Osemdeset izžrebanih naročnikov Glasa je v soboto obiskalo Dolenjsko. Odpravo so spremljali tudi novinarji in drugi člani našega uredništva. Obširen zapis s potovanja v besedi in sliki objavljamo na šesti in zadnji strani. — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 76
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
NEG
Kranj,   torek,   1. 10. 1974 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih,
ZA GORENJSKO
Jesenske cestne nevarnosti
S koledarskim, začetkom jeseni so »S na naših cestah razmere (lokaj spremenile. Skorajda v zadnjih dneh °e poznamo več suhe ceste, ponekod Pa so tovornjaki, to velja predvsem za ceste nižjega reda, nanesli na c"^st'šče tudi blato, ki je razmočeno j ki dežja prava drsal niča za avtomobile. Poledice trenutno na. naših cestah še ni bilo, ob nizkih jutranjih temperaturah pa j° lahko kaj kmalu Ppčakujemo posebno na mostovih, viaduktih in v predorih. Na delih Cente, kjer lahko .pričakujemo pole-('i< p, ni priporočljivo sunkovito zaviranje, nenadno odvzemanje plina ali ostro /avijanjo, saj nas ria gladkem cestišču kolesa ne bodo ubogala in Posledica bo vsaj zvita pločevina, če ne kaj hujšega.
Prehod od suhega vremena k jesenskemu deževnemu je za avtomo-nihste neprijeten. Vajeni suhega ce-jftlffa in hitrosti, ki je primerna ta-k'm razmeram na cesti, se prve dni slabših voznih pogojev kar ne morejo navaditi, da je treba voziti previdne je, morda t url i malo počasneje. V hudih nalivih, ko se na cesti v hipu zbere za centimeter ali več vode, je
Prek 5000 obiskovalcev
Iskro Klektromehaniko Kranj, tovarno na Laborah in druge Iskrine obrate, ki so bili v soboto odprti za ogled občanov, si je ogledalo prek 5300 obiskovalcev. Med objskovalci .le bilo tudi precej šolarjev in mladine. Vsi po vrsti so bili z ogledom zadovoljni ju prenekateri so menili, da oi podobne oglede lahko organizirale tudi druge kranjske tovarne. V Iskri so povedali, da bodo prihodnje leto organizirali podoben ogled.     A. Ž.
nenadno zaviranje kaj tvegana zadeva; pod kolesi se namreč ob zaviranju zbere plast vode, tako da guma ne drsa po cestišču, pač pa smuča dobesedno po tanki plasti vode. Strokovnjaki pravijo temu pojavu »aqua planing«. Druga varianta drsa I niče na cesti nastane takrat, kadar suho cesto po daljšem suhem obdobju oškropijo prve kaplje dežja. Dokler voda ne spere mastne obloge na cesti, ki se naredi iz ostankov olja in delcev gume, je pretiravanje s hitrostjo v ovinku več kot spogledovanje ž nevarnostjo.
Med jesenske nevarnosti na cesti sodi tudi megla. Večina voznikov v megli sedaj ze prižiga kratke luči, tudi v dež j U je vedno več voznikov, ki vozijo s kratkimi lučmi, a se še vedno najdejo nekateri, ki ali pozabijo obrniti stikalo za luč ali na vozijo le s pozicijskimi, kar je toliko kot-nič.
V slabih vremenskih razmerah je še posebej, pomembno, da je vozilo dobro tehnično opremljeno. Slabe brisalce stekel zamenjamo, preverimo vodotesnost gumijastega traku ob steklih, preverimo svetlobna telesa in kar je še posebej važno — dobro si ogledamo, kako so »obuta« kolesa našega avtomobila. Ce s profilom niste zadovoljni, raje kupite novo gumo danes kot jutri.
Enako kot avtomobilisti naj bi pregledali še posebej pozorno svoja vozila tudi motoristi in kolesarji, vendar pa se zanje s hladnejšim in deževnim vremenom sezona počasi zaključuje,
■Jesenski čas z meglo in zgodnejšim mrakom ni naklonjen niti pešcem. Vozniki pogosto prepozno opazijo pešca, ki hodi. v mraku po desni strani ceste, posebno če je v temni obleki. Pri nas na žalost še ne prodajajo množično svetlobnih narokav-nikov ali drugih oznak za pešce, ki hodijo po cestah brez pločnikov.
L, M.
Letališče Ljubljana opravilo velik izpit
4. STRAN: _
———-——-
Kranjski prosvetni delavci na Koroškem
Letošnji 5. dan prosvetnih delavcev so kranjski delavci v v/goji in izobraževanju proslavili nekoliko drugače kot pretekla leta. Temeljna izobraževalna skupnost občine Kranj je v soboto, 2K. septembra, organizirala množični izlet na Koroško, ki se Ka je udeležilo prek 350 prosvetnih dela vcev in njihovih kolegov, ki so že v pokoju. Osem Vreininih avtobusov je ob pol sedmih krenilo prek Ljubelja. Izletniki, razdeljeni v tri skupine.
Otvoritev Delikatese in Kazine
Danes dopoldne bo Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj odprlo na Maistrovem trgu v K ran m preurejeno trgovino Delikatesa. Po jem pa bodo na .Jezerskem v hotelu K'i/ina odprli štiristezno avtomat sko kegljišče, lovsko sobo, točilnico "i preurejeno kuhin jo.
ki so jih vodili znani kranjski poznavalci Koroške Silvo Ov-senk, Tone Koblek in Pavle Baj-želj, so obiskali znane slovenske koroške vasi od Št. -Jan/a in Sveč, Hostiča in Djekš, do Št. Rupe rta, Pliberka in Globasnice. Prisrčna so bila srečanja s koroškimi Slovenci, skladateljem Pavlom Kernjakom, Hanzijem Miklom, očetom sedanje Miklove Zale, slovitim slikarjem Werner-jem Hergom, prijateljem Slovencev in koroškimi slovenskimi učitelji. V GlobasnieL je bilo popoldne množično srečanje kranjskih in koroških učiteljev, ki so se ga udeležili tudi predsednik /veze slovenskih organizacij dr. Franc Zvvitter, tajnik slovenskega narodnega sveta Filip Varaš, nadzornik slovenskega šolstva na Koroškem Kudi Vovk ter predstavniki kulturnega življenja (ilobasnice. Izlet bo tako Korošcem, ki so izkazali veliko mero narodne zavesti, kot nam, ostal v lepem spominu. Obširnejši zapis s potovanja in srečanja v Globatnlcl bomo objavili v petkovi številki! -jk
Jutri kongres ZSMS
•Jutri ho v Moravskih Toplicah pri Murski Soboti steklo delo 9. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Zbrani delegati iz vseh slovenskih občin bodo pregledali delo mladinske organizacije in slovenske mladine v zadnjih Šestih letih — po M. kongresu, ki je bil 19BS. leta v Velenju. Ra/pravljali bodo o novem statutu ZSMS in ga sprejeli, posebno pozornost pa bodo posvetili resoluciji, ki bo na novo opredelila vlogo mladine v naši družbi in določila njene naloge. Sprejeli bodo tudi akcijski program dela RK mladine, njenih organov in osnovnih organizacij do leta 1978. Kongre*-ho sklenil d*>b> v četrtek, ko bodo izvolili novo vodstvo republiške konference. -10
Podaljšana omejitev hitrosti na naših cestah
Z odredbo republiškega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna je omejitev hitrosti na slovenskih cestah podaljšana do 30. aprila 1975. Na magistralnih cestah torej ostane še naprej v veljavi omejitev hitrosti na KM) kilometrov na uro, na regionalnih in drugih cestah pa na HO kilometrov na uro. Te omejitve pa ne veljajo za ceste, ki so grajene z vsemi elementi avto cest, torej na »nlseku avto ceste Vrhnika—Razdrto. Ne glede na to odredbo pa ostanejo še naprej v veljavi omejitve hitrosti na cestah skozi naselja. Prav tako ostanejo v veljavi omejitve hitrosti, ki so s posebnimi predpisi določene za avtobuse ter tovorna vozila s priklopniki ali brez njih.
Za dom v Kumrovcu
Po podatkih republiškega sveta ZVeŽi sindikatov Slovenije smo v Sloveniji do 1. septembra zbrali hekaj nad 12 milijonov dinarjev ali H2.04 odstotka predvidene vsote za izgradnjo doma zveze borcev NOV in mladine v Kumrovcu. Ker bo dom kmalu zgrajen in odprt in bi z akcijo morali že končati, republiški svet zveze sindikatov poziva vse občinske svete zveze sindikatov, da pospešijo
zbiranje prispevkov.
Na Gorenjskem je bilo doslej v vseh petih občinah zbranih nekaj nad 1,3 milijona dinarjev. V jeseniški občini so zbrali 232.720,55 dinarja ali HI odstotkov od predvidene vsote, v kranjski 549.871,60 dinarja (98 odstotkov), v radovljiški 215.091,05 dinarja (78 odstotkov), v škofjeloški 193.370,90 (ti!) odstotkov) in v tržiški občini 113.232,55 dinarja (94 odstotkov). A. Z.
Podjetje za PTT promet Kranj te dni v skladu z razvojem nekaterih naselij v kranjski občini povečuje zmogljivosti za telefonsko mrežo. Z deli hitijo, da jih ne bi presenetilo slabo vreme. —A. Z. — Foto: F. Perdan
8. STRAN: MmuHi Gorenjska polharska noč
Radijska postaja v Kranju
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je na zadnji seji minuli teden med drugim razpravljal o obveščanju delegatov in občanov v občini. Menili so, da je glede na novi skupščinski oziroma delegatski sistem treba izpopolniti informiranje. Zavzeli so se, da je treba čimprej pripraviti vse potrebno za ustanovitev lokalne radijske postaje v Kranju, ki naj bi delovala v okviru časopisa Glas.       A. Ž.
I!
Naroč ni k:
Prva šola zgrajena
V nedeljo so slovesno predali namenu prvo šolo, ki je bila zgrajena s sredstvi solidarnostnega sklada za pomoč Kozjanskemu. Šola stoji v Loki pri Žusmu in je montažnega tipa. Zgrajena je po zamisli inž. arh. Milivoja Lapuha. Podjetje Marles jo je post d vilo v 45 dneh, veljala pa je 3,1 milijona dinarjev. Ima 4 učilnice in prostor za otroško varstvo. Prostori so sodobno opremljeni in bodo omogočili učencem najboljše delovne pogoje.
Cedenbal odpotoval
Prvi sekretar C K Mongolske revolucionarne ljudske partije in predsednik prezidija velikega ljudskega h u ral a Cedenbal je v nedeljo s svojimi sodelavci odpotoval iz Beograda in s tem sklenil večdnevni obisk v Jugoslaviji. Na beograjskem letališču so visokemu gostu pripravili prisrčno slovo. Od njega so se poslovili podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolić, sekretar IK predsedstva ZKJ Stane Dolanc in drugi.
Ljubicic obišče Poljsko
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičić bo vodil delegacijo oboroženih sil naše države, ki bo v prihodnjih dneh odpotovala na uradni in prijateljski obisk na Poljsko. Na obisk je povabil minister za obrambo LR Poljske Vojteh Jaruzelski.
Samoupravni sporazumi ovira
Samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so marsikje že postali, ne glede na pozitivno vlogo, ki so jo odigrali, že resna ovira za delo in večanje produktivnosti, je dejal na seji sveta ZS-J Djuro Vekič. Sporazumi so že v nasprotju s samoupravno prakso in jih je treba kar najhitreje uskladiti s samoupravnimi načeli. Prav zato se ni čuditi, če sta se tako bohotila uravnilovka in nedelo.
Višje cene koruze?
Izvršni svet Vojvodine je sklenil predlagati zveznemu izvršnemu svetu, naj bi zvišali zajamčene cene koruze od dosedanjih 1,.W din na 1,70 dinarja, sladkorne pese od 0,41 din na 0,46 din in sončnic od 3,13 dinarja na 3,70 dinarja. V predlagano novo ceno koruze so prvič všteti tudi stroški sušenja.
Manjše naložbe
Vlaganja v osnovna sredstva so letos pod lansko ravnijo, so ugotovili na seji gospo darske zbornice Kosova, ko so pregledovali gospodarska gibanja v prvem polletju. Odobrena sredstva so bila izkoriščena le 33 odstotno.
Sejem v Novem Sadu odprt
Predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije I/i/a Va-kič je v soboto odprl letošnji mednarodni jesenski novosadski sejem, ki je po obsegu skoraj dvakrat večji od lanskega. Na sejmu sodeluje več kot 300 razstavljavcev iz 15 držav. V okviru sejma so pripravili tudi specializirane razstave kmetijske opreme za hribovite predele, opreme za sodobno vaško gospodinjstvo kakor tudi razstavo razvoja sadjarstva in vinogradništva.
Gostovanje indijskih umetnikov
Ansambel indijskih umetnikov, ki izvajajo folklorne plese in pesmi iz svoje domovine, je v nedeljo dopotoval v Beograd. Nastopili bodo v raznih krajih -lugoslavije. Beograjskemu občinstvu so se pred stavili že včeraj.
Torek,   1.  oktobra 1974
V petek dopoldne je obiskala tovarno Iskra na Laborah tričlanska delegacija delavske partije ljudske demokratične republike Koreje. Vodil jo je član politbiroja in sekretar CK delavske partije LDR Koreje Jang Hjang SOB. Med ogledom tovarne so delegacijo spremljali predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Vlado Šestan, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Stane Mihalič in predstavniki organizacij ter tovarne Iskra. Po ogledu so delegacijo seznanili z delom v tovarni in se pogovarjali o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. —A. Ž. — Foto: F. Perdan
Jesenice
Kranj
Na zadnjih sejah vseh treh zborov jeseniške občinske skupščine so med drugim sprejeli tudi sklep o imenovanju iniciativnega odbora, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev občinske skupnosti socialnega skrbstva v občini. Ta iniciativni odbor naj bi pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne skupnosti socialnega skrbstva, osnutek statuta in drugih aktov ter osnutek programa nalog in dela skupnosti.
Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine so sprejeli tudi predlog zaključnega računa proračuna občine Jesenice, predlog odloka o določanju prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, odlok o pogrebnem obredu v občini, predlog družbenega dogovora o oblikovanju štipendijske politike in predlog zazidalnega načrta za samski dom na Plavžu.
O. S.
Kranj, 30. septembra — Dopoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj, na kateri so razpravljali o nekaterih problemih nadaljnjega utrjevanja in organiziranja zveze komunistov v kranjski občini in o samoupravljanju v krajevnih skupnostih. Poročilo o samoupravnem konstituiranju v organizacijah združenega dela pa je podala posebna komisija. Nazadnje so razpravljali še o kadrovskih vprašanjih. — O teh vprašanjih pa so popoldne razpravljali tudi sekretarji organizacij ZK iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko se bo v četrtek popoldne sestala, komisija za družbenoekonomska vprašanja in ekonomsko politiko. Razpravljala bo o poročilih o uresničevanju ustave v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih.
A. Ž.
Za jutri popoldne ob 16. uri je v prostorih kranjske občinske skupščine sklican sestanek za vse prijavljence vlaka »Bratstva in enotnosti«. Na njem se bodo udeleženci pogovorili o problematiki v zvezi z odhodom nekdanjih izgnancev v Srbijo, obenem pa bodo vplačali tudi znesek 60 din, kolikor znaša lastni prispevek za vsakega potnika. -jg
Radovljica
Radovljica, 30. septembra — Popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o pripravah na konstituiranje krajevnih konferenc socialistične zveze in o konstituiranju krajevnih skupnosti. Spregovorili so tudi o dosedanjih pripravah na referendum in o kadrovskih spremembah v vodstvu občinske konference SZDL.
Jutri popoldne se bodo sestali predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata iz radovljiške občine. Pogovorili se bodo o pripravah na kongres sindikatov. A. Z.
Jutri popoldne ob 17. uri bo v klubski sobi hotela Transturist informativni sestanek v zvezi z novimi pojavi informbirojevstva v Jugoslaviji. Sklicuje ga komite občinske konference ZK. Obenem se bodo prisotni na njem pogovorili tudi o ponovitvi akcije »13. julij« — solidarnostnemu delu za pomoč potresnemu področju na Kozjanskem -jg
Včeraj je bila v Tržiču na pobudo občinske konference SZDL seja programskega sveta lokalnega radia. Na »Ji so razpravljali o nalogah programskega sveta, ki izhajajo iz statuta radijskega zavoda, ter o finančnem položaju osrednje tržiške%informativne ustanove.
Delegati zborov občinske skupščine Tržič so na zadnjem zasedanju sprejeli kratkoročni delovni program izvršnega sveta občinske skupščine in skupščine občine Tržič. Delegati so menili, da je delovni program precej obsežen, hkrati pa ga bo nujno treba sprotno dopolnjevati z nalogami, ki jih prinaša vsakodnevno družbeno in politično življenje. Razen tega so na zadnji seji imenovali tudi svet za preventivo m vzgojo v cestnem prometu. V svet so imenovani predstavniki osnovnih šol, Avto-moto društva Tržič, Združenja šoferjev in avtomehanikov, mladinske organizacije, delovnih organizacij in predstavnik milice, ,jk
Škofja Loka
Tržič
Proizvodno trgovsko podjetje
Peks Škofja Loka
Kidričeva 53
razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja izven uporabe:
1. stroji za izdelarvo napolitank
2. kotli za mešanje testa
3. mešalni stroji za slaščičarske mase
4. razne omare, prodajni pulti in police
5. stroj za rezanje kruha
6. brzoparilnik
7. 3 peči na drva
8. 117 kosov samotne opeke 20 x 20 cm
9. klinker opeke 500 kosov
10. razni drugi drobni in odpadni material
Licitacija bo v ponedeljek, 7. oktobra 197-1, ob 10. uri na sedežu podjetja v Škof j i Loki, Kidričeva r>3. Ogled licitiranih predmetov je možen na sedežu podjetja vsak dan od Mdo M ure Licitirajo lahko pravne in fi/ične osebe.
