihnil sem zopet, vesel, da je tesna tihota minula.
Debela knjiga bila je, kakor sem izvedel pozneje, sveto pismo. Imel sem do nje nekako spoštovanje, ker vselej, kadar je nehala brati, bila je bolj bodra in vesela. In to vtisnilo mi je v srce neizbrisljivo zagotovilo, da podaja vera onim, ki se jej vdajo čistega srca, mir in tolažilo.
Sem in tjh, ko se sprehajam, postojim pri kakem grobu in berem napise. Nekateri nam ne pripovedujejo druzega, nego ime in starost ranj' kega. In čudno! ravno, kar je kratkega, mo zanima, ker tu si domišljevajo lehko dopoluujeni' Zdi se mi, kakor da iz imen nekako uganem do-tičnega lastnosti, njegovo življenje, njegove bole-lečine in radosti. Vsa zgodovina odpre se mi sania po sebi. In koliko še le nam dajo misliti številke, ki naznanjajo starost! Leta starosti, ki nam j'*1 podajajo napisi, so žive besede. Pripovedujejo nam, v kaki dobi je kedo umrl; ali ga je odtrgala smlt uže v sladki mladosti iz naročja matere ali ljubice, ali če je uže dospel do tiste skrajnosti, ko 80 opiramo na palico in nam je zemeljsko popotovanj v nadlego.
(Dalje prihodnjič.)
srce, mu saj pot pokazati do boljše prihodnosti, se pa naenkrat oglasi cela tolpa oderuhov in od njih zaslepljenih pomagačev: »Proč z njim, ne poslušajte ga, ta vas hoče goljufati!” itd. Goljufan Pa je vedno le lahkoverni kmet, ki pomaga svojim oderuhom samega sebe dreti.
Nek g. dopisnik, če se ne motim v „Slovencu“, je nedavno Kostanjevico štel med one kraje, kjer narodno gibanje še spi. No, da nimamo tukaj raznih veselic kakor v Krškem, to je res. Tudi še več je res; morali smo pokopati lansko leto ^kajšnje bralno društvo, ki je imelo namen narod buditi in poučevati. Moralo je umreti zavoljo preslabe udeležbe tukajšnjih prebivalcev. Uradnikov je tukaj premalo, da bi vse na svojih ramah nosili, kakor je drugod navada; meščani so večinoma bolj na siromašno stran, zato se tudi od njih mnogo pričakovati ne more. Vender poleg tega Vgega vender ne spimo narodno spanje, temveč gibljemo se čvrsto, če tudi brez hrupa. Naj pride v Kostanjevico, kdor je bil tukaj na primer pred G leti, in pripoznal bo, da je nemškutarenje ne-alo. V županijski pisarni, kjer se je silno nem-kutarilo, se uraduje slovensko; in poštenost no-Vega g. župana nam je porok, da se to ne bo n’ °h) saj pod njegovim županstvom na slabje 0 ^°- vidite, da tudi Kostanjevica v na-i° ni zavesti čvrBto napreduje, in da narodni čut
če tJ* ta^° nePoznana re^ kakor bi kdo mislil;
u ’ za narod ne plešemo in ne pijemo, veuder 86	vzbujati in krepiti narodno zavest,
j,- *« Z k°r*ce dne 5. aprila. (Izv. dop.) „Ljublj ls je uže omenjal strašne zmešnjave, ki je bila ala med službo božjo na cvetno nedeljo po-®udn<5 v na§i stolni cerkvi. Stvar napravila je tej1 0 8enzacijo, kar priča najbolj to, da se je o zadevi naenkrat poročalo na vse strani v časo-v6 da se je vrinila pri teh poročilih a Pomota, ki pač zasluži, da se popravi. Trdilo tJ6 narnre& po raznih časopisih z večjo ali manjšo 0v°stjo in odločnostjo, da je cel hrup inzmeš-Vo Povzročila nalašč neka tukajšnja stranka, mnenje bilo je tudi med tukajšnjim prebival-v0ffi v začetku splošno razširjeno, in sicer tim o°Jj, ker je bilo videti po končani službi božji pred cerkvijo res mnogo smehljajočih in škodoželjnih obrazov, ki niso mogli in najbrž tudi hoteli niso zakriti svojega veselja nad tem, kar se je zgodilo. Sedaj pa se je stvar razjasnila in resnici ®a ljubo bodi povedano, da predrznost dotične stranke vender ni tako daleč segala, da bi si bila kaj tacega izvesti upala.
Stvar bila je ta. V cerkev bil je zašel na pol lažen človek, ki trpi na verski maniji. Njegova žena in še nek drug človek skušala sta ga spra-eerkve. Od začetka bilo je videti, kakor bi Nap\e U^0gat* t>Hžal 86 Je ti*10 k vratom. u 1 at pa ge obrne nazaj in začne kričati. Nje-^esede so nekateri slabo razumeli in so nas^al °8enj> vsled česar je nastala (ja*.na goječa, kar je zelo umevno, ako se pomisli, bilo zbranih v cerkvi gotovo kakih 4000 duš.
bod pa j® p°staive*y*> ko Je Proti IZ~
p,^11 ^'teča množica podrla nebo in se je pri tej aila°n°sU tudi začul vsklik neke ženske. Prigo-kat • 86 velika nesreča, ko bi ne bili ne-Vr ®ri °branili toliko zavesti, da so klicali proti tii Valeči se množici, da naj se pomiri, ker
0(1 kjer
biio v,” 86 Je d»la ce^a cei'l£ev pregledati in ni
Razne vesti.
—	(Patron mesta Herata umrl.) Indijskim časopisom poroča se iz mesta Herata sledeče: Včeraj (ponedeljek 2. marcija) umrl je tukaj Scheikh Jussuf Kaimal En-Nedschami (zvezdogled) v 94. letu svoje starosti. Njegovo smrt objokuje celo mesto, kakor smrt očeta. Umrli bil je prav za prav doma iz Bokhare, kjer je bil predstojnik samostanu dervišev. Uže takrat čestili so ga verski njegovi bratjo kot svetnika in se je obče o njem trdilo, da vidi v prihodnost. Od vseh stranij osrednje Azije hiteli so ljudje k njemu, da bi prejeli blagoslov od njega in da bi jim prorokoval prihodnost. Še kot 711eten starček romal je v Moko in ko jo^nazajgrede šel skozi Herat, preprosilo ga je ljudstvo, da se je naselil v tem mestu. Odslej veljal je prebivalcem Herata kot zaščitnik in patron in jo, tako se ondi veruje, s svojo molitvijo dvakrat odvrnil kugo od mesta. Bil je volik nasprotnik Rusov in prebivalstvo v Heratu misli, da ga je prorok zaradi toga k sebi poklical, da ne bo doživel tega, ko bodo Eusi Herat vzeli v svojo posost.
hudega in nevarnega. Zlasti s korov doli, , fie je dala cela cerkev pregledati in ni je „Dikjer nič zapaziti o kakem ognji, mirilo se da gan° ljudstvo. Srečna je bila tudi misel, ;n 80 0rganista pregovorili, da je začel orgljati 8° ®evc‘ kreP^° zaPel‘> na kar 8e je začela *n hladnokrvnost zopet vračati. Ko je ljudstvo t™del<>, da res nič hudega ni, se je začelo tudi k0J zopet v cerkev vračati in ta bila je kmalu opet ravno tako polna, kakor popred.
Toliko v pojasnilo, da se ne bode stvar še aje diugače razlagala, nego je bila v istini.
Domače stvari.
— (Naj višji dar.) Nj. voliCanstvo prosvitli cesar blagovolil jo iz Najvišje zasebne blagajnice podoliti šolski občini Dolenja Vas pri Ribnici svoto 200 gld. kot podporo za razširjenje ondotne enorazredne šolo v dvorazrednico.
— (Cosarjovič Rudolf in cesaričina Stofanija) podala sta so dnč 6. t. m. skozi Prago, kjer sta ogledala Rudolfinum, v Bruselj. V Bruselji ostala bosta kako štiri dneve, potom pa so zopet vrneta na Dunaj. V glavnem mestu belgijskem udeležila so bosta slovesnostij, katere se bodo priredile povodom 50. rojstvenega dneva belgijskega kralja Loopolda.
— (Občinska volitev.) Pri novi volitvi občinskega prodstojništva v Prevojih bil je županom zopet izvoljen g. Jurij Škofič iz Prevoj, občinskima svetovalcema pa sta bila na novo izvoljena posestnika Josip Šmon iz Imovice in Jakob Justin iz Vrbe.
— (Novomašniki tržaške škofije.) Dnč 27. m m. bili so y Trstu posvočeui v novomašnike gospodje Bokar Josip iz Sežano, Fonda Fran iz Kopra, Pipan Janez iz Škrbine na Krasu, Sila Fran iz Povirja, Ščulac Anton iz Žminja v Istri in Žaro tti Lorene iz Poreča.