LIP,
lesna industrija Bled
odbori za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna mesta:
TOZD LESNA PREDELAVA POD NA RT
1. tajnika
2. vodjo vzdrževanja
3. vzdrževalca brusača
4. brusača
5. skladiščnika žaganega lesa
6. skladiščnika surovin in izdelkov
7. čuvaja gasilca
8. kuharico v oddelku Lancovo
9. kuharico v oddelku Podnart
Pogoji:
pod 1.: dokončana srednja ekonomska ali upravno administrativna šola, obvladanje strojepisja z 2-letnimi izkušnjami na delovnem mestu korespondenta ali evidentičarja, poizkusno delo 2 meseca;
pod 2.: dokončana srednja šola strojne ali elektro stroke z 2-letnimi izkušnjami ali VK strojne, elektro ali lesne stroke s 5-letnimi izkušnjami na vzdrževanju lesnoindustrijskih strojev in naprav, poizkusno delo 3 mesece; pod 3.: K elektro ali kovinske stroke s 6 meseci delovnih izkušeni pri brušenju orodij in rezil, izpit iz varstva pri delu z elektro napravami, poizkusno delo 1 mesec;
pod 4.: K kovinske stroke s 3 meseci prakse ali PK brusač s 3-Ietnimi izkušnjami pri brušenju orodij in rezil, poizkusno delo 1 mesec;
pod 5.: VK lesnoindustrijske stroke z 2-letnimi izkušnjami ali K s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu, tečaj za skladiščnike, izpit iz varstva pri delu, poizkusno delo 2 meseca;
pod 6.: VK lesnoindustrijske stroke z 2-letnimi izkušnjami ali K s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu, tečaj za skladiščnike, izpit iz varstva pri delu, poizkusno delo 2 meseca; pod 7.: izprašan gasilec, poizkusno delo 1 mesec;
pod 8. in 9.: PK kuharica s 3-letnimi delovnimi izkušnjami, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, poizkusno delo 1 mesec.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
asistenta oblikovalca
Pogoji: dokončana srednja šola za industrijsko oblikovanje ali lesnoindustrijska srednja šola z 1-letnimi delovnimi izkušnjami s področja oblikovanja in konstruiranja, pasivno znanje 1 svetovnega jezika;
TOZD LESNA PREDELAVA BLED
več kvalificiranih mizarjev
več priučenih delavcev v lesni stroki
več nekvalificiranih delavcev za priučitev
v lesni stroki
TOZD LESNA PREDELAVA MOJSTRANA
več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več  nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki
Vloge za objavljena delovna mesta sprejema splošni sektor podjetja do 10. oktobra 1974.
Samouprava in organiziranost
SZDL
Na zadnji seji je izvršni odbor ob-činske konference socialistične zvezi' Kranj sprejel delovni program do konca leta. Poudarili so, da v pri-
Javna razprava o urbanističnem programu
V kranjski občini se ho v kratkem
začela javna razprava <» predlogu urbanističnega programa občina in
urbanističnega načrta mesta Kranja.   Ko   je  izvršni  odhor občinske
konference socialistične zveze na zadnji seji razpravljal o predlogu obeh dokumentov, je sklenil, da se
morajo v razpravo vključiti vse krajevne skupnosti v občini Še posebej pa bodo morale kra|evne skupnosti
sodelovati  g  projektanti oziroma
projektantskimi    organizacijami v prihodnje,   ko  bodo  za posamezna področja pripravljeni predlogi nib.i nist ičmh načrto> A 2
hod njih treh mesecih čakata socialistično zvezo v občini dve pomembni nalogi: uresničiti novo organiziranost v organizacijah SZDL in spremljati uresničevanje ustave.
Do konca leta bodo v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze ustanovili krajevne konference SZDL. Organizirane bodo po delegatskem načelu, le v manjšin krajih bodo konferenco sestavljali vsi občani. Še posebno skrbno bo socialistična zveza spremljala izva janje ustave. V krajevnih skupnostih bodo VOdztVa socialistične /veze sodelovala pri oblikovanju statutov krajevnih skupnosti, razen lega pa bodo pripravili,vse potrebno za sa r noti p i a v no o i 'gen lxtl a nje posameznih interesnih skupnost i.
P>a> tako se bo socialistična /veza \ prihodnjem obdobju /av/emala v okviru splošne in skupne porabe M stabilizacijsko politiko na področju šolstva, varstva, preskrbe itd. Skupa i i občinsko skupščino pa bode
nadaljevali s sedanjim sistemom izobraževanja delegatov.
A Z.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti
SPREJEM ZA UPOKOJENCE CENTRALA
Gostinsko trgovsko podjetje Central je 20. septembra letos s|xit povabilo svoje upokojence na bogato pogostitev in na celodnevni izlet.
Ko smo se upokojeni nekdanji sodelavci tega podjetja zbrali v prenovljenem lokalu na Maistrovem trgu v Kranju, so nam dobrodošlico zaželeli z rdečimi nageljni.* Pozdravil nas je predstavnik sindikalne organizacije podjetja in pa glavni direktor Andrej Babic. Seznanil nas je z napredkom podjetja od lanskega leta do danes. Med drugim smo bili navdušeni nad novim lepo urejenim lokalom z nadvse moderno opremo kuhinje, kjer na primer pripravljajo topla jedila z napravo, ki s toplotnimi žarki do 1500 stopinj Celzija speče jed na papirju ali na krožniku, ne da bi se pri tem krožnik se grel. V tem bifeju so nam postregli tudi z odprtim pivom.
Razkazali so nam tudi novo centralno skladišče, samopostrežno trgovino, kuhinjo ter ostale pomožne prostore. Na osnovi vsega tega smo lahko upokojenci ugotovili neverjetni elan tega podjetja.
Na programu našega obiska je bil tudi izlet na Jezersko. Tja so nas popeljali z osebnimi avtomobili, spremljali pa so nas šefi poslovnih enot in pa direktor. Po novo zgrajenem odseku ceste smo se najprej popeljali do nove smučarske žičnice, ki jo je Central zgradil v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom. Od tu so nas popeljali še do planšarskega jezera, kjer nas je v bližnjem gostišču čakalo izdatno kosilo. Poteklo je v izredno prijetnem vzdušju, za kar sta še posebej poskrbela upravnik hotela Park in iipravnik hotela Bor. Izročili so nam tudi okusno izdelane spominke. Kasneje smo obiskali še hotel Kazino, kjer nam je direktor razkazal razširjene hotelske prostore. Posebno lepo in zanimivo je novo štiristezno avtomatsko kegljišče. Seveda šmo se takoj pomerili v kegljanju, in sicer ženska ekipa posebej in moška posebej.
Ob slovesu je bilo marski-kateremu kar težko, da ni več aktiven v takšnem kolektivu kot ie Central. Upokojenci Smo brez izjeme ponosni na dosežke, ki jih ima ta kolektiv, v katerem smo bili pred kratkim tudi mi, in ki je tako tesno povezan s potrošnikom — delavcem. K. P
BREZPLAČNO LETOVANJE
Pred  kratkim se je vrnilo iz
Umaga 1<> upokojencev tovarne Color Medvode. Bili so na desetdnevnih brezplačnih počitnicah v počitniškem naselju Pelcgrin.
Sindikalna organizacija tovarne Color že več let skrbi /a dobro počutje starejših članov kolektiva; ob koncu leta jim Pripravijo tudi sprejem, na ka tereni jih seznanijo z Uspehi poslovanja   delovne organi/a
pije. -IV
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini .Škofja Loka je dal predlog samoupravnega sporazuma v javno razpravo že prve dni julija. Rok za posredovanje pripomb, mnenj in predlogov je bil postavljen na sredino avgusta. Čeprav je bil leta naknadno podaljšan še za deset dni, na predlog sporazuma ni bilo pripomb, pač pa so številne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in hišni sveti sporočili, da se s predlogom sporazuma v celoti strinjajo.
Predlog sporazuma je na svoji osmi seji 3. septembra obravnaval
tudi občinski izvršni svet in ga sprejel v predloženi vsebini. '
Na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na sredini seji soglasno sklenili, da skupščina občine Škofja Loka podpiše ta samoupravni sporazum, za podpis sporazuma pa so pooblastili predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja.
Najvišji samoupravni organ — skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti — bo v občini Škofja Loka sestavljalo 47 delegatov.
-j g
Tržiški komunisti o gospodarskem povezovanju
V petek se je sestala v Tržiču na 5. zasedanju občinska konferenca ZKS. Komunisti so na konferenci razpravljali o osnovnih izhodiščih in oceni integracijskih gibanj v trži-škem gospodarstvu, o uveljavljanju ustavnega položaja združenega dela in o vplivu delavcev na samoupravne odnose ter o usposabljanju komunistov za uresničevanje sklepov kongresov ZKS in ZKJ.
Člani konference so ugodno ocenili pripravljeno gradivo in v razpravi menili, da dosega gospodarstvo tržiške občine zadovoljive rezultate. Tudi pri povezovanju in sodelovanju
Imenovanja v Škofji Loki
Delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so na sredini seji dali soglasje, da se sedanjega sekretarja komiteja občinske konfe: •ence ZK Kranj Staneta Mihaliča š 1. oktobrom letos imenuje za načelnika Uprave javne varnosti v Kranju.
Nato je skupščina imenovala prireditveni odbor za izvedbo letošnjih tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice«. Predsednik odbora je Stane Krapež, podpredsednik Rado Jakin, tajnik -Janez Lušina, blagajnik Franc Konjar, v njem pa je še enaindvajset članov.
V nadaljevanju so delegati razrešili dolžnosti člana sveta za ljudsko obrambo skupščine občine Škofja Loka Andreja Bolčino, zanjo je zaradi odhoda na novo službeno dolžnost zaprosil sam, na njegovo mesto pa so imenovali novega komandirja škofjeloške postaje Milice Jožeta Šolarja.
Namesto dr. Dimitrija Zrimška. ki je zaradi prezaposlenosti zaprosil za razrešitev, pa je skupščina za člana iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Škofja Loka imenovala Ludvika Bernika. -jg
Tržiški sindikat pred kongresom
V četrtek je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o dejavnosti tržiških sindikatov pred novembrskim H. kongresom slovenskih sindikatov in 7. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije. Na četrtkovi seji predsedstva so se dogovorili, da DO jutri, 2. oktobra, sindikalna konferenca, ki se je bodo razen članov predsedstva in plenuma občinskega sveta udeležili še člani izvršilnih organov vseh treh sindikalnih konferenc, ki delujejo v tržiški občini. Na sredinem srečanju bodb razpravljali o predlogih sindikalnih kongresnih dokumentov in izvolili tri tržiške delegate za republiški kongres in delegata za zvezni kongres.
Na seji predsedstva so Iklenili, da
se morajo v začetku oktobra sestati vse osnovne organizacije sindikata, katerih je v tržiški občini JI. -jk
A.
GDADiS
Gradbeno industrijsko podjetje
Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
vabi k sodelovanju
komercialno-finančnega pomočnika direktorja TOZD
Pogoji:
ekonomska fakulteta in J leta delovnih izkušenj ali višja šole ekonomske, organizacijske ali lesne smeri in 5 let delovnih izkušeuj.
gospodarstva je bilo že marsikaj storjenega. To velja predvsem za Peko, Trio, Bombažno predilnico in tkalnico, Zlit, Tovarno kos in srpov, Tiko, Splošno gradbeno podjetje in gozdni obrat. Vendar, je po sodbi konference ZK tržiško gospodarstvo premalo smelo pri povezovanju znotraj občine, kar ni v skladu s programom razvoja občine in s političnimi izhodišči organizacije ZK. Člani konference so poudarjali, da mora povezovanje temeljiti na vsestranskih analizah in da omenjena gospodarska gibanja ne smejo preveč slabiti kadrovske strukture občine. Dobrodošle in upoštevanja vredne morajo biti tudi izkušnje, ki so jih Trži-čani dobili pri preteklem gospodarskem povezovanju.
Tako kot komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, ki je pripravila gradivo za konferenco, kot konferenca ugotavljata številne vzroke, ki hromijo hitrejše gospodarsko povezovanje. To so predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov za preučevanje možnosti združevalnih in povezovalnih procesov, nerazčiščen ekonomski položaj posameznih organizacij združenega dela v sestavljenih organizacijah združenega dela, nezaupanje v partnerje v sestavljeni organizaciji združenega dela in pomanjkljiva organizacijska povezanost.
-jk
Slab vpis v poklicno šolo
Letos se je v .šole Železarsko izobraževalnega centra pri jeseniški Železarni vpisalo razmeroma malo učencev, saj so zmogljivosti šole mnogo večje. Vpisalo se jih je 207, in sicer v srednjo tehnično šolo 63, v poklicno kovinarsko metalurško in elektro šolo 98 učencev, v šolo za metalurške delavce 22 in na večerno tehnično šolo 24.
I). S.
/O ljubljanska banka
redni zbori varčevalcev
Poslovne enote Ljubljanske banke podružnice Kranj: na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču vas vabijo kot:
— vlagatelja  na  hranilno knjižico,
— imetnika tekočega, deviznega in žiro računa,
— varčevalca  za   lastno stanovanje,
da se udeležite enega od zboro\ varčevalcev pri naših poslovnih enotah, ki bodo 9. oktobra 1974 ob 17. uri.
Na Jesenicah, v prostorih banke, Titova 8,
v Kranju, v prostorih banke, Cesta JLA 4,
v Radovljici, v prostorih banke, Gorenjska cesta 16, v Škofji Loki, v prostorih banke, Šolska ulica 2,
v Tržiču, v prostorih banke, Trg svobode 1.
Ljubljanska banka daje v svoji poslovni politiki vse večji poudarek vsem oblikam varčevanja in zato upravičeno pričakujemo od varčevalcev, ki so nam zaupali svoja sredstva, da se bodo odzvali vabilu.
9. oktobra 1974.
Cerklje v zastavah
V tem tednu prebivalci krajevne skupnosti Brniki, Cerklje, Poženik, Šenturska gora in Zalog praznujejo svoj tradicionalni krajevni praznik. Vsako leto ob njem obudijo spomin na dogodke iz minule vojne, ki so se odigrali v noči od 4. na 5, oktober 1944, ko je Šlandrova brigada napadla tamkajšnje belogardistične
postojanke in uničila 16-članski št; -j črne roke za Gorenjsko v Bolkovi hiši v Zalogu.
V spomin na te dogodke bodo prebivalci navedenih krajevnih skupnosti izvedli vrsto športnih, kulturi ih in drugih prireditev. Zaključek praznovanja pa bo v nedeljo, 6. oktobra, v Zalogu. -an
Kronični bronhitis in naše okolje
Spet smo v tednu boja proti tubekulozi. Danes, trideset let po drugi svetovni vojni, smo lahko srečni, da nas tuberkuloza ne tare več tako močno kot socialna bolezen. Že stari Grki so ugotovili, da življenje teče vedno naprej in tako je tudi s problemi v zvezi z zdravljenjem. Tuberkuloza ni več edini in nepremostljivi problem pri nas. Z razvojem urbanizacije in industrializacije so nas začeli moriti drugi problemi v zvezi z zdravjem. In vsaj o enem od teh bi želel spregovoriti nekaj besed. Želim nas vse upozoriti na problem kroničnega bronhitisa. Takoj po vojni se je pojavil problem socialne varnosti in za reševanje tega vprašanja smo si kot vodilo zadali dvig standarda. Posledica tega je bila zaposlitev vsakega našega človeka. Ta zaposlitev naj bi bila zanesljiva in na tehnološko visoki ravni. Zaradi tega imamo razmeroma skokovit razvoj industrije in kot njegovo posledico razvoj mest ter jasno migracijo. Razvoj industrije je začel spreminjati tudi naša gledanja, navade kakor tudi potrebe. Nastala so nova naselja na razmeroma majhni površini in med njimi tovarne raznih tipov. Tako se je na teh področjih začelo spreminjati podnebje, naraščala je koncentracija dima, saj in nesnage. Z druge strani je industrializacija zahtevala spremembo načina življenja. To življenje je postalo hitro, napeto, polno konfliktov in problemov. Ta sprememba je imela in ima za posledico tudi spremembe v sami družini in njenih navadah tako pri starših kakor tudi pri otrocih. Vsi nekam hitimo in žlimo v čim krajšem času doseči čimveč raznih dobrin. V bistvu ne čuvamo več tako svojega zdravja in smo se navadili raznih poživil, katera so v bistvu strupi. Naj omenim samo enega, to je tobak. Tudi pred drugo svetovno vojno so ljudje kadili, samo ne tako številne množice kot sedaj. Kot poučen primer bi lahko navedel kajenje žensk, katere so začele kaditi masovno šele po drugi svetovni vojni. Mogoče se, nam ta primer zdi smešen, vendar je eden od kazalcev, kako se razvade in nove navade hitro širijo. Poleg tobaka je ravno tako zanimiv in nevaren alkohol. Danes predstavlja problem, s katerim se spoprijema cela družba bolj ali manj uspešno. Z razvojem industrije je porasla tudi uporaba raznih kemikalij, za katere vemo, da delujejo kot dražila. Lahko hi našteval še in še, pa mislim, da je to zadosti za razumevanje kompleksnosti problema, kateremu naj bi bil posvečen ta članek. Preidimo na problem kroničnega bronhit isa. Začne se po navadi kot običajem prehlad, kateri hitro mine, zanj je značilno,
da se vse bolj in bolj pogosto ponavlja in na koncu preide v stanje, ko imamo pred seboj človeka, kateri stalno kašlja in pljuva, torej ima izmeček. Ta je lahko bel, belo rumen in v zadnji fazi obolenja je stalno rumeno zelen ali kot temu pravimo, izpljunek je gnojen. Kaj to pomeni? To pomeni stalno propadanje pljučnega tkiva in stalno okvaro dihalnih potov, kateri so v bistvu samo sistem za dovajanje svežega zraka in odvajanje iztrošenega zraka. To seveda vpliva na človeški organizem. Po navadi mislimo, da je ta bolezen, katera je značilna po trajnem kašlju, samo lokalna in da nima vpliva na celoten organizem. Motimo se, ker prične s propadanjem kisika propadati ves organizem, v začetku sicer počasi, šele kasneje pa hitreje. Po prizadetosti pljuč je najprej na vrsti srce. Vemo pa, da je pri pojavu sprememb na srcu, katere so posledica take bolezni, ogrožen ves organizem. Izredno pomemben faktor za razvoj kroničnega bronhitisa je kajenje. Dim cigaret, cigar ali pipe draži dihalna pota, ruši odpornost zaščitnih mehanizmov dihal in tako omogoča vdiranje bacilov. Tako nastajajo vnetja, katera so vse bolj pogosta in vse bolj kvarijo dihala. Poleg tega naj omenim; nikotin je dokazano eden od povzročiteljev raka te bolezni, katera je na pohodu in vse bolj ogroža sodobnega Človeka. Žalostno pri vsej tej problematiki je, da se bolniki s kroničnim bronhitisom, katerih je vse več, ne zavedajo svoje bolezni in da celo mislijo, da ne bo ogrozila njihovega zdravja v tolikšni meri, da bodo prej ali slej postali invalidi, v prvi fazi delovni, zatem pa popolni in bodo v nadlego sebi in svojemu okolju. Zato bi bilo dobro in nujno, da se borimo proti tej nadlogi, katera zajema vse več ljudi in postaja splošni problem. Borba mora biti usmerjena v zagovarjanje in zagotavljanje čistega okolja, to je okolja brez onesnaženosti zraka, dalje mora biti energično usmerjena v preprečevanje širjenja kroga kadilcev. Praktično vsak drugi kadilec postane prej ali slej bolnik s kroničnim bronhitisom. Po navadi je s kajenjem povezan tudi alkohol ali obratno, zato je nujno da se energično upremo tej nadlogi. Na koncu moram nujno poudariti, da je potrebno že pri prvih znamenjih tega obolenja iskati pomoči in nasvetov pri zdravniku. Pregovor, da kdor kašlja dolgo živi, danes ne drži več, zato je bolezen potrebno zdraviti že na začetku. Zdravila ih razna druga dodatna sredstva nam danes omogočajo zdravljenje in preprečevanje razvoja te izredno težke in nadležne bolezni.