(Iz Polhovega Gradca) so nam piše: Pred kratkim tukaj umrši g. župnik Jakob F a da zapustil jo tretjino svojega premoženja tukajšnji farni cerkvi, vse drugo pa župnim revežem. Blag mu spomin!
— (Vrhniška čitalnica) priredi v nedeljo 12. aprila zabavo s sledečim sporedom: 1.) „Oproščeni jetniku, šaloigra v 1 dejanji. — 2.) petje. — 3. Ples
—	Vstopnina za ude prosta, za neude 30 kr., vender se radodarnosti meje ne stavijo. — Začetok ob 8. uri zvečer.
— (Popihal jo jo!) France Petelin iz G6-renjo Brezovico pri Ljubljani bil je poslovodja pri losotržcu B. Hirschlerju v Kaniži. Ko so bila dovršena zimska dola, dobil	je	Petelin	160 gld., da	z njimi
plača delavce. Mož	pa, mestu	da bi plačal	delavce,
potegnil jo je od tod in delavci dobili niso nikakega plačila. V soboto pa so prišli nekatori teh delavcev v Zagrob in tam našli so svojega sloparskega poslovodjo. Zavrela jim jo kri	in	raztrgali	bi ga bili, da	ni prišel
Petelinu na pomoč	redar. Petelina spravili so	v varno
zavetjo; našli pa so pri njem od poneverjenega denarja samo še 80 gld.
— (Gozdni požar.) Iz logaškega okraja so nam poroča: Dn6 19. p. m. nastal jo v gozdnem dolu „Čer-mažovka“ v katastralui občini Osrodek požar, ki bi se bil šo dalje Siril, ko bi no bili prihiteli prebivalci iz Krvavo Poči, ki so ogonj pogasili. Pogorelo jo gozda kakih 200 oralov.
— ( P o v o ž o n a.) Iz Komendo so nam poroča: Dud 31. p. m. splašili so so posestniku Antonu Ravnikarju iz Klanca konji na cesti med Komendo in Kapla-vasjo. Pri tom podrli so konji 7Glotno gostinjo Marijo Sponko tor jo tako poškodovali, da jo vsled toga užo drugi dan umrla.
(Iz Št. Jurija pri Kranji) so nam poroča :	ša farna corkov dobila jo letos o Veliki noči
izredno krasen božji grob. Izdelal ga je dobro poznati g. Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Rezbarije in slikarije izvedene so z največjo natančnostjo, pravo ume-teljno delo.
— (Požarna kronika.) Iz kameniškega okraja se nam piše: Dne 1. t. m. nastal je v koči Martina Lambergerja v Kamenici ogenj, ki jo v kratkem uničil postrešje, hlev, kozolec in nekaj obleko, živeža in hišnega orodja. Škoda ceni se na 300 gld. Zavarovan pogoreli ni	bil.	Kak6 da jo	ogenj	nastal,
se natanko še ne vč,	pač	pa se sluti,	da so	zažgali
otroci.
— (Obesil) se jo dn<5 3. t. m. 751etni umirov-ljeni davkarski sluga	Ivan	Črne v Kameniku za
Žalami. V pismu, ki	ga jo pred ta dan	pisal,	navaja
Črne slabo zdravje in nepovoljne denarne razmere kot vzrok, da se je odločil konec storiti svojemu življenju. Pred dvoma letoma bil jo Črno odlikovan s srebornim križem za zasluge.
— (Iz Bleda) se nam poroča: Avstrijski klub turistov na Dunaji odločil jo odseku „Bled“ avstr, kluba turistov naslednje znatne zneske: Za prezidanje hišice na Triglavu 400 gld.; za napravo nove vozne cesto skozi Radolno v Krmo 400 gld. in za hišico turistov na Črni 800 gld. Vsa ta dela so bodo koj pričela; hiša na Črni otvorila se bode morda uže pričetkom junija, in ob tej priliki se bode tudi jama pri Babjem Zobu razsvetlila z 2000 svečami.
— (Tatvina.) Iz litijskega okraja piše se nam : Piruhov iskal je velikonočno nedeljo zvečer nepovabljen gost pri posestniku Močilarji v Košci. Uhod napravil si je skozi okno, katerega je vlomil. Ker pa po naključji v dotični shrambi piruhov nič bilo ni, skušal so jo na drugi način odškodovati. Vzel je todaj seboj dvo suknji, en telovnik, ene hlače, dva para škornjev, v vrednosti 22 gld. Razen tega odnesel je sreberno verižico od ure, vredno 12 gld. Uro je na srečo imel posestnikov sin seboj, ker drugače bi jo bil lopov najbrže tudi sebi v žep vtaknil. Zločinec zdaj šo ni poznan, vender je upati, da se mu pride na sled.
— (Sreča v nesreči.) V slednjem času zgrabil je železnišk stroj pri neki čuvarnici na Krasu čuvarja ter ga vlekel precej daleč s seboj na progi; na srečo pa čuvar prav nič ni poškodovan. Mož opravlja svojo službo kakor prej.
— (Nove krajevne železnice v Štajerski.) Neki list v6 povedati, da se jo v Konjicah sestavil odbor, kateri namerava graditi krajevno železnico od Spodnjega Drauburga čez Konjice v Poličano. Načelnik tega odbora je baje uže vložil prošnjo za dovoljenje.
— (Slov. politično društvo „Edinost°) v Trstu imelo je minoli ponedeljek v Bazovici pri Trstu svoj občni zbor, katerega se je udeležilo tudi troje pevskih društev in obilo občinstva iz Trsta in iz okolice. Pri tem shodu postavil se je kandidatom za državni zbor g. Na b org oj. Udeleženci shoda pozdravljali so svojega poslanca z navdušenimi „živio“. Prihodnjo nedeljo pa priredi druStvo „Edinost“ izlet na Opčine.
— (Jurčičevi zbrani spisi) so se zadnjo čase začeli nekoliko bolje razprodajati, tako da je, mislimo, zagotovljeno izdavanje ostalih zvezkov. Vender bi bilo želeti, da bi se oglašalo več naročnikov. Dosle so se na prrih pot zvozkov naročili samo tigospodjo: Križnik Gašpar v Motniku; Kronvogel Josip v Colji ; Cotelj Ivan, škofov kaplan v Poreči; Krolikovvski A., knjigar v Tarnopolu; Majar Gašpar, kaplan v Senožečah ; Skuhala Ivan, ravnatelj duh. semenišča v Mariboru; Praprotnik Fr., nadučitelj pri D. M. v Puščavi; Kocijančič Josip v Vipolžah; Škerjanec Janez, duhovnik v Harijah; delavsko bralno društvo v Idriji; Gomilšek Josip, uradnik južno želoznice v Vidmu; Sadnik Julij v Št. Pavlu pri Colji; dr. Turner Pavel v Pešti; Pe-terman Jos, župnik v Dobrlivesi; Kante M., učitolj v Sežani; Dimnik Ana v Trbovljah; Ferčnik L., dekan v Žabnici; okrajna učiteljska knjižnica v Krškem; ltoglič Jakob, c. kr. kanclist v Vel. Laščah; okrajna učiteljska knjižnica v Kranji; Musič Janko, c. kr. davkarski pristav v Črnomlji; dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; bralno društvo v Dolonjem Logatci; Globočnik Viktor, c. kr. notar v Zatičini; Turnšek Anton v Nazaretu; Lavrončič M. v Hronovi-cah; Tramšek Marko v Hočah; dr. Ambrožič Fr. v Ljubljani; dr. Mravljak Anton v Ljutomeru; Murnik Ivan, cos. svetovalec v Ljubljani; Lenarčič Jos. na
Vrhniki; dr. Jenko L. v Ljubljani; Apih Jos., profesor v Nov. Jičinu. Na prve 3 zvezke so se naročili: Žirovnik Jos., učitelj v Cerknici; Cvek Valentin, učitelj v Sežani; Mehle Ivan v Ljubljani; Vončina Pr. v Idriji; Žvab Lovro v Trstu; Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah; Godnič Josip, kaplan v Solkanu; Strelec Ivan pri Sv. Marku; Knez Anton v ŠiSki; Heric Martin v Mariboru; Wratschko Oskar v Trstu; Zotman Dragotin v Sisku; Kronvogel Jos. v Celji; Eudolf Pr. v Metliki; Masolj Fr., c. kr. lajtnant v Dun. Novem Mostu; Mažgon Anton, administrator v Trstu; Žunkovič M., ces. kr. kadet v Mostaru; Skolaris Anton v Vipolžah; Brumen Anton, c. kr. sod. adjunkt v Postojini; Lipold Jos. v Mozirji; Rudež Karl, graščak v Gracar jevem Turnu; Korman Fr., župnik v Možici; Valontič Josip v Lazaretu; Wetušek Jos. v Lohnu; Zelenik Jos. na Dunaji ; Potočin Vinko, posestnik na Zidanem Mostu; Murovec Ivan, kaplan v Koboridu; Primožič Janez v Idriji; Irgl J. v Ungvaru; Koželj M., kaplan v Košani; „ Triglav" v G-radci; Erjavec Fr., c. kr. prof. v Gorici; Ciglar V. v Ksaveriji; Gabršek Fr., učitelj v Ratečah; Vencajz Ivan, c. kr. okr. sodnik v Krškem.