Zavrnik dr. Gorazd
4522
Letališče Ljubljana opravilo
velik izpit
Mesec dni je, ko so na letališču Ljubljana na Brniku zavladali spet normalni delovni pogoji za ta kolektiv. Pred tem so dva meseca vsak dan v pristaniški stavbi sprejeli na tisoče potnikov, na vzletno pristajalni stezi pa se je zvrstilo po 45 letal. V dveh mesecih je torej na brniškem letališču zaradi rekonstrukcije letališča Zagreb pristalo in vzletelo 2670 letal, v pristaniški stavbi se je zvrstilo 287.447 potnikov in odpremili so 1853 ton letalskega tovora. Takšen promet je za letališče Ljubljana predviden okrog leta 1983.
Zdaj že lahko rečemo, da je kolektiv ljubljanskega letališča s pomočjo kolegov iz Zagreba opravil velik izpit za prihodnost. Domači in tuji prevozniki, potovalne agencije, špedicije, zvezna uprava za civilno zračno plovbo, carina in mejna milica so ocenili, da je bila ta pomembna gospodarska naloga opravljena zelo dobro in da ni bilo nobenih večjih pomanjkljivosti. Še več, letališče Zagreb je v znamenje priznanja za zares zelo dobro opravljeno delo poklonilo letališču Ljubljana posebno plaketo, ki jo podeljujejo za izredne uspehe in sodelovanje.
Organizacijski in delovni tempo se je torej spet povrnil v normalne okvire. Vseeno pa se zastavlja vprašanja, kako bo s tem letališčem v prihodnje. Poslovili odbor podjetja je o tem že povedel razpravo in v kratkem se bodo o tem pogovorili tudi na zborih delavcev. Posebna anketa in analiza sta pokazali, da slovensko gospodarstvo zahteva boljšo povezanost z domačimi in tujimi letališči. Zato je eno osrednjih vprašanj nadaljnjega razvoja zračnega prometa v Sloveniji hitrejše odpiranje novih potniških in blagovnih linij tako v domačem kot v mednarodnem prometu. V domačem prometu so aktualne zlasti redne zveze I Sarajevom, Skopjem, Splitom in /. Dubrovnikom ter dodatne zveze z Beogratlom; v mednarodnem pa linije z Miinch-nom, Prago, Vzhodnim Berlinom, Stockholmum, Copenhag-nom, Milanom pa tudi z Lizbono in Madridom. Letališče meni, da bi bilo treba ta vprašanja čimprej rešiti.
Bojazni, da je ljubljansko letališče nevarno, lokalnega pomena in podobno zdaj ni več. Zanimanje zanj je zavladalo tudi v tujini. Pred nedavnim so na primer odprli novo linijo Ljubljana — Pariz in s tem je letališče Ljubljana dobilo tudi prvega tujega prevoznika v potniškem prometu. To je Air France. Zdaj kolektiv preu-' čuje možnosti za nadaljnji razvoj. Pokazalo se je namreč, da sedanja pristaniška stavba lahki* sprejme na leto največ milijon potnikov. Če pa bi bil promet na letališču takšen kot je bil dva meseca med rekonstrukcijo leta* lišča Zagreb, hi se v pristaniški stavbi zvrstilo blizu dva milijona potnikov.
Zato menijo, da bi morali začeti čimprej s pripravami za izgradnjo nove pristaniške stavbe, ki bi bila na jugozahodnem
Torek,  1.  oktobra  1971
delu sedanje pristajalne steze in bi bila povezana z novo gorenjsko avto cesto. Kranjska občina, ki je že doslej za razvoj letališča kazala veliko razumevanje, že pripravlja vso potrebno dokumentacijo za lokacijo nove pristaniške stavbe. Na letališču pravijo, da to ne bo majhna investicija, ki jo bo precej podražila še ureditev infrastrukturnih objektov in naprav. Razumljivo je, da kolektiv sam tega finančnega napora ne bo zmogel in da bo pri tem potrebna pomoč širše skupnosti. Sicer pa prav gospodarstvo, ki veliko pričakuje od bodočega razvoja letališča, podpira načrte in kaže tudi materialno pripravljenost za uresničitev.
Skratka, s tem ko je ljubljansko letališče dokazalo in ovrglo pomisleke, da se je sposobno vključiti v povečan domači in mednarodni promet, je postal zelo aktualen čimhitrejši razvoj tega letališča. Nedvomno bi bilo treba sedanji srednjeročni program razvoja letališča malo korigirati in nekatere akcije uresničiti prej kot so trenutno programirane. Sicer se lahko zgodi, da bo ljubljansko letališče zaradi razvoja ostalih doma in v tujini postalo spet manj zanimivo in predvsem lokalnega značaja. To pa bi bila slaba usluga dobremu imenu, ki si ga je letališče pridobilo v letošnjih dveh mesecih.
A. Žal ar
Večji red pri odlaganju smeti in odpadkov
Sedaj veljavni odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na področju občine Škofja Loka je bil sprejet pred štirimi leti. Navzlic temu, da je bil odvoz organiziran v skladu s tem odlokom ter da so se znatno razširila območja, kjer je odvoz obvezen, se ob bregovih rek in potokov, v opuščenih gramoznicah, jamah, gozdovih in (lrug(xl še vedno prekomerno kopičijo razni odpadki, zlasti tisti, ki se ne smejo odlagati v smetnjake. Spričo vse bolj kritičnega stanja so ustrezne službe že dlje časa razmišljale o nekaterih novih rešitvah, ukrepih, ki bi zagotovili večji red na tem področju. Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti, osnutek so v celoti potrdili na sredini seji vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine, že nakazuje mnoge nove možnosti in bo brez dvoma pomenil korak dalje v prizadevanjih za čistejše okoljt1- Novi (xllok bo po vsemu .sodeč močno razširil obveznosti glede obveznega odlaganja tudi tistih smeti, ki niso primerne za smetnjake. Po posvetu s predstavniki krajevnih skupnosti so bili med kraje, kjer bo v bodoče odvoz smeti obvezen, vključena vsa večja naselja v občini, za vse ostale zaselke pa je predvidene odlaganje smeti na javna odlagališča, ki jih določijo krajevne skupnosti. v
Reden odvoz hišnih smeti, ki jih občani odlagajo v smetnjake, je obvezen za Škof jo Loko, (irenc, Vir-maše, Trato, Suho, Puštal. Trnje, Vešter, Hosto, Zminec, Sv. Duh, Koline, Železnike, Selca, Poljane, Gorenjo vas. Žiri in Selo. Krajevne skupnosti v občini lahko v to skupino vključijo tudi druga naselja, če menijo, da je organiziran odvoz po-t reben.
V krajih Dorfarje. Hotavlje, So vo-
denj, Godešič, Heteče, Bodovije in Dolenja vas pa bodo morali občani hišne in ostale smeti, razen odpadnega gradbenega materiala, kamna, |>eska in blata, odmetavati v kontejnerje. Za postavitev le-teh ter reden odvoz bodo morale skrbeti krajevne skupnosti. Prav tako le-te v soglasju s sanitarno inšpekcijo določijo mesto za njihovo postavitev. V ostalih krajih v občini pa bodo prebivalci odlagali vse smeti in odpadke na javna odlagališča.
Na pobudo komunalnega podjetja Remont so se začeli industrijski odpadki odvažati s kontejnerji. Tak način se je doslej pokazal kot primeren in je zato v celoti zajet v odlok.
V osnutku odloka je določen tudi način odvoza živalskih ostankov iz klavnic, fekalij in ostankov hrane iz gostinskih obratov. Prav tako je določeno, da bodo morali za odvoz in zasipanje smeti odloženih zunaj javnih odlagališč odslej skrbeti lastniki Zemljilč in ne več krajevne skupnost i kot doslej.
Po novem odloku se bo cena za odvoz določala po kvadratnem metru koristne stanovanjske površine oziroma koristne površino poslovnih prostorov, Na določitev cene pa bo v veliki meri vplivala tudi pogostnost odvoza, oddaljenost odlagališča ter zahteve pristojnih služb za njihovo ureditev.
Bodoči odlok predvideva za kršilce izredno ostre kazni: za pooblaščeno organizacijo in krajevne skupnosti, če ne bi spoštovale določil pri samem uvajanju odvoza in odlaga lišč, za Organizacije* združenega dela in posameznike pa, če ne bi upoštevali določil glede odlaganja smeti. Predvidena najvišja možna kazen za pooblaščeno organizacijo ali krajevno skupnost je kar 30.000 din!
J. Govekar
SCHIEDEL YU- Kamin
dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
Ljudje pravijo, da je jeseni narava v zlatih barvah in da so dragoceni trenutki, ki jih človek lahko preživi v gozdu, na polju, na zelenih travnikih; skratka v bogastvu narave, kije vsem dostopno, čeprav tu ni nikdar razprodaje. In da ta ljudski glas ni trenuten špas, sem trdno prepričan, posebno še — ker sem od mladih nog preživljal počitnice na deželi pri stricu Janezu. Zal takrat v delavskih družinah še ni bilo v navadi, da bi vsak gib milih članov družine ovekovečili na filmskem traku, toda vseeno priznam, da se zelo rad spominjam tistih uric, preživetih na stričevi kmetiji, na polju, v gozdu; a še posebno, da je stric Janez trden kmet, kije vedno od srca rad povedal: »Kmetic veselo na svetu živi.« Res! Zato pa sem zadnjič smuknil iz mesta in se ustavil šele pod gorami ob reki, na robu velikega in edinega polja v tem delu naše domovine — pri stricu Janezu in pri teti Mici, seveda!
Vam rečem, da v prvih desetih minutah našega srečanja ni bilo konca in kraja veselja in besed: »Glej ga, glej! Se je pa le oglasil, ti šment! Kako se imate pri vas? Ste zdravi? O, gre. Kar dobro. Bi ne moglo bolje! Midva sva zdrava kot dren! Lepo pa je, da se spet en bart vidimo, a ne!«
»Na zunaj se nisi dosti spremenil,« mi reče teta Mica, »kaj pa po srcu?«
»Tudi ne, teta Mica,« se ji nasmejem.
»A imaš še vedno tako rad travnike, polja ... še vedno rad hodiš v gozd,« me sprašuje. »O, še, še,« rečem.
»To je lepo, da imaš še vedno zdrave kdrenine,« se nasmehne teta Mica. «
»To že ... Samo zdaj ni več časa za to,« z obžalovanjem priznam.
»Saj — tudi pri nas je zdaj marsikaj drugače, a ne Janez,« reče teta Mica.
»Jaja,« reče stric Janez, »gremo v korak s časom, gremo!«
»Vidim, teta Mica,« rečem navdušeno, medtem, ko se ona hitro suče v moderni kuhinji-pea in govori: »Ampak, da ne bomo samo govorili . .. Sedi k mizi, bodi domač, bom skuhala kavico. Saj si za eno kavico, a ne!« »Jaz sem že,« rečem; toda takoj sem opazil, da ta »železna srajca« ni všeč stricu Janezu, ki ni imel več obstanka v kuhinji — zato sva šla ven na vrt, na zrak, v zlato jesenskega listja. In tu sem šele lahko presenečeno zazijal, saj sem v senci krošenj namesto njiv in gozda zagledal delovišče, dvigala, buldožerje, tovornjake in bloke, ki rastejo kot gobe po dežju.
»Kaj pa je to,« sem ves iz sebe.
»Tule ob domačiji bo nova samopostrežba,« reče stric in se čudi, ker jaz začudeno zijam vanj: »Kako to? Tule je bil vendar tvoj največji in najljubši travnik!«
»Oh, nič se ne čudi,« teče stric Janez, »zdaj se tudi v našem kraju hitro razvijamo! Le pomisli — v tej samopostrežbi si bom lahko en, dva, tri nakupil vse reči! Nič več mi ne bo treba pridelovati in se ubadati s poljem!« In potem še reče malce bahavo: »O, tudi pri nas se je premaknilo naprej!«
»Ampak stric ...« se čudim, dokler me ne prekine: »Le poglej!« In mi kaže s prstom tja na polje, kjer je imel njive.
»Tam stoji nova šola,« reče, »včasih smo jamrali, da je veliko kmetov slabo pismenih, vidiš — zdaj pa je moderna šola prišla naravnost k nam na polje! To je lepo, a ne!«
»To že, toda .. .,« zajamram^stric Janez pa me pogleda postrani: »Mar nimam prav?«
Zlata jesen
»To že, ampak stric . . . ,« sem zdajci koj brez glasu, ko ob gozdu zagledam veliko novo tovarno: »Ali sanjam . .. a je to res? Tamle je bil tvoj največji in najljubši gozd. Tako ponosen si bil nanj...!«
»Seveda,« navdušeno govori stric, »a nič se ne čudi! Tamle je naša nova tovarna, le poglej! Veš — .smo včasih jamrali, da na kmetih ni kruha za vse in da je kmečkemu človeku težko dobiti delo v tovarnah .. . A glej — zdaj je tudi tovarna prišla k nam na polje in v gozd!«
»Ampak stric .. . ,« mi zmanjkuje besed.
»Le nič ne bodi zavisten,« mi reče stric, »ker je tudi k nam moralo /»iti moderno življenje, a ne! Zato raje napni oči, ker te čaka še marsikatero presenečenje!«
»Kakšno presenečenje,« zajeetjam.
»O, vidim fant, da nisi na tekočem z dogajanji v naši vasi! Ampak jaz ti ne zamerim! Pač dobro vem, ka/išno hitro in živčno življenje imate v mestu!« Po teh besedah me potegne s seboj, da greva po seno-žetih, nato okrog majhnega gozdnega otoka smrek, ko mi postane nekoliko lažje pri srcu in v glavi tudi.
»Za tem gozdičkom so pa vaše njive in kozolci,« se navdušeno spominjam.
»'la.ja,« reče stric Janez in se čudno posmehne sebi v brk.
Tedaj se pred nama spet odpre obzorje polja in joj, mi pogled vzame sapo, da me stric Janez smeje se podpre s svojo močno roko.
»K-k-kaaj. .. ,« ko v sanjah zašepetam in buljim v dvajset še nedograjenih stolpnic na njivah.
»I, kaj — tu je naše novo naselje,« je navdušen stric, »in v kratkem bo tu nor mestni center!«
»Ampak stric . . .« nečem, ko se opomorem po požirku domačega žganja. <>to je vendar nemogoče!«
»No, no,« je hudomušen stric. >>smo spet zavistni, kaj? Misliš, da mi ne moremo imeti mesta. a,4 se smeje.
»Ne, ne. stric . . .« sem zares zbegan, »ampak to je vendar nemogoče!«
. »Prav nič.« je navdušen stric Jane Z, »rčasi/i smo mi jamrali in se vozili z avtobusom po dvajset kilometrov, da smo prišli v mesto. A poglej — zdaj smo tudi mi napredovali: v naša polja in gozdove je prišlo moderno belo mesto!«
»Neverjetno,« se jezim, »le kateri slamo-umnež se je domislil tega ?«
Stric Janez pa se le posmehne: »Le nikar ne preklinjaj, ker ne
veš!«
»Kaj vraga — spet ne vem,« se še bolj jezim.
Stric Janez pa se le posmehne: »Za te reči ima velike zasluge naš Urban!«
»Kateri Urban,« vprašam, ker moram izvedeti točen naslov, da bom lahko iz trese/ svojo jezo.
»I, urbanist Urban' Moj brat in tvoj stric,« se smeje stric. »Hudiča,« težkopožrem svoj grenki žo/č.
»*Ja, zato ne preklinjaj,« reče stric Janez, »ker je med ljudmi itak vedno tako, da je treba trikrat premisliti, potlej pa enkrat reči in storiti!«
»Ampak to je nemogoče^ stric,« sem strašno jezen, stric Janez pa z veseljem gleda stol/>nice.
»Kaj te nič ne boli srce,« ga ostro vprašam.
»Kje neki,« mirno reče, »včasih, ko sem imel zemljo, sem imel srce in korenine, zdaj pa obojega nimam več! In kaj naj me potlej boli?«
»Saj to že,« mi ne gre v glavo, če/)rav mi stric lepo in preprosto govori: »Napredek je pa tudi lepa reč, a ne!«
»Res, zato vsak človek skače iz kože,« počasi poskušam razumeti.
»Ampak — kaj boš />os/e/ počel ti? Ti si vajen le polja, saj si vse življenje kmetoval,« vprašam.
Stric Janez pa mi položi široko dlan na rame in hudomušno reče: »l, kaj!? Odslej bom kmet brez zemlje. Saj pravijo, da je zda/ to moderno, anetU
»Ne vem,« hočem reči, a ne rečem — ker se oba tiho zagledava v ostanke jesenske narave v zlatih barvah tam za stolpnicami . . . Vendar ne za dolgo, pred domačijo zagledam teto Mica, ki kliče: »Tak, pridttu Že na kavico!« Pavel Lužan
V Tržiču avtomobilska dostava
poštnih pošiljk
Okoliš tržiške pošte je brez dvoma med najtežjimi na Gorenjskem. Med Tržičem, kjer je osrednja pošta, in okoliškimi naselji so sorazmerno velike višinske razlike. Mesto leži 525 metrov visoko, Ljubelj 1200, Jelendol «00, Lom ti30, Brezje nad Tržičem b7(), Zgornje Veterno 653 metrov visoko itd. Razen tega je precej vasi, katerih nadmorska višina dosega 500 in več metrov. Razporeditev vasi je takšna, da pismono-šam ne omogoča krožne poti, temveč morajo na primer sorazmerno daleč v Jelendol ali v Lom in se odtod »prazni« vračati, brez oddajanja po-š'ljk naslovnikom. Tudi urejenost cest ni najboljša. Po ocenah poštarjev je dobra tretjina cest in potov asfaltiranih, dve tretjini komunikacij pa pokriva makadam. Čeprav dnevno število pošiljk ni veliko, terjajo geografske razmere v tržiški občini od pismonoš precejšen napor. Nenapisano poštno pravilo pravi, da morajo   pismonoše 15-kilometrske
razdalje premagovati peš, relacije, dolge od 25 do 30 kilometrov s kolesi, in daljše razdalje z mopedi ali motorji. Vendar zaradi prej omenjenih razmer uporaba koles in mopedov pri tržiških pismonošah večkrat niti v poštev ne pride.