(Konec prihodnjič.)
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V Ljubljani dnč 7. aprila.
Danes zvečer ob 6. uri imol je mestni zastop redno sejo. Predsedoval je župan Grasselli, navzoč-nih bilo je 20 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana mestna odbornika Kušar in P a kič, in poznoje, ko je joden toh dveh zapustil dvorano, mestu njega dr. Tavčar.
I. Župan poroča, da je odbor „Narodne šole" zahvalil se za dar, katerega je temu društvu naklonil mestni zastop.
C. kr. deželni gozdni nadzornik gosp. V. Goli izročil je veliko število mladih drevosec mestu, da so nasadijo v Tivoliji. — Gospodu Gollu izreče se zahvala.
Nadalje poroča župan, da se po mostnem odboru slileneno otroško zabaviščo ne bodo moglo otvoriti uže dne 1. maja t. 1., ker ni možno dobiti primernih prostorov in stanovanj. Magistrat se bode vender potrudil, da se dobi za šolo otroškega zabavišča primerno stanovanje. — Poročilo se vzame v znanje.
II. a) V imenu finančnega odseka poroča mest. odb. ^Ravnihar o povračilu troškov za stavbinsko vzdržavanje poslopja c. kr. velike realko, spadajočih na 1. 1884. Ti troški znašajo 676 gld. 26 kr., katerih pokrije polovico dežela, polovico mestna občina. Poročevalec predlaga, naj se račun odobri.
Mest. odb. Žužek omenja, naj bi troške za stavbinsko vzdrževanje ^nadzoroval mestni stavbinski urad, združno s kranjsko hranilnico.
Mest. odb. Ravnihar pravi, da bodo pač hranilnica težko kaj tacega storila. — Pri glasovanji se sprejme odsekov predlog.
b) Mest. odb. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku mestne klavnice in mestne posojilne zaklade za 1884. 1. Poročevalec stavi predlog: a) računski sklop za 1884. 1. mestne posojilne zaklade z aktivami 1402 435 gld. 73‘/s kr. in pa-sivami 1487 412 gld. 84 kr., torej deficit 84977 goldinarjev 10Va kr. naj so odobri; b) knjigovodstvu loterijsko posojilno zaklade so da absolutorij; c) vodstvu klavnice so naroči, da so izrečo, kako naj bi se uravnalo takso za uporabljenjo ledenice, da bi se s temi dohodki pokrili vsaj oni troški, katerih treba za napolnjevanje ledenico. Ko so še nekateri govorniki omenjali, da ima lodonica v polotinskem času malo ledu, da se je mesarji malo poslužujejo, marveč imajo rajši ono na Fran Josipovem trgu, vzprejoli so so od-sekovi predlogi.	(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Praga, 7. aprila. Cesarjevič in cesaričina prišla sta ob 7. uri zjutraj sem; na peronu pozdravil jih je namestnik Kraus, deželni nadmaršal knez Lobkovic, baron Filipovič, policijski vodja Stejskal in župan Černy.
Praga, 7. aprila. Cesarjevič in cesaričina ogledala sta natančno Rudolfinum in potem obedovala pri namestniku; ob 3. uri pa sta se odpeljala v Bruselj. Množica pozdravljala je visoka gosta 7. navdušenimi „živio“ in „slava“.
Pariz, 7. aprila. „Journal Officiel“ objavlja imena novih ministrov. Bris s on predsednik in pravosodni minister, G o bi e t pouk, S arr i e n pošta, Ga liber pomorstvo. Novi kabinet se je včeraj zvečer od o. do 7. ure posvetoval, v kateri se je določila izjava zbornici.
Pariz, 7. aprila. Zbornica dovolila je nadaljnjih 150 milijonov kredita za Tonking s 372 proti 92 glasovom.