To so bili po pripovedovanju samostojnega svetovalca direktorja PTT Kranj za študije in razvoj poštnega omrežja Joža Praprotnika in upravnice tržiške pošte Julke Rozman glavni vzroki za novost, ki so jo v ponedeljek uvedli kranjski oziroma tržiški poštarji. Medtem ko Trži-čane, stanujoče v ožjem poštnem okolišu, še vedno obiskujejo »nemo-torizirane« pismonoše, pa pošiljke za naselja iz širšega poštnega okoliša dostavljata pismonoši z osebnim avtomobilom. Prve preizkuse in teste za avtomobilsko dostavo pošiljk so kranjski poštarji opravili leta 1971 v radovljiški in tržiški občini. Po vsestranskem tehtanju so se odločili za tržiško občino, kjer
Pismonošema Pavlu Kopaču in Fadilu Jahiču so prvima zaupali avtomobilsko dostavo poštnih.pošiljk. Za tržiško novost se bodo zanesljivo zanimali tudi predstavniki drugih poštnih podjetij iz Slovenije. Pavel in Fadil sta za pripravo avtomobilske dostave potrošila tudi precej prostega časa. — Foto: P- Perdan
V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v petek odprli razstavo akademske sli-karke Slobodanke Sobote. — Foto: F. Perdan
imajo pismonoše najtežje delovne pogoje. Z značilno poštno rumeno barvo olepšan fičko krene vsako jutro na okrog 55 kilometrov dolgo pot po naseljih tržiške občine. Avtomobil z voznikom — pismonošo Pavlom Kopačem za volanom in spremljevalcem Kadilom Jahičem, ki sta v pripravo avtomobilske dostave pošiljk vložila veliko truda in prostega časa, obišče vsak dan Senično, Sebenje, Ziganjo vas, Breg, Retnje, Zvirče, Hudo, Hušico, Brezje, Hudi Graben in Leše. Vsak drugi dan pa bosta motorizirani pismonoši obiskala Spodnje in Zgornje Veterno, Popovo, Vadiče, Visoče, Paloviče, Čadovlje, Dolino, Jelendol, Lom, Grahovše in Potarje. Razen toliko prevoženih kilometrov prehodita Pavel in Fadil pri raznašanju pošiljk do naslovnikov dnevno še vsak od 10 do 12 kilometrov! Običajen dan odpade na vsakega okrog 250 pošiljk, ob torkih in petkih, ko izide Glas, pa se število pošiljk poveča na 400! Fičko krene na pot okrog pol osmih zjutraj, vrne pa se okrog 14. ure.
Z uvedbo avtomobilske dostave pošiljk je dobil novo organizacijo tudi tržišk'i poštni okoliš. Leše, Vadiče, Hudi Graben, Popovo, Paloviče in Visoče so doslej sodile k poštnemu okolišu Brezje na Gorenjskem, po novem pa so del tržiškega okoliša, ki se sedaj ujema z ozemljem občine.
Avtomobilska dostava pošiljk v širšem okolišu tržiške pošte je stekla. Organizatorji novosti, ki v Sloveniji za zdaj še nima primere, bodo avtomobilsko dostavo sprotno prilagajali razmeram na terenu (sedaj je še v poskusni fazi) in se trudili, da bodo zadovoljni tako naslovniki kot pismonoše, za katere/ije nova vrsta dostave precejšnja razbremenitev.
J. Košnjek
V Tržiču razstavlja akademski slikar Tine Gorjup
Drevi bodo v tržiški galeriji odprli razstavo likovnih del akademskega * slikarja Tineta Gorjupa, ki se tokrat prvič v povojnem času predstavlja slovenski javnosti s samostojno razstavo. Gorjup je realist, ki najraje in najpogosteje slika pokrajino. Motive za svoja olja išče v tihih kotičkih ljubljanskega barja, ob Ljubljanici in Gradaščici, v veličastnem gorskem svetu okoli Trente, pa tudi v obmorskih predelih slikovite Istre iw kamenitih dalmatinskih otokov. Slike so precej raznolike, iz njih odseva razpoloženje v naravi, kjer se stalno menjavajo barve in svetloba, pa tudi razpoloženje v slikarju samem, ki se tudi pogosto izpreminja.
Razstavljena dela ne predstavljajo Gorjupa le kot slikarja pokrajine, temveč pričajo, da se avtor zelo Uspešno ukvarja tudi s slikanjem tihožitij, cvetja, portretov in aktov.
Razstava bo odprta v j>etek, 4. oktobra, ob 1«. uri s koncertom, ki ga bo izvajal priljubljeni basist Ladko Korošec. S. R.
Janez Krvnička, sposoben in na moč uspešen poslovni mož, kije izkušnje svojega dolgoletnega delovnega staža v dopoldnevih delil na svojem delovnem mestu med svoje podrejene, v popoldnevih pa tekal z vabili od seje do sestanka, je pred nedavnim sprejel v svoji delovni organizaciji še eno funkcijo. Znan kot zelo občutljiv in dovzeten za socialne probleme, znan po svoji humanosti in solidarnosti, je z odprtimi rokami sprejel dolžnost predsednika komisije za reševanje socialnih vprašanj zaposlenih.
Svoje nove naloge se je, tako kot je bilo tudi od njega pričakovati, lotil z vso vnemo in zavzetostjo. Cena, nakladalec s petimi majhnimi otroki, je takoj dobil od sindikata enkratno denarno pomoč, Fronc, delavec ob stroju, svoje prošnje še napisal ni, ko mu je bita že izročena kuverta s 500 dinarji, Tona je imel ozimnico med prvimi v svoji kleti. Da je Krvnička s takimi dejanji samo še utrdil svoj že prej neomajano trdni ugled, je menda razumljivo. Med delavci je bil nadvse priljubljen; med drugim ni v bližnjem bifeju nikoli plačal zapitka. Tona, Cena in drugi so se kar trgali, kdo naj bi mu plačal dva deci črnine. Fronc je nekega dne kar jasno in glasno povedal, da je bil dal svojemu petemu otroku ime Janez — po Janezu Krvnički.
Vendar se dejavnost Krvničke ni omejevala le na probleme v podjetju, svoje sile in sposobnosti je usmerjal tudi na reševanje socialne problematike nasploh. V ostrem in stalnem kontaktu z Rdečim križem se je prav na njegovo pobudo rešil marsikateri problem zapuščenih otrok, alkoholizma itd. Skoraj da je že kazalo, da zanemarja svoje redno delo, tako razgret je bil kot socialni delavec.
Dvolična solidarnost
Ne bi bilo treba posebej omenjati, da je kolektiv Janeza Krvničke med prvimi in v polnem številu vsako leto pridno hitel na krvodajalske akcije, na odvzem krvi, na solidarnost z največjo mero človečnosti. Janez Krvnička se je pred krvodajalskimi akcijami znatno potrudil in v dolgem nagovoru orisal pomen prostovoljnega krvodajalstva. Dosegel je tudi, da od zdaj naprej njegovi delavci niso imeli le štirih ur prosto po odvzemu krvi, temveč vseh osem ur.
Tona, ki mu nekaj decilitrov odvzete krvi pri njegovi močni konstrukciji ni povzročalo nikakršne omotice ali slabosti, se je javil že v zgodnjih jutranjih urah in takoj nato izkoristil prosti čas za obisk svoje sestre na bližnjem Koroškem. Hudo ga je potrlo, ker je ni našel doma. Zbolela je in zdravi se v bližnji bolnišnici, je izvedel od sosedov. Z nič kaj upanja, da jo bo lahko videl, se je obotavljajoč odpravil do bližnje bolnice. Taval in taval je po hodnikih, ne vedoč, kam naj se obrne, ko je nenadoma skoraj trčil v — Krvničko! Krvnička, bled kot smrt in z obvezano levo roko, je prebledel še bolj, a izhoda ni bilo. Pojasnilo sodelavcu je bilo neizogibno in bolj ko bi se motovilil v lažeh, bolj bi bilo neprepričljivo. Tona ni bil iz zadnje moke, brati je znal tudi nekaj nemško, bledica in obvezani komolec sta mogla pomeniti le eno: Krvnička je dal kri, tukaj, v celovški bolnici, povsem prostovoljno — za denar, za šilinge! Vprašal bi ga, za koliko šilingov, za tisoč ali več, vprašal bi ga bil Tona, ko ne bi od samega neljubega presenečenja otrdel, ko ga ne bi kar neslo ven, na čisti zrak, domov, v nenehno premišljevanje, če morda ni imel prividov, če mu ni morda prostovoljno dajanje krvi v domačem gasilskem domu le povzročilo nekih slabosti, ki se jih ni bil zavedal.
Naslednji dan je bil iz previdnosti čisto tiho. Ko je Krvnička stopil po službeni dolžnosti do njegovega stroja in se izogibal vsakega pogovora ali srečanja z očmi, je Tona vedel, da ni sanjal. Da, res je bil prejšnji dan iskal svojo sestro, da, zares je bil v bolnici, zares je videl Krvničko tako dobro, kot ga vidi zdaj, vendar včeraj ne v tej elegantni novi obleki in srajci in Tona bi bil prisegel, da je nikoli niso ukrojili naši krojači. D. S.
Pevski zbor tudi v Ljubnem
Zaradi pogostih prireditev in proslav v Ljubnem se vse bolj kažejo potrebe tudi po ustrezni amaterski kulturni skupini predvsem pa po lastnem pevskem zboru. Ze avgusta je vodstvo mladinskega aktiva začelo z akcijo za ustanovitev pevskega zbora. Pobuda je naletela na velik
odmev in tako se je kmalu zbralo 20 mladincev in mladink na pevskih vajah. Na novo ustanovljeni pevski zbor vodi Marjan Eržen iz Podbre-zij. Člani zbora že drugi mesec pridno vadijo in pripravljajo program za svoj prvi koncert, ki bo predvidoma ob prazniku republike. JR
Trboveljski likovniki na Jesenicah
V mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah je odprta slikarska razstava likovnikov, ki so združeni v RELIK pri DPD Svoboda — center Trbovlje. Tako jeseniška likovna skupina DOLIK organi-
zira že trinajsto razstavo v letošnjem letu na Jesenicah.
V mali dvorani delavskega doma se predstavlja 13 likovnikov s 35 deli v olju, grafiki in akvarelu. Razstava bo na Jesenicah odprta še do 2. oktobra. D. S.
Boj in požig Gozda pred tridesetimi leti
Proslava pod Storžičem in Kriško goro
Kdo ne pozna te majhne in lepe Vasice pod Kriško goro, ki SO jo Nemci in domobranci požgali pred tridesetimi leti? Gostoljubni Vafičani Gozda nad Golnikom so sprejemali partizane vse od začetka vstaje, zato je bil požig tega hribovskega kraja toliko večju izguba.
Tisti dan — 7. oktobra 1944 — P" je v Gozdu in ob njem divjala tud i ostra bitka in zato so domačini ta dan vzeli za svoj dan. Dim ter v Križah, na Pristavi, na »etrnein, v Seničnem in v Sebe-nJah bodo slavili v soboto, 5., in v nedeljo, ti. oktobra, zato oživi-■BO dogodke izpred tridesetih let.
Partizani smo bili v teh vasicah, Ppsebno pa v «91 m visoko letečem
2.°zdu, kakor doma. Čeprav je štel le prebivalcev — z otroki in starimi V|'d      ni le materialno, I emveć VSS
transko pomagal partizanom. Bil je
Partizansko zatočišče,  križišče, ute
m sestavni del partizanov. Mali "Ozd je dal tudi 26 borcev, skoraj
Polovico prebivalcev, in šest padlih. Zaradi takih ljudi, zaradi ii|egove
*ge, zaradi zvea z aktivisti vetrne-
RN. Seničnega, iz K rižev, Sehenj in bližnjih   krajev,  se   je   tudi komaj
Ustanovljeni III bataljon ii Drage Pri Begunjah premaknil v Gozd. Ze Prvi večer, 6. oktobra, je tam priredil
"utitig, hkrati pa Že zvedel, da se v
dolini Nemci in domobranci priprav
ljajo na hajko. Prav zaradi vse naglejšega Širjenja domobranstva je bil tudi III. bataljon tedaj poslan na območje   Kriške   gore  in Storžiča,
kjer se je že zadrževal II. bataljon
kokrškega odreda. Tedaj je taboril pri bovrencu pod Storžičem, debelo uro hoda od t tozda.
Zaradi   vsega   tega   se  je obetala uspešna borba partizanov kokrškega odreda z Nemci in domobranci, ki so naslednic   jutro,  7.  oktobra, res začeli približevati Gozdu.
Ker so partizani to slutili, je III. bataljoni ki mu je poveljeval Franc Ribnikar-Lenart, njegov politkomi-
sai pa je bil Jože Kotar, poslal že zarana v zasedo 1. četo, ki jo je vodil Mihael Karo Kmalu se |e na poti pod GOzdom pokazala neinško-do-mobranska izvidnica, ki so jo partizani napadli in razbili. Bila je megla in zaradi presenečenja se je sovražnik umaknil ter začel iskati drugo pol.
Umaknila pa se je tudi zaseda III. batalJOHa in tudi Ves preostali bata
Ijon |c spremenil prvotne položaje,
ki so bili zelo dobro izbrani. Zaradi tega jt bila /daj pol odprta. V zraku |e bila VSS VeČjfl napetost, ki so jo
čutili tudi domačini. Opravičeno so
pričakovali skorajšni prihod in napad Nemcev in domobrancev Zato
je bil iz III. v II. bataljon poslan kuni s prošnjo, naj DO možnosti oddelek II. bataljona pribiti k seno-
žetim Gozda in tamkaj zasede položaje, tako da napadalci s te strani ne bi udarili v hrbet III. bataljonu in v Gozd, Bil sem med tistimi, ki smo šli s komandantom Stanetom Dobre-tom-Karlom, dobrovoljnim in udarnim fantom, ki je imel vse lastnosti dobrega poveljnika. Z njim je šlo 22 prostovoljcev z dvema strojnicama in dvema brzostrelkama. Najboljšo je nosil komandant Karlo. Tesli smo proti Gozdu, ker smo čutili, da se bo spopad kmalu vnel.
Glavnina partizanov, to je III. bataljon, je bila pripravljena na prihod
napadalcev I zahodne strani, in tam SO tudi pričakovali glavni napad. Toda zgodilo se je drugače. Komaj sta se vzhodno od vasice na koncu senožeti   ob   gozdu   sestali vodstvi
obeh   bataljonov   in razporejali
skupino borcev II. bataljona, SO Nemci in domobranci že napadli, in sicer prav tam in čisto od blizu.
Tako se je začelo trdovratno prebijanje skupine II. bataljona in oddelka III. bataljona čez vso, več ko kilometer dolgo in poševno senožet.
Kmalu za tem je zaropotalo tudi na zahodni strani, tam blizu vasnr, kjer je bil III. bataljon. A zaradi spremenjenih položajev so napadalci zlahka prišli do vasi in potem v njo. Medtem se je skupina II. bataljO
na pod močnim ognjem in braneč se, težavno prebijala k vasi in navzgor k
gozdu.   Medtem   sta   bila ranjena
bolničar Tanjšek in borec Bregant, kmalu nato pa je, malo pred rešilnim gozdom, padel tudi komandant Karlo. Zdaj so Nemci in domobranci navalili na vasico, jo oropali, zgnali skup preostale vascane, ki so bili predvsem še otroci in stari, vse domačije požgali in se kmalu umaknili v dolino. Tretji bataljon zdaj z oddaljenih položajev ni mogel storiti nič učinkovitega, poleg tega pa so Nemci pred seboj kot zaščito gnali prebivalce. Tako je pogorela partizanska vasica Gozd, prebivalci so bili izgnani, nekaj pa jih je prešlo k pari izanom.
Komandanta Karla smo dobili šele pozno popoldne na robu njive blizu vasice oropanega, V samem spodnjem perilu. Domobranci so se potem hvalili z njegovo obleko, z brzostrelko in torbico. Kaže, da se je po nevarni ranit vi v stegno ustrelil sam, samo da ne bi dobili živega. Pokopali smo ga pri cerkvici, ki edina ni lwla požgana.
Vaščani so ostali brez strehe, vendar so le vedno ostali partizanski, kot so tudi še danes.
Boj, od katerega smo si obetali velik uspeh, saj sta bila v bližini kar dva odredna bataljona, se zaradi raznih okoliščin torej ni končal v naš prid, kar pa smo potem dobro preaualiziiali. Kljub temu so ti dogodki odjeknili daleč po Gorenjski.
Slavje ob tridesetletnici teh dogodkov bo zvezano z raznimi pohodi mladine, s slavnostno sejo vseh skupnosti, predvsem pa s prireditvijo v nedeljo, 6. oktobra, ob 10. uri v Gozdu. Poleg govornika bodo sodelovali . še učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev, člani amaterskega gledališča iz Tržiča pa tudi tržiški oktćt in teritorialna par-t ižanska enota.
Potem, ko bo srečanje borcev, aktivistov, internirancev, domačinov in mladine, bodo lahko še zvedeli, da je bila prva domačija, ki so jo Nemci in domobranci požgali v Gozdu Zaplotnikova, po domače Primčeva. Njihova družina je štela 11 članov in tedaj jih je šest že bilo med partizani. Na (lan požiga, 13. julija 1944, so aretirali ostalih pet, prav tako pa tudi Katarino Šebat, Mežnarjevo Kati po domače. Med potjo so jo ustrelili, tedaj pa sta ušla več kot ()() let star Primčev oče in sin Viktor. Tako je oče postal najstarejši partizan tega okoliša, 7. oktobra pa petnajstletni Viktor Tišler-Pod-logarjev, najmlajši.
Marsikaj boste še lahko zvedeli na tem srečanju, zato ste vsi najvljudneje vabljeni. Posebno vabilo pa velja borcem gorenjskega in kokrškega odreda ter aktivistkam in aktivistom   tega  območja. Pridite!
Ivan Jan
Torek,  1.  oktobra 1974
Špecerija Bled je udeležencem Glasovega izleta priskrbela izdatno malico.
Prvi postanek je bil na Muljavi. Srečni izžrebanci so se ustavili ob rojstni hiši pisatelja Josipa Jurčiča, si ogledali Krjavljevo kočo, seveda pa so obiskali tudi znano Obrščakovo gostilno.
Za večino izletnikov je bilo sobotno potovanje prva priložnost, da obiščejo »Bazo 20« v kočevskem Kosili smo v Novem mestu. Za izdaten prigrizek so poskrbele gojenke novomeške gostinske šole. Rogu.
Glas na izletu po Dolenjski
Predstavnika blejske Specerije Vinko Potočnik in Miro Rijavec sta bila na Glasovem izletu prvič. Naše podjetje je že večkrat sodelovalo pri vaših akcijah, sta dejala, in tako bo tudi v bodoče.
Izkušena šoferja Creine Andrej Brešar in Albin Zevnik sta poskrbela za varno vožnjo po dolenjski pokrajini. Potnikom sta med vožnjo povedala marsikatero zanimivost.
Podjetje za stanovanjsko
in komunalno gospodarstvo Kranj
razpisuje javni natečaj
z zbiranjem pismenih ponudb o    prodaji    zasilnih stanovanjskih prostorov s površino ca. 57 kv. m v pritličju hiše Ljubljanska cesta št. 4 v Kranju za izklicno ceno 54.000 din.
Pogoji: .r)() fr kupnine je treba plačati ob podpisu pogodbe, 50 % pa v 7 letih v enakih polletnih obrokih z 2 '< obrestmi. Ob ponudbi je treba vplačati varščino v znesku 2700 din. Prednosti ima ponudnik, ki bo ponudil višjo kupnino oz. krajši rok plačila.
Pismeno ponudbo je treba poslati v tO dneh po objavi na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta J L A 6.