London, 7. aprila. ,, Times" priobčujejo telegram z dnč 6. t. m, s katerim se potrjuje, da kitajski generalni carinski nadzornik Sir Ilobert Hart vodi pogajanja o miru med Kitajsko in Francosko. Podlaga mu je tientsinska pogodba in pogoj, da Kitajska ne plača nikake vojne odškodnine.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 8. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................82 '55
»	»	»	» srebru................................82-90
Zlata renta. . . .  ........................................107-65
5% avstr, renta..............................................98-45
Delnice ndrodne banke......................................861	•	—
Kreditne delnice........................................... 289-50
London 10 lir sterling....................................  124-45
20 frankovec................................................ 9'816
Cekini c. kr................................................. 5.31
100 drž. mark............................................... 60-70
Uradni glasnik
z dn6 8. aprila.
Eks. dražbe: V Ljubljani posestvo Ilel. Kastelic iz Ljubljane (Karlovško predmestje), 3150 gld., dne 4. maja,
1.	junija in 6. julija; — zemljišča Gr. Steha iz Male Račne (6416 gld. 40 kr. in 290 gld.) dne 29. aprila, 27. maja in 27. junija. — V Ljubljani premakljivo blago, kakor: kožuhovina, pohišje itd., krznarja Ant. Kamanna v Ljubljani (717 gld.) dne 18. in 27. aprila od 10. do 12. ure do-poludne in od 3. do 6. ure popoludne na Mestnem trgu št. 3.
Tujei.
Dn6 6. aprila.
Pri Maliči: BaronFoallon, c. kr. asistent; Braun, Mayer, Oblak in Engel, trgovci, z Dunaja. — Manini, trgovec, iz Ven-zone. — Fuchs, graščak, iz Kokre.
Pri Slonu: Konig in Tuli, želez, uradnika, z Dunaja. — Starke, gled. igralec, in Lowith, trgovec, iz Gradca. — Slaunich, trgovec, iz Gorice.
Pri Avstr, carji: Graf, c. kr. dež. sodnije svčtnik, iz Gorice. — Lager, zasebnik, iz Maribora. — Majcen, učitelj, iz Neuhausa.
Pri Juž. kolodvoru: Lobmeyer, zasebnik, z Dunaja. — Koppet, zasebnica, iz Ebersteina.
Umrli so:
Dn6 6. aprila. Marija Jamnikar, gostinja, 671., Karlovška cesta St. 18. — Marija Jugovič, delavka, 51 1., Sv. Petra cesta št. 7, jetika.
V	civilni b61nici:
Dn6 6. aprila. Martin Kristan, gostač, 70 L, jetika.
Meteorologično poročilo.
3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
6. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	725-65 725-04 724-73	5-4 80 6-8	vzh. sl. vzh. sl. bzv.	obl. >	7-60 dež
I 7. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	720-91 721-61 720-73	6-0 4-2 1-4	svzh. sl. > »	dež * >	46-70 dež in sneg
^5EiB5HSB5B5B52SHSBSBiE35B5ESB5ri!5n2SrBSB5B5BF5 5^.
g	Umetne	S
Kzoloe IMl ZOlOOTrjSujlj
“ vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez ur. vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse |gj zobne operacije	(39)	4
zobozdravnik A. Paicliel, §
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. asasasasasasasasasiaasgsasgsasasasgsgsRS^
Najboljša semena!
Velikanska pesa, velikansko korenje, prava, najboljša cesarska senožetna mešanica (trave in detelje), domača in nemška detelja, prava japonska ajda, ona, en malo gostejše sejana, za zeleno klajo posebno izvrstna, kakor tudi druga zanesljiva, kaljiva in najboljša semena priporoča po najnižji ceni
-T. 1 J . Panlin,
(35) 6—6	specerijski trgovec,
Pred škofijo št. 1, na voglu Špitalskih ulic
Antirrheumon
pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti.	(105)	15—13
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
T7- Hjj-u/bljsin.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesm&;'-90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vozano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Hlošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Spraclie, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
■ III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in PreSke fare, 30 kr, Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za .učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo	mero in vago.	60	kr.
V	naši zalogi smo tudi na	svetlo dali	slovenske
knjige s podobami za mladino,	in sicer:	.
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožioo (4° velike;
po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudeči kaplol in Obutem mačk (8° velike) po 25 kr.	,
O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlikov (Palček) in Robinzonu po 15 kr.	_
Odgovorni urednik J. Naglic.
Tiskata i« zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.