Podrobnejše informacije o tem razpisu daje pravna služba podjetja, telefon ftt. 218-75.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis —
enota Agromehanika, C. JLA 2.
tel. 23-485, 24-871, 24-778
Obiščite našo novo trgovino rezervnih delov in gum v Kranju na Koroški c. 25
kjer vam nudimo vse rezervne dele /.a kmetijske stroje s popolnim   programom   za   traktorje  IM T,  kosilnice   BCS, motorje
ACKME in LOM BARDINI, traktorje PASQUAL1 in TOMO VINKOVIO
Poleg rezervnih delov imamo kompletni program trak turskih in
avtomobilskih gum,
za katere vam nudimo na samem (Korišću
brezplačno montažo
(nekaj Vrst gum stara cena). Delamo od 6. do 18. ure neprekinjeno, v .sobotah od 8. do 12. ure.
Na izletu je bilo res veselo. Za to /e zlasti poskrbel .runu humorist Rado /•'er/ari Hado / I.oke' Na ročena ima kar- dva Glasa in res ni čudno, da se mu /e nasmehnila sreča!
Zapis c izleta sta pripravila i (lovekar
F Perdan
—KARIBSKA SKRIVNOST
V sodelovanju s PreSernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.
•Jane .Marplova je pokimala. S trdnim, skoraj ukazovalnim glasom, ki ga ni bila prav -nič vajena, je rekla: »Zločin morava preprečiti. Vi ga morate preprečiti, gospod Rafiel.«
»Jaz?« je začudeno vprašal Rafiel. »Zakaj pa jaz?«
»Zato ker imate vpliv in denar,« je preprosto pojasnila Jane Marplova. »Ljudje bodo prisluhnili vašim besedam in predlogom. Meni ne bi posvečali nobene pozornosti. Rekli bi, da ima priletna gospa bujno fantazijo.«
»Morda bi res rekli, kaj takega — norci,« je rekel Rafiel. »Moram pa priznati, da bi si" človek ne mislil. Ha imate kaj možgan v glavi, če posluša vaše vsakodnevno klepetanje. V resnici pa znate prav logično misliti, kar ni dano mnogim ženskam.« Neudobno se je premaknil v stolu. »Kje za vraga pa sta Ksther in Jackson?« je zarenčal. »Ne morem več sedeti. Ne, vi na ne morete pomagati. Niste dovolj močni. Le kaj si predstavljata, da me pustita takole samega.«
»Poiskat ju grem.«
»Nikamor ne boste hodili. Tu boste ostali — razčistila bova vso zadevo. Kdo od njih je? Greg? Tihi Kdvvard Hillingdon — ali pa moj dečko Jackson? Gotovo je eden izmed teh treh, kajne?«
17. KAKI K L PREVZAME POVELJSTVO
»Ne vem,« je rekla Jane Marplova. »Kako? O čem  pa sva se pogovarjala zadnjih dvajset minut?«
»I )omislila sem se. da se mogoče motim.« Rafiel je stimel vanjo.
»Torej kljub temu nimate kaj dosti v glavi,« je nejevoljno pribil. »Pa ste bili videti tako trdno prepričani.«
»Pa še kako trdno sem prepričana, da se je zgodi] Umor. Le o tem nisem prepričana, kdo je morilec. Vidite, major Palgrave je imel v zalogi več morilskih Zgodb, sami ste rekli, da vam je bil povedal o nekaki Luk reci j i Borgiji . . .«
»Da, res je. Vendar pa je bila ta zgodba povsem drugačna.«
»Vem. Gospa VValtersova pa je omenila, da ji je major pripovedoval o nekom, ki so ga zastrupili v plinski pečici . . .«
»Toda zgodba, ki jo je povedal vam . . .«
Jane Marplova mil je skočila drzno v besedo, kar" ■e Rafiel u ni pogosto zgodilo.
Govorila je obupno resno in le malce nedosledno:
»Ali ne razumete — tako težko je biti prepričan. Hočem reči človek tako pogosto ne posluša, kaj mu kdo pripoveduje. Gospa VValtersovo vprašajte, tudi Ona pravi tako. Začneš poslušati, nato pa ti misli Uidejo drugam in naenkrat se zaveš, da si nekaj preslišal . Zato se vprašujem, če mogoče ni prišlo do kakšnega presledka — čisto kratkega — med Zgodbo, ki mi jo je povedal, v kateri je bil storilec moški, ter trenutkom, ko je izvlekel listnico in vprašal: .Ali hočete videti sliko morilca?«
»Mislili ste, da je govoril, kot da je na sliki moški?«
»Da. Še pomislila nisem na to, da mogoče govori <> ženski. Toda zdaj — le kako naj za trdno vem, ali je mislil žensko ali moškega?«
Rafiel jo je zamišljeno pogledal.
»Eno veliko napako imate.« je naposled spregovori. >Vse preveč tankovestni ste. In to je velika JUlpaka. Odločite se vendar in ne nihajte sem in tja. * začetku ste bili lako odločni, toda med klepetanjem s pastorjevo sestro in z drugimi sle izvedeli stvari, zaradi katerih ste začeli omahovati.«
»Mogoče imate prav.«
»Torej pozabiva za zdaj na to in nadaljujva /. VaSim prvotnim prepričanjem, kajti v devetih izmed desetih primerov velja, da je bila človekova prva sodba pravilna, vsaj zame velja to pravilo. S tremi ftoUmljenci imava opraviti. V mislih jih bova osamila ,n si jih dobro ogledala. S katerim bova začela?«
»Meni je res vseeno,« je odgovorila Jane Marplova. ►Nobeden od njih ni podoben zločincu.«
»Najprej se bova lotila .Grega.« seje odločil Rafiel. »Ne morem ga prenašati, kar seveda še be pomeni, da l(> morilec. Vendar pa kažejo nekatera dejstva v nje-Rovo smer. Tablete proti visokemu krvnemu pritisku so bile njegove. Prav lepo jih je imel pri roki. ali ne?«
»Se vam ne zdi, da hi bilo to preveč očitno.'« je Ugovarjala Jane Marplova.
»Ne verjamem.« je odgovoril Rafiel. »Morilec je moral hitro ukrepati, zato se je tudi poslužil tablet. Ni imel časa da bi hodil gledat okoli, če ima kdo drug iste vfste zdravilo. Recimo, da je storilec Greg. Dobro. Če bi leta hotel spraviti svojo ljubo ženo Luckv s poti (s
tem hi storil dobro delo — res razumem fanta) — ne morem pa razumeti, kakšen motiv bi imel za to. Ljudje govorijo, da je bogat, da je podedoval denar po svoji prvi ženi, ki ga je imela na kupe. Torej je razumljivo, če je svoji prvi ženi'pomagal na drugi svet. Ampak to je zdaj pozabljeno in nihče mu ni mogel ničesar dokazati. Toda Luckv je bila revna sorodnica njegove prve žene. Denarja nima nobenega, in če jo hoče Greg res spraviti s poti, potem je to zato, ker se hoče poročiti s kakšno drugo žensko. Ali ljudje kaj govorijo, da ima v mislih drugo?« •
Jane Marplova je zmajala z glavo.
»Jaz nisem nič slišala o tem. Gospod Dvson je — zelogalantendor.se/? gospa.«
»No, to ste pa res povedali na prijazen, staromoden način.« je vzkliknil Rafiel. »Dvson je star kozel. Toda to ni dovolj. Dosti bolj važen vzrok potrebujeva. Oglejva si torej Edvvarda Hillingdona. Eden od najza-gonetnejših moških je, kar sem jih kdaj videl.«
»Zdi se mi, da gospod Hillingdon ni srečen človek,« je pripomnila Jane Marplova.
Rafiel jo je zamišljeno pogledal.
»Ali mislite, da je morilec srečen človek?«
Jane Marplova je zakašljala.
»Da, po mojih izkušnjah je to res.«
»Vaše izkušnje ne segajo dovolj daleč,« jo je zavrnil Rafiel.
Jane Marplova bi mu lahko povedala, da se moti. Vendar pa mu ni ugovarjala. Vedela je, da ni moškim prav nič všeč, če jim skušaš dokazati, da nimajo prav.
»Hillingdon se mi zdi kar primeren,« je nadaljeval Rafiel. »Po vsem videzu med njim in njegovo ženo ni vse tako kot treba. Ste opazili?«
»Q da, opazila sem,« je prikimala Jane Marplova. »V javnosti se zelo lepo obnašata drug do drugega, toda to človek seveda pričakuje od njiju.«
»Vi najbrž bolje poznate to vrsto ljudi kot jaz,« je rekel Rafiel. »Dobro, torej. Hillingdonova se sicer kar najlepše obnašata, vendar pa obstaja možnost, da ima Kdvvard Hillingdon v načrtu — na gentlemanski način — umoriti svojo ženo Evelvn. Se strinjate?«
»Če je tako, potem mora biti po sredi druga ženska,« je rekla Jane Marplova.
Nato pe je nevoljno stresla z glavo.
»Nikakor se ne morem otresti občutka, da stvar ni povsem tako enostavna.«
»Dobro — koga bova zdaj pretresla — Jacksona? Mene lahko izpustiva.«
Jane Marplova seje tokrat prvič nasmehnila.
»In zakaj naj bi izpustila vas, gospod Rafiel?«
»Će hočete diskutirati o tem, ali sem jaz morilec, se morate pogovoriti s kom drugim in ne z menoj. Če bi diskutirali z menoj, bi samo izgubljali čas. Sploh pa bi vas rad vprašal, kako naj bi jaz igral to vlogo? Ničesar ne morem sam, kot kakšno lutko me vlačijo iz postelje, me oblačijo, vozijo okrog v vozičku, me potiskajo na sprehod." Kako zaboga pa naj bi jaz koga umoril?«
»Prav tako lahko kot kdo drug,« je s poudarkom odgovorila Jane Marplova.
»In kako ste prišli do tega zaključka?«
»Najbrž se boste strinjali z menoj, če bom rekla, da imate dobre možgane?«
»Seveda imam dobre možgane,« je izjavil Rafiel. »Precej boljše kot kdo drug v tej soseščini.«
»In vaši možgani bi vam pomagali, da hi lahko premagali telesne težave.«
»To bi pa zahtevalo precej dela.«
»Da,« se je strinjala Jane Marplova, »precej dela bi zahtevalo. Toda — vi bi najbrž uživali pri tem.«
Rafiel je precej dolgo strmel vanjo, nato pa se je nenadoma za krohot al.
»Vi se pa res marsikaj upate,« je rekel. »Videti ste krhka stara gospa, pa ste več kot to, kajne? Torej res mislite, da sem morilec?«
»Ne,« je odgovorila.
»Zakaj?«
»Ravno /ato/ker imate dobre možgane. In ker jih znate uporabiti, lahko dosežete večino stvari, ki si jih želite, ne da bi se morali zateči k u nami. Moriti je neumno.«
»Koga za vraga pa bi jaz hotel spraviti na drugi svet?«
»To je res zelo zanimivo vprašanje.« je rekla -Jane Marplova. »Do zdaj še nisem imela časti, da bi se z vami o tem pogovarjala in si ustvarila mnenje.«
Preflernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izSlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honorc de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din.
Prrsernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din.
VpiAite se v PreSernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH
(Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)
Samo naprej!     hi to hitro!
Vztrajni pešce
Mož velja za čuda ha. ker trdi, da mora vsak dan pešačiti vsa/ pet ur. če hoče Ostati zdrav. Hoditi mora, ne glede na to. ali je lepo vreme ali je dež, poletje ali zima. August Reutelshofer iz Anshaeha v Zli Nemčiji je star 72 let. Izračunal je, da je doslej pešačil že prek 10.000 UT.
Nič več pokornosti
Nora ustava r Tajski ho prinesla številne novosti, ki se /ih hodo raz veselile /nedvsem ženske. Za'državno ureditev bo pomembna novost, da ho na prestol lahko prišla tudi
predstavnica šibkejšega spola, kar
fini /C bilo do sedaj prepovedano.
Nova ustava namreč zagotavlja lenuha/h enake pravice kot moškim. Zato zakonodajalce čaka veliko dela, saj ■ bodo morali spremeniti veliko zakonov. Dvajset milijonov Žensk v tej državi je bilo do sedaj pokornim očetom in možem, ki so od/orah o tem. kakšen ho njihov poklic, imeli glavno besedo pri skic panju   zakonske   :veze  in kontroli
roju te i  Edino, kar je zakon dovode
Val ženskam, je hilo, da so delale, m
(22. zapis)
Tako smo pripotovali do zadnje vasi - do Vogelj - ki še pripada krajevnemu uradu v Šenčurju. •
VOGLJE V VOGLU?
Spet nas zanima izvor krajevnega imena. Po eni strani leži vas res nekako v voglu, z gozdom na obeh straneh trikotnega sveta, na gozdni krčevini. Da je res tako, nas prepričuje tudi nemško ime kraja »VVinklern«. Kar pa, seve,. ni prepričljivo. Le spomnimo se na imeniten nemški prevod naše Črne prsti (1844 m visoke gore v Bohinju), ki so jo poimenovali doslovno »Schvvarzfinger«. Za zemljo, našo prst ni vedel brumni prevajalec . .. Potem je tu še res bister prevod Peči, 1509 m visokega vrha na tromeji Jugoslavije, Italije in Avstrije. Tej so Nemci vzdeli ime »Ofen«, pač zato, ker niso vedeli, da Gorenjci tudi skali pravijo peč, odtod tudi »pečina«.
Druga misel glede izvora imena: oglju pravijo v gorenjskem narečju voglje. Ker skal in vode — obeh je v Vogljah bolj malo — v teh krajih ni, pač pa je dovolj bukovine, bi se dalo tod pač tudi »kuhati« oglje, vsaj nekoč, ko je kraj ime dobil.
VELIKA VAS
Kar velik kraj so Voglje. Po številu prebivalstva je na področju krajevnega urada večji le .Šenčur, enako število prebivalstva pa ima tudi Visoko. (Seveda, če statistični podatki izpred osmih let
— le-te imam pri roki — še drže?). V Vogljah je bila nekoč v sredi
vasi velika luža ali bolje plitvo jezerce. Saj so tu imele dominikanke z Velesovega svoj ribnik. Zdaj pa vode ni več, vsaj velike ne.
Omembe vredna pa je košata lipa, zasajena po ustnem izročilu že 1. 1750 — torej natanko v onem letu, ko so zgradili vogljansko cerkev, posvečeno apostoloma Simonu in Judi.
Vogljanci so dobri kmetovalci, sicer pa imajo vsa polja na ravnem. Dosti pa se jih le vozi v Kranj na delo in se tako odtujuje zemlji. Tako se vrti kolo časa, le kdo bi ga ustavil? S stokanjem, žalovanjem in svetoboljem gotovo nihče. Morda s traktorji in vsakovrstno drugo kmetijsko mehanizacijo pa s farmami, umno živinorejo in pridelovanjem vrtnin, tako potrebnih bližnjim industrijskim krajem.
STARA BAJKA
Dosti je ljudi, ki radi poslušajo legende, pravljice in bajke. Pa čeprav vedo, da resnice v teh pripovedih ni ali pa je je le malo. A smo že taki — Slovani in Romani — da si mislimo: če že res ni, je pa vsaj lepo izmišljeno . . .
No, tako tudi radi preberemo zapisek starega Josipa Lavtižarja, ki pravi:
»Stari ljudje pripovedujejo, da je visel nekdaj v vogljanskem gozdu Zupajni frajki na debelem hrastu zvon, s katerim so klicali okužene bolnike k jedi. Razgrajala je takrat neka kužna bolezen (gobe?) in kdor jo je dobil, moral je iti v bližnji gozd ter ločen od zdravih ljudi ostati tam tako dolgo, da je ozdravel ali umrl.
— Vogljanci so nosili tem revežem vsak dan hrano in jih z zvonom klicali vkup, h kosilu. — Mrliče so kar ondi, v Bolkovem brezju, pokopavali. — Beneficijat Anton Zarnik, ki je v Vogljah duše pasel v letih 1842 do 18(50, je dal kopati na več krajih, da bi    zasledil    grobove,    toda brez
to za polovico manjšo plačo kot moški. Nova ustava pa jim bo odprla pot v /ai nos/ in jim dovolila delati tudi politično kariero.
Dobrota je sirota
Rose Haule iz Amerike se je poskušala uveljaviti kot sodobni Robin Hood. Končala pa je pred sodnikom za prekrške. Neka/ dni zapored je hodi/a po domačem mestecu in če je opazila, da se je čas za parkiranje na parkirni uri že iztekel, lastmliu pa ni v bližini, je vrgla kovanec v razpoko. Na uri pa je pustila sporoči/o: V uro sem vrgla K) centov, da ne bi />/(ičali dveh dolarjev. Prosim ras le. da mi vrnete denar in se mi zahvalite.
Policija je hitro izvedela za njeno dejavnost in tudi sodnik za prekrške ni pokazal razumevanja. Obsodil jo je na 20 dolarjev kazni.
Veliko bogatih žensk brez moža
V ZDA je 5900 neporočenih mili jonark.   Večina  ima  več milijonov dolarjev premoženja. Nasprotno pa /e  iKjioročenih  milijonarjev skoraj trikrat manj.
uspeha. — Hrast, na katerem je visel zvon, so posekali in iz desek naredili stopnice na kor v cerkvi. — Vsaka bajka, kakor tudi ta, nam riše nejasne dogodke, radi katerih se vrivajo v nas razni dvomi. Čudna bolezen, v naših krajih, da okuženci lahko okrog hodijo in se potikajo brez pravega stanovanja ter brez postrežbe po samotah, zavrženi iz človeške družbe — malo verjetno. Vendar utegne imeti pripovedka poleg lepih, celo ganljivih izmišljij, gotovo tudi nekaj dobrega jedra v sebi.«
To pa je dobro, usmiljeno srce starih Vogljancev ...
PET OBELEŽIJ NOB
Kar vsiljuje se mi dobra misel tudi o zavednih, požrtvovalnih in hrabrih Vogljancih v času NOB. Saj toliko obeležij, ki spominjajo na veliki čas boja za svobodo in pravico, v maloka-teri vasi najdemo.
Spominsko obeležje na mestu, kjer sta pri Vogljah padla partizana Štefan Bizjak in Ferdinand Pipan, borca kokrške čete.
Na severnem pročelju doma gasilcev v Vogljah je vzidana spominska plošča z imeni padlih borcev in talcev z vogljanskega področja. Plošča je iz umetnega marmorja (velikost 137 x 93 cm) in ima vklesan tale na-
Pisi -
> Žrtve nacizma in fašizma so postali v Vogljah sledeči tovariši in to-varišice Borci:
Zupane Franc  14. 10. 1923, padel
2. 2. 1942 v Baši j u
Bizjak Štefan 26. 12. 1918, padel 23. 3. 1942 v Vogljah
Bukovnik Alojz 27. 7. 1921, padel 14. 9. 1942 v Udnem borštu
Oselj    Janko    24.9.1922, padel
14. 9. 1942 v Udnem borštu
Bizjak    Miha    8. 1. 1907, padel
13. 7. 1942 v Storžiču
Oselj     Mara    6.9.1925, padla
3. 5. 1944 v Olševku
Molj    Janko    20. 3. 1903, padel
15. 6. 1944 v Storžiču
Zupane Stanko 29.4.1930, padel 20. 6. 1944 v Jelovici
Bobnar Joža 21. 1. 1927, padel 28. 8. 1944 na Rašici
Gregorčič Stanko 27. 3. 1924, padel 28. 8. 1944 na Rašici
Pušavc Andrej 11.12.1903, padel 28. 8. 1944 na Rašici
Oselj Jernej 22.8. 1906, padel 3. 3. 1945 na Poreznu
Pušavc   Jakob  20. 7. 1899, padel
8. 1. 1915 na Štajerskem Štempihar     Franc     26. 10. 1899,
padel 3. 4. 1915 v Zg. Tribuši
Oselj    Janko    27.6.1921, padel
14. 4. 1945 na Primorskem
Sekne   Joža   25.11.1909, padel
9. 8. 1944 v Olševku
Pušavc Miha 21. 9. 1901, padel 9. 1. 1942 v I Iražgošah
Talci:
Zlate Janez 14. 2. 1914, padel 31. 3. 1942 v Dragi
Zupane Franc 10. 10. 1889, padel 7. 7. 1942 v Črni
Rezek Franc 14.4. 1909, padel 5. 2. 1945 v Kranju
Šimnovec Franc 10. 12. 1916, padel 2. 3. 1945 v Vogljah
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Spominska plošča je bila slovesno odkrita dne 10. julija 1955.
(Se bo nadaljevalo) Č. Z.
INI
7
Torek,   l.  oktobra 1974
Gorenjska polharska noč
Tam na Jelov'ci pri Kralovi Lmovci se druščina zbrala. Polhe lovila (noč skoraj prespala), gobe
nabrala.
Tam na Jelov'ci pri Kralovi Lmovci se druščina zbrala. Manjkajo Peter Dacar, ki je ta čas kuhal, Stane Majstorovič je Jožeta Hudriča z Jesenic iskal in seveda Franc Perdan, kije slikal.
Polhi? Pa na Gorenjskem? Dajte no mir. Kdo pa je že to slišal? Na Dolenjskem, tam so, tam. Tako sem si mislil, ko smo letos konec zime ali zgodaj spomladi tiste žahe v Lescah lovili, o katerih smo pisali na dolgo in široko, in jih seveda potem tudi pojedli. Toda fantje so me prepričali, da sem jim verjel. In tako smo se takrat dogovorili, da homo letos jeseni odšli na polhe. Priredili da bomo pravo gorenjsko polharsko noč.
Marsikatero besedo bi požrl, marsikatero obljubo pozabil, toda zanimiva leska druščina me je pravočasno spomnila na dogovor. Ne vem sicer, kaj jih je pičilo, toda ravno prejšnjo soboto je bilo treba uresničiti ta načrt. Že nekaj dni prej so telefoni zvonili vse vprek. Tako sem nazadnje že sam verjel, da bo to res enkratno doživetje.
Sobota, 21. septembra, skoraj ni mogla biti bolj kisla kot je bila. Krmežljav dež se ni in ni skujal in dal besedo soncu. Dopoldne sem še enkrat skušal postaviti vse na glavo in prepričati zagreto druščino, da je vreme več kot neugodno za polhe. Toda nič ni pomagalo. In tako smo se popoldne zbrali v Lescah.
SOVA, PAST IN SVEČA
Vreme se je sicer nehalo kisati, toda pripravili smo se, kot da bomo doživeli pravo neurje. Spalne vreče, odeje, vetrovke, nepremočljiva obutev, hrane za nekaj dni, pijače prav
nedaleč stran od koče. Toda delo je šlo počasi od rok. Jelo in Darko sta nekaj časa pripravljala pasti, ki jih je oče France skrbno čuval. Jože pa je pripravljal preklje oziroma late, kot so jim pravili.
»Gremo zdaj na Talež«, je rekel Darko. »Tukaj smo jih dovolj nastavili.« Z Carkovo kampanjolo smo odhrumeli nekaj kilometrov niže. Ko smo tam nastavili drugih pet pasti, sta končno le prišla Milan in Andrej. Že od daleč smo ju zavohali in si oddahnili. Janeževo olje sta dobila.
»Kako gre?« je vprašal Milan. »Slabo, samo eno sekiro imamo.« No, na sekire in janeževo olje midva s Francetom res nisva mislila. Zato so morali poskrbeti polharji. Francetova glavna skrb je bila, da ne bi fotoaparata pozabil, moja pa svinčnik in beležka.
»Fantje, tamle gor je ena bajta, jaz imam pa nož,« je prekinil zadrego Andrej. »Gremo tjakaj. Tam je takšna dirka kot tajfel. Polhov še in še.«
Andrejev nož je potem nadomestil dve sekiri in palic, na katere smo natikali pasti, smo imeli v trenutku dovolj.
»Uh, tale oreh je pa poln plesni. Zamenjaj ga. Pazi, da ne bos sebe
Nepisano pravilo je, da pri lovu na polhe ne smeš zaspati. Meni se je takole zgodilo. Odrezali so mi nogavice in prst k pogradu privezali
Sova, polšja past in sveča znamenje že na začetku
slabo
jw ,#slk
oktobra 1974
toliko ali še več — vse to smo spravili v Darkov džip, ki je takoj dobil ime polharska kampanjola. Ko sva s Francetom na bencinski črpalki v Radovljici nahranila našega službenega fička, smo krenili na Jelovico. Polharska kampanjola pred nama, midva za njo. Po ravnem sva jih lahko dohajala, ko pa smo krenili v breg, je ta »polharski vrag« s četrto prestavo kopal kot Ilija. Na Taležu sem si rekel: »No končno. Tu smo.« O, pa ni bilo tako. Še smo lezli v hrib, dokler se nazadnje le ni prikazala Kralova Lrnovca. Še danes ne -vem, zakaj se tako imenuje. Vem le, da je tu lovska koča Lovske družine Jelovica — Lesce. Avtomobile smo pustili malo niže in se peš odpravili do koče. Megla je že lezla skozi drevje.
Še danes sem prepričan, da so se potem dogodki odvijali tako prav zaradi sove, polšje pasti in sveče. Ko smo namreč prišli pred kočo, je bilo vse kot izumrlo. V nos je sicer dregal prijeten vonj po golažu in na polici so bile gobe, toda pred vrati je bila sova, naslonjena na polšjo past, spredaj pa je gorela sveča. »Kdo za vraga se je pa to spomnil?« se je nekdo pridušil. »Spravi no tO pošast stran.« France je komaj pritisnil na aparat, ko je vse skupaj sfrčalo v kot.
Značilen Petrov smeh se je prikazal na vratih in nas povabil noter. »Fantje, tri ure že kuham golaž, dve uri ga pa grejem« je zagonetno zinil. Golaž. Kdo ga ho le jedel zdaj? Bili smo potrebni nekaj tekočega in močnega. Časa je bilo pa tudi ravno toliko kot nič. če smo hoteli pravočasno nastaviti pasti, smo morali pohiteti. Megla se je usedala in mrak se je ponujal.
AN I) REJ EV. NOŽ
»Gremo. Late je treba pripraviti, pasti napeti in namazati in še teren poiskati, kjer je kaj obgrizenega« Darko in Jelo sta že krenila, Jože in oče France pa sta se ravno odpravljala, ko je Milan vprašal, kdo ima janeževo olje. Spogledali smo se in ugotovili, da smo pozabili nanj. Lepa reč. Orehe imamo, s čim jih pa bomo nama/ali, da bo polhe priva-bilo. Beseda, dve in Milan ter Andrej sta morala v Radovljico. Brez Jane-ževega olja, ki diši, da bi še mrliča Oživel, se res ne bi splačalo začeti.
Malo pred šesto, ko je bil že mrak, smo potem nastavili prvih pet pasti
ujel. Ta stvar je nevarna. Klik, pa adijo prst.«
»Daj mir, pa raje namazi. Pa ne toliko, saj si že vse opacal. — Ampak diši pa tale janež. Človek kar zdrav postane.«
Premaknili smo se kakšen kilometer stran, k neki stari hruški zraven ličnega vikenda.
Spet se je oglasil Andrej: »Veš kaj, Darko, tu ne bo nič. Hruška je stara, polhi pa tudi in imajo že vse polomljene zobe. Raje semkaj nastavi. Tu je peskovnik, kjer se mladi ponoči igrajo.«
»Andrej, zdaj te imam pa zadosti. Nekaj rohneti, saj boš vse polhe preplašil; še tiste, ki se ti smejejo,« je v
Strokovnjak za pasti je bil Darko
Takole je Stane v megli pot kazal
jezi, ker se je uščipnil, zagodel Darko.
No, ob sedmih, ko je bila že trda noč, so bile pasti nastavljene in začelo se je čakanje.
NA GOLAŽ
Mraz nam je zlezel za kožo h kostem. Zato smo sklenili, da se najprej zapeljemo k lovski koči na Taležu, k Fikfaku. Prijazni oskrbnik Marjan Fikfak nas je ogrel z zeleno grenčico in nas potem povabil na pršut ter gobe. Pridemo kasneje, smo obljubili.
V koči, na Kralovi Lmovci, kjer smo imeli »štab«, nas je Peter že težko čakal. »Ste pa od zlomka,« se je jezil. »Mar bom celo noč ta golaž prekladal?« (Pa ni bil jezen zaradi golaža, le strah ga je najbrž bilo pri tisti sovi, ker je bil sam.)
Ko smo pospravili Petrovo spe--cialiteto (bil je res odličen golaž), se je prikazal na vratih še Stane. Bil je sam in slabe volje. Na moje veliko razočaranje Jožeta Hudriča z Jesenic ni bilo. Tega zanimivega možakarja si že dlje časa želim srečati. No, ko ga bom, vam bom kaj več povedal o njem.
VIDELI SMO GA
Ura se je prevesila na polnoč, ko se nas je sedem spravilo v Darkovo polharsko kampanjolo. Šli smo na prvi ogled pasti. Megla je bila na nekaterih krajih takšna, da bi jo lahko kar rezal. Stane, ki je brž ugotovil, da je v kampanjoli že vse polno, je sedel kar spredaj in z rokami opozarjal na ovinke in luknje. Spet je šlo kot Ilija. Nazaj grede si je potem podoben manever botel privoščiti Peter, a smo ga hitro spravili v avto, da ne bi na kakšnem ovinku odfrčal v jarek.
Ko smo pregledali že več kot polovico nastavljenih pasti, sem se spet spomnil na tisto sovo pred vrati. Slabo znamenje že na začetku, slab rezultat. Če namreč polhe loviš in zaslišiš (ali pa celo vidiš sovo) to ne pomeni smrt (kot nekateri pravijo). Pač pa se polhi takrat poskrijejo in ne pridejo več iz toplih lukenj, če se sova oglasi.
Povsod smo naleteli na prazne pasti.
»Čudno, res čudno,« je rekel Darko. »Lani jih je bilo kot tqče, pa tudi letos so. Samo poglejte koliko hrušk je na tleh obgrizenih. Kje le tičijo?«
»Glej ga!« se je pri sosednji hruški nenadoma oglasil Jože. Pogledal sem v veje in sledil žarometu baterije. Videl sem ga. Čepel je na deblu in kot siva miš srepo zrl vame. Tudi drugi so ga videli. Bil je mladič in jo je hitro odkuril v krošnjo.
No, videli smo ga, ujel pa se do takrat ni nobeden.
TA PRESNETI SPANEC
Spet smo zavili k Marjanu Fikfaku na Taležu. Skupina mladih Ljubljančanov se je ravno odpravljala na skupni počitek, ko smo se krepčali z Marjanovimi gobami in res odličnim kraškim pršutom. Pred odhodom je France še slikal Marjanove gobe, ki jih je letos vložil že prek 110 kozarcev. Povedal je tudi, da je letos gob kar precej in da nobeden, ki jih je tiste dni prišel nabirat na Jelovico, ni odšel praznih rok.
V koči, kjer je Peter pred nekaj urami »zvaril« res dober golaž, je bilo prijetno toplo. Ura je bila dve rez polnoč in začeli so se tisti nape/ ji trenutki. Nihče ne sme zaspati Takšno je namreč menda eno od nepisanih polharskih pravil.
Vožnja z vražjo kampanjolo, raznim en mraz, spotikanje nad koreninami, blagodejni prigrizek in omam Ijiva zelena grenčica. so me začeli zvijati, da sem sedel na pograd. Kdaj in kako sem potem /aspal, ne vem Zbudil sem se ob pol štirih. Imel sem neprijeten občutek, ker sem zadremal. V hipu sem segel po klobuku in se zbal za zanimive značke. Bil sem prepričan, da so mi jih /a kazen izmaknili.
»Tovarišija, nekdo mi je nogavice odre/al in, in . Kaj pa je to.' Hm, in prst k nogi pograda privezal,« sem
bolj /ase gamom I j al,
Ko se je krohot polegel, sem zvedel, da sem debelo uro tako trdno spal. da kazen res ni bilo težko izpeljati. Uresničila pa sta jo Stane in moj kolega Jože.
Menda pa so tačas tudi drugi imeli težave. Da ne bi zaspali, so se šli neko igro, pri kateri se nihče ni smel zasmejati, sicer je za kazen moral zvrniti kozarec. Konec igre je bil takšen, da je bil kolega France (Perdan seveda) črn po obrazu kot dimnikar.
Toda, kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Potem je tiste zmagal spanec, ki so prej vragolije počeli. Peter se je zbudil z zvezanimi nogami, Milan in Stane sta bila pokrita z vedricami in žeblji, Jelo pa je še ob sedmih zjutraj s črnimi lisami po obrazu kot kakšen Indijanec gobe nabiral. Le Darko, Jože, kolega France in oče France se niso izneverili polharski navadi in niso celo noč zatisnili očesa.
Peter je pripravil res odličen golal GOBE
Zjutraj, tokrat samo trije ali štirje, smo odšli na zadnji obhod in pO" hirali pasti. Megla je postajala vse svetlejša in dan se je delal. Bih sni<> razočarani. Vse pasti so bile prazne Le Jože, ki je prinesel tri svoje, jI ugotovil, da v dveh ni bilo več vabe. Polhi so torej bili, le pasti se niso sprožile. Lepa tolažba, sem si mislil-Sicer pa, z vraževernim /.namenjeni, s sovo se je začelo, s čukom, ki se jI nekje na Taležu oglasil, pa končal". Toda enkratno doživetje je bilo tako živo, da bi ga bilo vseeno škoda zamuditi. In da konec ne bi bil preveč žalosten, smo spotoma nabrali še nekaj gob. Tako, čisto mimogrede, ne da bi jih kaj iskali.
Takšna je bila torej gorenjska polharska noč. Brez polhov, (oda zanimiva in enkratna. In za konec naj še predstavim zanimivo zbrano druščino:   Peter   Dacar   — kuhar,
Andrej Zupan (lovec*     je nasveti
dajal, Franc Ažinan — je pasti nosil. Milan Rozman — je janeževo olje prinesel, Darko Kokalj - je polharsko kampanjolo vozil in pasti na-, stavljah Gabrijel Ferjan-Jelo — je letve »rihtal«, -lože Berložnik — J« teren študiral in tri svoje pasti na; stavil, Slane Majstorovič — v megli pot kazal in druge vragoliji' počel.
Polšje pasli poslušal: A. Zalar Z aparatom skozi pasli gledal; F. Perdan
Tudi 100 ljudi je bilo treba spraviti pod streho
Doma pod Storžičem toliko ljudi kot letos julija in avgusta še ni obiskalo nobeno leto poprej — Največ Štajercev, Korošcev in Tržačanov, domačinov pa najmanj
Ob večjem obisku Doma pod Storžičem sta oskrbnik Karel Globočnik in žena Marica komaj kos delu. Tudi štedilnik je takrat pretesen. — Foto: F. Perdan
Dom pod Storžičem, prijazna in najbolje obiskana planinska postojanka Planinskega društva Tržič, Premore 60 ležišč. Zgrajena je bila eta 1951 z obilico prostovoljnega dela tržiških planincev in drugih ljudi tel* z nesebično pomočjo vojakov nekdanje vojašnice v Križah. Otvoritev doma pod severnim pobočjem StorŽiča, v bližini kraja smrti prvih tržiških partizanov-prvoborcev, je bila za tržiško Planinsko društvo, ki
Karel Globočnik-Kola, predsednik tržiškega Planinskega društva v času ko se je dom gradil, ostaja zvest domu še danes. Pet let že z ženo Marico vestno skrbi za dom in njegove številne obiskovalce, od jutra do večera, od začetka junija do konca oktobra, ko je postojanka redno vsak dan odprta.
»Tolikšnega obiska kot letos dom v več kot dvajsetletni zgodovini še ni zabeležil. Čeprav ima postojanka 60 ležišč, smo na primer preteklo soboto prenočili 100 planincev! Povsod, kjer je bilo le količkaj prostora, so spali. Na tleh, po klopeh, v posebni sobi itd. Škoda, da je po sobah malo ležišč. Z ureditvijo pogradov oziroma ureditvijo ležišč v »nadstropjih' bi bila izkoriščenost sob večja,« sta pretekli teden pripovedovala Karel in Marica.
»Prav zanimivo,« nadaljujeta, »da je med obiskovalci doma najmanj domačinov. Največ je Štajercev, Korošcev in Tržačanov, ki hodijo po Slovenski planinski transverzali, Poti prijateljstva treh dežel in Gorenjski partizanski planinski poti. Za vse tri ture imamo pri nas kontrolne žige.«
Sogovornika potarnata, da v dneh največjega obiska pri najboljši volji nista kos delu. Zadnje čase jima pomaga upokojenka Pepca Truden iz Bistrice, ob sobotah in še posebno ob nedeljah pa Karlu in Marici Globočnik priskočijo na pomoč hčerke. Dom pod Storžičem je namreč med tistimi postojankami, kjer je gostom ob vsakem času na voljo lepa izbira jedi. Če boste v domu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer prosili za juho, jo boste dobili. Le redko so brez znane okusne obare, polnjenih paprik ih ostalih jedi po naročilu. Zaradi urejenosti doma, prijaznosti gostiteljev in miru so pod Storžičem vedno pogostejši seminarji, srečanja itd. Postojanka je avgusta nekaj dni gostila tržiške nogometaše, kL so bili pod Storžičem na skupnih pripravah na tekmovanje.
Tržiško Planinsko društvo se trudi, da bi bila tudi cesta do Doma pod Storžičem oskrbovana in čim dlje v jesen in zimo prevozna. Skupaj z Gozdnim gospodarstvom plačuje cestarja, ki skrbi za odsek od vasi Lom do doma. Njegovo delo ni lahko.
J. Košnjek
mu
je
. v tistih časih predsedoval danes 65-letni Karel Globočnik, jJTŽičani ga kličejo Kola, izjemen dogodek. Z leta v leto številnejši planinci in gorniki, alpinisti in gorski reševalci so dobili tudi onstran Storilca varno zavetišče in streho nad Slavo. Zal se zobu časa Se tako trdna stavba ne more izogniti. Še letos bode na Domu pod Storžičem Popravili streho in s tem preprečili Rrozečo škodo. Zunanji videz postojanke pa je bil tudi letos že polepšan ...
Zavarovanje plemenilne postaje čebel
Ze od leta 1966 deluje plemenilna postaja čebel — matic Antona Janša pod Zelenico pod dobrim strokovnim vodstvom vzrejevalca matic Cirila Jalna iz Rodin.
Stara osnovna šola sameva
Vaščane Trboj vse bolj zanima, kaj bo s prostori v stari osnovni šoli. Družbenopolitične organizacije v vasi so še pred otvoritvijo nove osnovne šole (septembra lani !!!) naslovile na skupščino občine Kranj pismo z željo, da bi v stari šoli imela prostor krajevna skupnost, TVD Partizan ter mladinska organizacija. V njej bi tudi uredili knjižnico, saj sedaj knjige samevajo v starinski omari v zadružnem domu ter so bralcem nedostopne. Občinski predstavniki so se strinjali s predlogom, da krajevna skupnost prevzame solastništvo, zato se vaščani čudijo, zakaj nepotrebno odlašanje z odločitvijo. Ker so se zadnje čase razširile govorice, da nameravajo šolo zasesti stanovalci, vaščani zahtevajo takojšen Odgovor, saj se s tako rešit vi jo ne st rin ja jo! -fr
Pred nedavnim je Zveza čebelarskih društev Slovenije zaprosila skupščino občine Jesenice za zavarovanje- te plemenilne postaje v tem smislu, da jo zavarujejo z mejo, drugi čebelarji pa ne smejo dovažati čebel na pašo v času od 20. maja do 25. avgusta, v času torej, ko so matice na plemenjenju. Obenem pa se ob plemenilni postaji tudi ne smejo postavljati novi čebelnjaki. Ta osamitev je nujno potrebna, saj plemenilna postaja zaradi značilne ohlikovi-tosti tal ustreza mednarodnim normam za priznane plemenilne postaje.
Občinska skupščina je zato izdala odlok o zavarovanju te plemenilne postaje in tako omogočila načrtno čisto plemenitev odbranih matic s priznanimi rodovi trotarjev.
Meja plemenišča poteka od vasi Moste proti severu po grebenu na Valvasorjevo kočo, dalje proti severu na državno mejo, na vzhod po državni meji prek Stola, proti jugozahodu na vrh Begunjščice, Planinice, in Sv. Petra, proti Poljčam in nad vasmi Rodine, Smokuč, Doslovce, Brezniea, Zabreznica, Selo, Žirovnica m nazaj do Most. Obsega torej območja občin Jesenice in Radovljica. Obenem pa je vzrejevalec čebel-matic po odloku dolžan čebelarjem, ki imajo stalno prebivališče in svoje čebelarstvo znotraj meje plemenišča ali v bližini te meje, brezplačno zamenjavati čebele — matice njihovih čebeljih rodov. D. S.
Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli pretekli četrtek vgrajevati asfalt na cesti med Zgornjo Belo in Bašljem. Z asfaltom so prekrili 1700 metrov dolgo makadamsko cestišče od mostu na Zgornji Beli do križišča na vrhu klanca v Bašlju. (jk) — Foto: F. Perdan
Central obogatil
mesto Kranj
z novim lokalom
Vina z letniki, hrenovka skuhana v dveh sekundah in pol,  enolončnice,  točeno pivo, darilni
zavitki
Prav danes bo Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL iz Kranja v svojih prostorih na Maistrovem trgu v Kranju odprlo prenovljen bife, ki nedvomno pomeni lep napredek podjetja, Kranjčanom pa še en prijeten kotiček v mestu, kjer si bodo lahko potešili žejo in lakoto, pa še domov kaj dobrega nesli.
Pred nekaj dnevi je v bifeju še votlo odmevalo. Mrzlo so delovale zelene zasteklene prodajne mize in ob velikih oknih sicer domiselno speljani kovinski jedilni pulti. Toda, ko se bo to napolnilo z buteljkami izbranih vin, bonbonierami, ko bo zadišalo iz pečice, z žara, iz posod z vabljivimi enoločnicami, in ko se bo pri »šanku« zapenilo točeno pivo, bo ta lokal zaživel in, verjemite, prav nič več mrzlo ne bo deloval.
Nekaj posebnega je ta lokal prav zagotovo že zaradi izredne notranje ureditve. Kaže, da Jezerjanu arh. Marku Šenku, ki je že veliko delal za Central, ne zmanjka idej.
Iz pogovora z direktorjem Centrala Andrejem Babičem smo povzeli, da so se zavzeli, da bodo dali kraju s tem lokalom res nekaj posebnega, nekaj boljšega, nekaj popolnejšega, pa četudi gre le za hitro strežbo; jedlo in pilo se bo tu stoje.
Ob pomisleku, ki smo ga imeli na prodajanje vin z letniki, češ da kranjska mentaliteta ni zrela za kaj takega, je direktor dejal: »Res je, Kranjc pije vse, samo da teče. Toda spremeniti, pravzaprav zboljšati je treba okus našega človeka. Res ni vseeno, kaj človek pije. Brez dvoma gre vinu prvo mesto med vsemi namiznimi pijačami. Spada tako rekoč k vsaki dobri jedi, kajti vino ne samo, da poživlja tek, ampak tudi ,zaokroža\ kakor pravimo, okus jedi, če ga pijemo zmerno.
Vino z letnikom v taki prodaji bo pri nas seveda novost in kljub pričakovanju, da do »preporoda' Kranjca ne bo prišlo tako kmalu, smo se odločili, da ugriznemo v to kislo jabolko. Nekdo pač mora začeti.« Za zdaj so dogovorjeni z vinarsko zadrugo iz Brd, ki že ima zanje pripravljeno tako »arhivsko« malvazijo, merlot, rebulo itd., dobivali pa bodo starana vina tudi iz drugih krajev Jugoslavije in izbira bo res bogata.
Še eno posebnost bo dal Kranju ta Centralov lokal: kuhanje z infra žarki. Nabavili so namreč posebno pečico svetovno znane firme Sharp, v kateri je hrenovka skuhana v pičlih dveh sekundah in pol. Žarki grejejo le organske snovi in tako boste krožnik dobili v roke mrzel, hrana bo pa vroča. Prednost tega kuhanja »na suho« ni samo v tem, da bo gost samo povedal željo, pa bo še skoraj isti trenutek imel željeno jed na pultu, temveč tudi v tem, da pri takem kuhanju ostanejo v hrani vse snovi, medtem ko se jih pri klasičnem kuhanju precej izgubi v vodi, da ne govorimo o higieni itd.
Lahko pa boste naročili tudi jedi z žara, kaj moč natega ali pa boste izbrali kar enoločnico. Med tremi vrstami enolončnic boste lahko izbirali: eno bodo imeli ves teden, dve pa bodo vsak dan menjali. Kaj bo največkrat v loncu, boste odločali sami s tem, kako boste segali po njih.
Poleti bodo tu prodajali tudi sladoled, kar je v hiši že dolgoletna tradicija. Izdelovali pa ga bodo na še vedno najboljši, klasični način.
Pa še nekaj: v tem delu trgovine — bife in samopostrežna trgovina sta namreč povezana, boste lahko izbirali tudi darila. Prodajalci vam jih bodo po želji tudi lepo aranžirali.
Os-
		TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
		Imamo večjo izbiro dekliških oblek primernih za šolarke in dijakinje v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču.
	t r i g 1 9 v	
		
!r(ni< F.rhth. doma iz Srednje vasi v 3Phinju, ki /c poslovodja v Domu ' "''ca r Bohinju, je tudi gorski '''*'•(v,/(,(. (••/„„ gorske reševalne M*ibe Stara Fužina. Povedal je. da "o  Voglu sodeloval v reševalnih
['lah   v   zadnjih  letih  pri vseh ,('{'nh    nesrečah.    Sajdaljša rese ''"l»a akcija />a /e bila letos marca "'     trajala kar 26 ur. V reševalnih "'sijali pa  Francu vedno /lomaga "di njegov lavinski pes Argo Tri /c star ta nemški ovčar — dol-*>dlak  Memla zna vse, samo govo "c m :elo j i1 prijazen, France je ™Uednl,  da   je  imel  že />et />sov, ''''»dar še  :  nobenim  ni  hd tako :"doi(,lien. Da ga je dobil, /e botro ,('J<> nesrečna naključje. Pni last tega   Miri nož nega prijatelja u' namreč lam decembra v prometni
f' j*
finskega psa. • Perdan
dota/ France ter
cc ter g(
— A. Z
{a v: goji I v Foto:
Prodajamo traktorje in vso ostale   kmetijske stroje Prav  tako  prodajamo tudi
beljakovinsko    krmo, in
sicer:
— oljne tropine po 2,70 din /a kg
— sojino  moko po 5,70 din za kg
Krompir za ozimnico:
— cvet nik po 1,50 din za kg
— igor-desirec    po    1,10 din za kg
Lepa jabolka
iz kmečkih sadovnjakov po »50 din
S«- priporoča
K Z jZ&Mjd^Kranj, tel. 23-996, 2:t-8<;<;
-fr
Zbrali pomoč
Medvode — V akciji zbiranja pomoči za potresno področje Kozjanskega na področju krajevne skupnosti Medvode, katero je vodila krajevna organizacija SZDL, je bilo zbranih sedem tisoč dinarjev.
Preimenovanje ulic
Na Jesenicah bodo v kratkem preimenovali nekaj ulic in trgov, predvsem zaradi nekaterih sprememb in zaradi boljšega pregleda nad nekaterimi soseskami v krajevnih skupnostih. Tako bodo Brezimensko ulico v Podmežaklji preimenovali v Ulico generala Maistra, del ceste 1. maja v Ulico Franca Jerala, del Gregorčičeve ulice v Cesto Toneta Tomšiča, del Ceste Toneta Tomšiča v Stražo, del Ceste bratov Stražišarjev v Cesto Toneta Tomšiča, del Ceste Franceta Prešerna v Cesto maršala Tita in del Kurilniške ulice v Cesto maršala Tita, v Cesto Cirila Tavčarja in v Cesto revolucije. Novo naselje ob Potoški pot i se bo preimenovalo v Ulico Janeza Šmida, novo naselje za osnovno šolo na Koroški Beli, vrstne hiše, pa v Ulico Karla Prežlja. D. S.
Prikaz gašenja
Medvode — V tovarni barv in lakov Color Medvode so v sredo gasilci pripravili praktični prikaz gašenja za vse člane delovnega kolektiva ter za učence osnovne šole Franca Bukovca iz Preske. V tovarni Color je zaradi opravka z lahko vnetljivimi snovmi verjetnost požara zelo velika, zato vsako leto seznanijo člane kolektiva z delovanjem gasilskih naprav. -fr
Komisija za medsebojna ra/merja pri
BOLNIŠNICI ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
materialnega knjigovodje
Zahtevana je srednja strokovna izobrazba.
Prošnje sprejema komisija do 10. oktobra 1974.
mali oglasi • mali oglasi   •   malioglasi
prodam
Prodani ZIMSKA JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 5994
Nudim vam CISTERNE b brez-šivnih cevi iz 7 mm debele pločevine 0 1000 mm, tri in štiri kubične metre. Telefon 831-302, Kuret Franc, Matija Blejca 9, «1240 Kamnik 60.%
Ugtnlno prodam skoraj novo TEHMOAKUMULACIJSKO PEC 2,25 kVV. Klančnik Danilo, Žeje 19, n. h.. Duplje 6100
ŠTAJERSKA JABOLKA kvalitetnih sort, dobite na cesti kokrškega odreda 5 (poleg vodovodnega stolpa) 6135
Prodan planinskega delovnega VOLA, dve leti starega, vajenega vseh kmečkih del. Sp. Duplje 51
61.56
Prodam ca. J(KK) kg mostnega SADJA. Leopold Nastran, Studeno 12, Železniki 6137
Pnxlajamo eno leto stare KOKOŠI nesnice in sveža JAJCA. Strahinj 38, Naklo 6138
Prodam PLINSKO PEĆ in dve rabljeni trodelni OKNI. Babic, Ko-vačičeva 10, Kranj 6139
MOŠTARICE in TEPKE ponudim po izredno nizki ceni, ZIMSKA JABOLKA po ca. 1 dinar, če sami oberete. Vprašati pri Paulin, Ročev-nica 59, Tržič 6140
Prodam ŽGANJE in neobrana JABOLKA po 1,50—2,00 din. Pan-gerc, Sp<xlnji Otok 1, Radovljica
6141
TUDI V KRANJU DIABETIČNA HRANA
2IVII-A
globus
Ugodno prodam trajno žarečo PEC KCPERSBUSCH. Trbič, Za-nova 36, Kranj 6142
Prodam KRAVO, Zelo dobro mle-karico, že 8 mesecev brejo. Kokrica, Partizanska pot 15, Kranj 6143
Prodam rabljen GORILNIK m PEC za centralno kurjavo, zmogljivost do 25.000 kalorij. Cena 6500 din. Makovec, Pševska 2 h, Kranj 6144
Prodam    SOD,   280    litrov in SADJE za  namakanje ter obrana JABOLKA   in   navadno SLAMO REZNICO. Olševek 11. Preddvor
6145
Ugodno prodani TELEVIZOR RR NIŠ, tranzistorski RADIO z gramofonom, 120-litrski CEDER, »RIBEZEN« in 50-litrski vinski SOI). C. JLA 41, Tržič 6146
Prodam 2600 kg BETONSKEGA ŽELEZA 6 in 8 in K) mm ter 12(K) kosov monta 16. Naslov v oglasnem oddelku. 6147
Prodam ZIMSKA JABOLKA, ZASTAVO 750 in GUMI VOZ. Ca-dovlje 6, Golnik 6148
vozila
Ug(xlno prodam RENAULT 4, letnik 1970. Oman Jože, Gorice 9, Golnik 6107
Prodam ŠKODO 1000 MB. letnik 1968, registrirano m tehnični pregled do   25.   6.    1975.    Nahtigal Ivan,
Potoče 15, Preddvor 6114 Prodam SPACKK, letnik 1967, vozen. Informacije tel. 064-31-808 popoldan. 6149 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik l!)08. Jeler Stane, Visoko 48. Šenčur 6160
Izdaja < I* Glas, Kranj, Ulica MoAe 1'ijadeja 1. Stavek: Gl' Gorenjski tisk Kranj, tisk: Zdrufteno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoAe 1'ijadejn 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko t dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
TERMIKA
Ijubliana.kamniSka 25
ZASTAVO 101, karamholirano, prodam. Bukovnik Vladimir, Trboje št. 87 6151
Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967, registriran do avgusta 1975 s stereo radiom ter priklopno prikolico 400-kg. Kranj, telefon 22-309 6152
Storitveno in proizvodno podjetje
ECREirifl
Kranj
proda v komunalni coni na Primskovem
večjo količino kvalitetne zemlje
po 10 din za kubr-m. brez prevoza in nakladanja.
Prijave sprejemamo na telefon 24-481.
Obveščamo prebivalce KS Kokrica, da si lahko ogledajo predlog urbanističnega načrta in programa mesta Kranja in okolice vsak dan od 16. do 18. ure v kulturnem domu na Kokrici v dneh od 27. septembra do 8. oktobra 1974.
zaposlitve
VAJ EN ('A sprejmem v u k za previjanje elektro motorjev, telefon 061-310-119 6126
obvestila
Odprli smo novo CVETLIČARNO v Jahačevem prehodu v Kranju. Se priporočamo! 6158
kupim
Kupim KNJIŽNO OMARO — REGAL. Ponudbe na tel. 064-23-243, popoldan 6153
stanovanja
Za dve leti iščem GARSONJERO na Bledu, Lescah, Radovljici. Ponudbe pod »Nujno«. 6154
Dva fanta iščeta ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Plačava 8(K) din. Kokrški breg 1 a, Kranj 6155
Dvema ali trem fantom, nealko-holikoni, (xldam SOBO zraven tovarne LIP Bled. Ponudbe pod »Poštenost« ' 6156
Solidno dekle išče SOBO v Kranju. Telefon 22-618 6157
PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem
proda na javni dražbi, ki bo v sredo, 2. oktobra, ob 10. uri na dvorišču ekonomije bolnice,
21 sodov in 10 kadi
za jabolčnik in namakanje sadja.
Interesenti morajo pred začetkom javne dražbe položiti 10 '< varščino kot pogoj za udeležbo na dražbi.
izgubljeno
V grajski gostilni Grad Hrib
nudimo domača kmečka jedila
(kmečki narezek, zaroštan močnik, gobove jedi, krače, pečenka iz tunke. štruklji ipd.)
Izgubil sem večjo vsoto DENARJA v nedeljo. 29. 9. 1974, od Preske do Sp. Senice. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi: Košenina, Sp. Še niča 14 6159
ostalo
Tovarišu HAFNERJU FRANCU iz Sp. Brnika, kakor tudi vsem sodelujočim za pravočasno intervencijo, iskrena hvala. Tone. 0160
Posebna osnovna šola Kranj
razpisuje delovno mesto
čisti lke
s polovičnim ali polnim delovnim časom.
Nastop dela takoj.
Turistična poslovalnica
CCREinfl
Kranj
vabi na
graški velesejem
v soboto,
5. oktobra 74.
Prijave in informacije na telefon 21-022.
Zahvala
Oh boleči izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in strica
Slavka Pičulina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Zahvaljujemo se za veliko prizadevanje pri zdravljenju dr. Janezu Bajžlju, dr. Bogdanu Do lencu in dr. Antonu Vidicu. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma Marjanu Jurinu in Marjanu Skoku za poslovilne besede. Lepo se zahvaljujemo vsem kolektivom in družbenopolitičnim organizacijam za poklonjene vence, Komunalnemu zavodu Kranj, ZB Stražišče, 8. razredu osnovne šole Lucijami Seljaka, Lovski družini Jošt in članom kolektiva tovarne Iskra: orodjarni, restavraciji, kadrovski službi in vsem ostalim.
Žalujoči: Pičulinovi, Ambroževi in ostalo sorodstvo
Kranj, 30. septembra 1974
Kranj CKNTKR
1. oktobra ital. barv. komedija TUDI ANGK-1.1 JEDO FIŽOL ob Ki.. IS. in 20. uri
2. oktobra ital. barv. komedija TUDI ANGELI JEDO FIŽOL 6b 1<>. in IH. uri, premiera ital. hiirv. krim PREISKAVA JE KONČANA: POZAMI ob 20. uri
.t. oktobra ital. barv. krim. PREISKAVA -J K KONČANA: POZAMI ol. Iti.. 18. in 21». uri
Kranj STORŽI C
1 oktobra amer. komedija STAN 10 IN 0L10 — BISERA SMEHA ob H»., 1*. in 20. uri
2. oktobra amer barv. DOKTOR ZIVAGO ob 16. in 19, uri (samo danes! I
Tržič
2 oktobra amer. komedija NEPOZABNI KOMIKI ob 18. in 20 uri
.1 oktobra amer. komedija NEPOZABNI KOMIKI ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
1. oktobra anffL barv. vojni RDEČI BARON ob 18. in 20. uri
2. oktobra anKl barv. vojni RDEČI BARON ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
1 oktobra ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO V SOBOTO ob 20. uri
2 oktobra ital. barv. krim. V MILANI' 1'Ml-JAJO V SOBOTO ob 18. in 20. uri
:\. oktobra amer. barv. drama STRAŠILO ob 20. uri
Železniki OBZORJE
2. oktobra amer. barv. srhljivka GROZA V NOČI ob 20. uri
Radovljica
1 oktobra amer. barv. vvestem RAZLOG ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri
2. oktobra ital.-špan. barv. vveitern TEXA8 .JOK ob 20. uri
3. oktobra amer. barv. western RAZLOG ZA 2lVLJENJEob20.uri
Jesenice RADIO
1. oktobra amer. barv. film ZDAJ GA VIDIŠ. ZDAJ GA NE VIDIŠ
2. oktobra   amer.   barv.   film KRVAVI
POKER Jesenice PLAVŽ
1 oktobra franc-ital. barv. film KORZISKO MAŠČEVANJE
.'!. oktobra franr barv. film BULEVAR RUMA -
Kranjska gora
2. oktobra amer. barv. film ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NK VIDIŠ
i. oktobra amer. barv. film KRVAVI PO-KER
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
osnovne šole Staneta Žagarja Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. učitelja matematike in slovenskega t jezika
v 5. razredu osnovne šole za določen čas. Pogoj: U ali PU;
2. knjižničarja
z manj kot polovičnim delovnim časom za določen čas.
Pogoj: PA — oddelek za knjižničarstvo;
3. blagajnika
z manj kot polovičnim delovnim časom za določen čas.
Pogoj: ESŠ.
Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 8 dneh na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Cesta 1. maja 10 a.
Zahvala
Oh prerani izgubi dragega brata, strica in svaka
Jožeta Sovinca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom za vsestransko pomoč in izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Tekstilindusa, gospodu župniku-ter gasilcem iz Kranja in Goric.
Žalujoči: sestra Francka, Marica in brat Lojze z družinama.
Tenetiše, 28. septembra 1974
Zahvala
Oh boleči izgubi očeta, brata in strica
Jožeta Arha
Iz Ribnega pri Bledu
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, pri|atel)em in znancem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekam sosedi Francki, Kat i in Fani za pomoč in nesebično delo v rasu očetove bolezni in na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se pevcem LIPA iz Radovljice za spremstvo in žalostmke. g. župniku za opravljene obrede. Vsem vaščanom, znancem in prijateljem in lastnikom avtomobilov, Metodu, Olgi, Stanetu, -lane/u in .Jožetu, ki so mi Stali ob strani in sočustvovali z menoj in kakorkoli poma gali, počastiti njegov spomin na domu in ga'spremili na njegovi
zadnji poti.
Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Marija, družina Povšm, sestri Marjana in .Jera.
Lesce, 30. septembra 1974
perlit
za izdelavo izolacijskih ometov in lahkih betonov
Kako lahko štedite z energijo za ogrevanje, da boste vseeno imeli ugodne bivalne temperature v vašem stanovanju. Izolirajte zunanje stene s perli t-ometom, tla in stropove pa s perlit-betonom. Perlit odslej v zadostnih količinah v naši maloprodaji in trgovinah /. gradbenim materialom.
Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah
Uspešne priprave kranjskih karateistov in judoistov
. Cl ani Judo kluba Triglav Kranj tudi med počitniško sezono niso mirovali. Prijetno so združili s koristnim ter organizirali in se udeležili dveh zanimivih enotedenskih priprav.
Kranjski karateisti so tokrat že tretjič organizirali zvezni karate seminar s pomočjo Okinavva — te asociacije, ki je preko svojega predstavnika za Jugoslavijo Maria Topolška tokrat poslala na seminar svojega mojstra Yukinobu Shimabukuro — 4 »dan«. 56 tečajnikov iz vse Jugoslavije, od tega 16 Kranjčanov, je teden dni z navdušenjem vadilo v enkratnem vzdušju pod izrednim vodstvom mojstra iz daljne Japonske. Izvrstne mojstrovine, vrhunske demonstracije modernega karateja ter tradicionalno dobra organizacija, so krive, da je bilo ob slovesu slišati samo »Na svidenje prihodnje leto v Begunjah«.
Pri tem moramo poudariti izredno razumevanje uprave psihiatrične bolnice v Begunjah, ki je s svojo odlično kuhinjo pripomogla, da so tečajniki lažje prenašali vse napore. V zahvalo so naši inštruktorji vodili tudi seminarje za osebje bolnice, kjer so le-ti spoznavali nekatere metode psihičnega sproščanja ter osnove joge in moderne samoobrambe.
Judoisti tudi letos niso imeli problemov, ko so se odločali, kam na trening. 2e vrsto let redno obiskujejo poletne priprave v taboru VŠTK v Rovinju, ki jih vodi zvezni kapetan za judo Jože Škraba — 4 »dan«. Letošnje priprave so bile izjemno bogate, saj so bile popestrene tudi z vrsto dejavnosti v prostem času. Posebno vrednost pa daje letošnjemu treningu prikaz številnih novih parternih tehnik, kjer je že vrsto let šibka točka vseh jugoslovanskih judoistov. Prvič smo lahko slišali tudi nekaj več teoretičnih razglabljanj o načrtovanju treningov, taktiki in strategiji borbe itd. Zadnji dan treninga pa so imeli tečajniki tudi izpite za nove višje šolske pasove.
Ob koncu lahko poudarimo to, da je bila letošnja sezona za člane Judo kluba Triglav Kranj izredno bogata in uspešna. Upamo lahko le, da bo delo peščice amaterjev, zanesenjakov tudi v naslednji sezoni tako plodno. J. Rojšek
" llK<>stoeanskim karateistom, med katerimi je bilo tudi 16 Kranjčanov, je na t*fll)r("'(ih v Begunjah pokazal svoje veščine japonski mojster Yukinobu ^n"t)(d)ukuro--/ »dan«.
Pred hokejsko sezono 1974-75
Petnajst za najboljšega v SFRJ
y soboto se bo na včasih »vročih« ledenih ploskvah v novi hokejski sezoni 1974/75 začel ledeni ples v prvi A, B in C zvezni '•Ki. V boj za točke in najboljšega v državi bo palice prekrižalo Penajst moštev: Jesenice, Olimpija (Ljubljana), Medvesčak (Zagreb), Slavija (Vevče), Celje, Kranjska gora, Triglav (Kranj), INA (Sisak), Tivoli (Ljubljana), Mladost (Zagreb), Crvena zvezda, Partizan (oba Beograd), Spartak (Subotica), Vardar (Skopje) in Vojvodina (Novi Sad). Tako bomo na koncu Prvenstva le enkrat dobili jasnejšo sliko od prvega do petnajstega mesta.
Najzanimivejše bo vsekakor tekmovanje v A skupini, kjer bodo Jeseničani, Ljubljančani, Vevčani ter Zagrebčani po štiri-krožnem sistemu obračunali med seboj in dali odgovor, kdo je najboljši. Tu četrti odpade. Kdo bo najboljši v B skupini, se bo Pokazalo v enakem štirikrožnem tekmovanju, saj to skupino sestavljajo ekipe Kranjska gora, Triglav, Tivoli, Celje, INA in Mladost. V C skupini pa so Crvena zvezda, Partizan, Spartak, Vardar in Vojvodina. Le-ti bodo prvenstvo začeli šele 2. novembra.
Po končanem prvem delu se bodo moštva spet razdelila v »kupine. V skupini A 1 bodo prve tri ekipe iz A, v A II bo četrto uvrščeni iz A ter prvaki iz skupine B in C. V tretji skupini bodo moštva, ki bodo tekmovala v B, četrto skupino pa bodo dopolnili četrti, peti in Sestouvrščeni klubi iz skupine B ter četrti in peti iz C. Pri tem bodo moštva četrte skupine nadaljevala tekmovanje po turnirskem sistemu za 11. do 15. niesto.
Moštva A I skupine in A II se bodo nato pomerila še dvakrat. 1* A I za l. do 3. mesto in iz A II od 4. do 6. mesta. Razlika med A I in A II je v tem, da klubi iz A I skupine v nadaljnje tekmovanje prenesejo vse točke in gole iz prvega dela, v A II pa Pričnejo tekmovanje znova. Enako pričnejo tudi v novi B skupini za 7. do 10. mesto. Prvak i/. A II pa ima pravico, da v novo sezono starta v elitni skupini.
Gorenjci imamo v novi sezoni tri klube Jesenice v A skupini ler Kranjsko goro in Triglav v B. Jeseničani se bodo poleg ()limpije spet potegovali za najvišji jugoslovanski hokejski Prestol, Kranjskogorci in Triglavani pa za čimboljšo uvrstitev. Oboji bodo skušali s svojo igro dokazati, da so dobro Popravljeni, prednost pa imajo vsekakor hokejisti gornje savske doline, saj trenirajo doma na Jesenicah, moštvo Korenjsko metropole pa se mora voziti in igrati v hali Tivoli, saj nima svojega ledu. Vsekakor ho nova sezona z novim načinom tekmovanja bolj kvalitetna in privlačna, kako se ho obnesla, Pa bomo videli. H- Humer
Izbirno tekmovanje invalidov v kegljanju
V nedeljo je bilo v hotelu Kazina na Jezerskem izbirno tekmovanje invalidov Zasavja in Gorenjske v kegljanju. Organizator tekmovanja je bilo društvo invalidov Kranj, udeležilo pa se ga je osem ekip oziroma 88 tekmovalcev. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa društva invalidov iz Trbovelj. Vrstni red ostalih ekip pa je naslednji: 2. Hrastnik, 3. Kranj, 4. Tržič, 5. Domžale, 6.-7. ŠD Borec Kranj in Jesenice, 8. Zagorje. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v republiško tekmovanje, ki bo 6. oktobra v Ljubljani.
Najboljšim ekipam so po končanem tekmovanju podelili nagrade, ki sta jih prispevala Central Kranj in Sava Kranj. Za zaključek pa je pripravila krajši kulturni program folklorna skupina turističnega društva Jezersko. A. Z.
Želja po športu
Zaradi želje po bolj organiziranem delu so ljubitelji športa na Kokrici ustanovili športno društvo z več sekcijami. Največ članov ima smučarska sekcija, katere glavni namen je množična rekreacija, ne pa tekmovalni šport, ki je predrag. Kolesarji so s pomočjo KK Sava iz Kranja organizirali že dve kolesarski prireditvi, na katerih je nekaj vrhunskih tekmovalcev privabilo tudi veliko gledalcev.
Tudi šahisti ne mirujejo. Pred nedavnim so pripravili brzoturnir s solidno udeležbo.
Najaktivnejša je nogometna sekcija. Člani nastopajo v I. razredu gorenjske podzveze. Ker nimajo svojega igrišča, ne morejo formirati pionirske in mladinske ekipe. Igrajo v Kranju, kar pa zahteva še dodatna sredstva.
Tudi košarkarji, ki nimajo ustreznega igrišča, še životarijo. SD Ko-' krica je zelo zainteresirano za sodelovanje s kolektivom tovarne IBI iz Kranja. Njuna športna srečanja so že tradicionalna, stiki pa vse tesnejši.
Kot skoraj povsod, tako se tudi na Kokrici ne kopljejo v denarju, vendar z voljo in delom uspešno kljubujejo težavam.
B. Vrlinšek
Priznanje za mentorstvo
Na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani je z odliko zagovarjal svojo diplomsko nalogo študent iz Kopra Ra/.tko Bradašklja, ki je poleg študija tudi odličen vaterpolist koprskega dru-goligaša. Za svoj zagovor si je izbral prav vaterpolo. Lepo priznanje pa je pri tem dobil tudi trener kranjskih vaterpolistov Peter Didič, ki je že dve leti zunanji sodelavec te naše visoke šole, saj je sedaj uradno priznan za sodelavca. Bradašklja pa ne ho edini diplomant, saj na zagovor čaka tudi Kranjčan Tomo Balderman.
Slovenci smo tako z Bra-daškljo, in če ho tudi Balderman uspešen, o čemer ne dvomimo, uradno dobili prva vaterpolska trenerja z visokošolsko izobrazbo. Nemalo zaslug zato pa ima prav gotovo tudi Didič.
-dh
Ženski nogomet v Škofji Loki
Skofjeločani bodo v soboto, 5. oktobra, priče velikemu nogometnemu spektaklu. Na igrišču v Puštalu se bosta namreč med seboj pomerili Ženska nogometna reprezentanca Slovenije in moštvo revije Antena iz
Ljubljane.   Žensko   ekipo   bodo sestavljale najboljše slovenske nogo-metašiee, barve Antene pa bodo branili po doslej /.branih podatkih Mi a co    Koren,    Janez    Hočevar Kifle,
Janez Bončina-Benč, 6to Peatner,
Pero Ugrin, Rerti Rod osek, 1'Vri Smola.  Milan  Kalan, Milko Koga
taj, Kad., ('asi. Marjan Kralj, Miha
Dov/an ter člani uredništva Ki nest Aljančič. Tone Kornezzi-Tof, Zoran lluinar. Kvgen Jurič. Aleksander Lucu-Luc in morda še kdo. Vstopnina lo dm bo namenjena za razvoj
ženskega nogometa v Sloveniji.
-in
V nedeljo je bilo na Jezerskem izbirno tekmovanje invalidov v kegljanju — Foto: Živulovič
'šport med vikendom
NOGOMET — Nogometaši Triglava so v 5. kolu v ZCNL osvojili prvo točko, saj so v Kamniku igrali neodločeno z domačini. Z enakim uspehom se ponašajo tudi nogometaši LTH, ki jim je uspelo, da so Taboru odvzeli točko. Stražiška Sava je na domačem terenu spet visoko izgubila z Litijo, Tržič pa je moral priznati premoč Usnjarju.
Izidi: Kamnik : Triglav 1:1 (1:1), Tabor : LTH 2:2 (1:2), Sava : Litija 0:4 (0:3), Usnjar : Tržič 3:0 (3:0).
Pari prihodnjega kola: Trielav : Tržič, LTH : Sava, Kamnik : Adria.
KOŠARKA — V predzadnjem kolu SKL 1 A moški je Triglav visoko izgubil s Trnovim. V SKL B pa Jeseničani na domačem igrišču z Jezico.
Izida: Trnovo : Triglav 91:69 (39:40), Jesenice : Jezica 49:82 (27:27). Par zadnjega kola: Triglav : Lesonit.
ROKOMET — V II. zvezni ligi ženske so dekleta Alplesa razočarale, saj so na domačem igrišču morale priznati premoč labinskemu Rudarju. V republiški ženski ligi so Savčanke remizirale doma z Beltinko v moški ligi pa sta bila oba Gorenjca uspešna. Šešir je brez težav doma odpravil Polet, Tržič pa v Trbovljah Rudarja.
Izidi — ženske: Alples : Rudar 14:17 (8:7), Sava : Beltinka 14:14 (6:6),. moški: Rudar : Tržič 8:11 (4:6), Šešir : Polet 29:18 (16:10).
Pari prihodnjega kola — ženske: Alples : Lokomotiva, Slovan : Sava, moški: Tržič : Inles, Šoštanj : Šešir.
HOKEJ NA LEDU — V prijateljski mednarodni tekmi so hokejisti Jesenic na ledu pod Mežakljo premagali švicarsko moštvo Lugano, medtem ko sta se v prijateljskem srečanju v Ljubljani pomerila Tivoli in Kranjska gora. Kranjskogorci so bili uspešnejši, saj so visoko odpravili domačine.
Izida: Jesenice : Lugano 7:2 (1:1,8:0,3:1), Tivoli : Kranjska gora 1:11 (0:4,1:4, 0:3).
KOLESARSTVO — V Zagrebu se je I končalo letošnje tridnevno državno prvenstvo v gorski vožnji, dirki na kronometer ter kolesarskih disciplinah na dirkališču. Najuspešnejša tekmovalca sta bila med člani kolesar Astre Mladem Leček, pri mladincih pa Savčan Bojan Ropret, ki sta osvojila vsak po tri naslove.
SMUČARSKI TEKI — Pod Ratitovcem so tekači Alplesa iz Železnikov priredili prvi gozdni tek smučarskih tekačev. V vseh kategorijah je nastopilo nad 100 tekmovalcev, v moških disciplinah pa so tekmovali le ekipno.
Vrstni red — starejše mladinke: (9 km): 1. Šporčič (Polet), 2. Turščak (Lovrenc), 3. Dovžan (Jesenice); članice (9 km): 1. Kordež, 2. Bešter (obe Triglav), 3. Pavlic (Lovrenc); starejši pionirji (4 km): 1. Plamen (Kropa), 2. Alples (Železniki), 3. Partizan (Dol); mlajši mladinci (9 km): 1. Partizan (Lovrenc), 2. Kamnik, 3. Plamen (Kropa); starejši mladinci (13 km): 1. Partizan (Lovrenc), 2. Olimpija, 3. Triglav; člani: (18 km): 1. Triglav, 2. Alples, 3. Partizan (Gorje), 4. Olimpija, 5. Alples II. -dh
gorenjska nogometna liga
Prvi poraz Bleda
V 6. kolu v gorenjski nogometni ligi so v soboto poskrbeli za presenečenje nogometaši Naklega, ki so z minimalno zmago spravih s prvega mesta doslej nepremagano moštvo Bleda. Jeseničani so prav tako iz Železnikov odnesli obe točki, medtem ko je Primskovo iz Bohinja odneslo točko. Rezultati posameznih tekem so naslednji.
NAKLO : BLED 1:0
Razpoloženim igralcem Naklega so tokrat morali kloniti nogometaši z Bleda. Gostje so nekoliko podcenjevali nasprotnika, čigar igralci pa so vso tekmo igrali resno in spravili trenutno neporaženo moštvo ob dve dragoceni točki. Sodil je Prigora iz Kranja.
MEDVODE : PREDDVOR 5:0
To je prva zmaga Medvod na domačem igrišču. Tokrat so se igralci zagrizli in bi lahko zmagali z večjim rezultatom, če bi napadalci bili spretnejši. Gostje so se žilavo upirali, vendar to poraza ni moglo preprečiti. Sodil je Ključevič z Jesenic.
KOROTAN : LESCE 4:1
Tokrat so domači bili v terenski premoči, gostje so se borili, vendar je zmaga zaslužena. S to zmago je Ko-rotan zopet prevzel vodstvo. Sodil je Drinovec iz Kranja.
ALPLES : JESENICE 0:2
Domači so morali kloniti pred gosti, ki so igrali smisel ne jše, medtem ko so se domači upirali, vendar gola jim ni uspelo dati. Tako so gostje odnesli s seboj obe točki. Sodil je Piškur i/. Lesc.
BOHINJ : PRIMSKOVO 1:1
Moštvi sta se zagrizli v igro, gostje so prišli v vodstvo, domači pa so izenačili iz 11 ■ met rovke. Sodil je Kenkič i/. Škofje Loke.
ŠENČUR : BRITOF2:0
Tokrat so morali gostje iz sosednjega Britofa kloniti pred domačimi igralci. Gostje so luli sicer borbeni, vendar napadalci niso znali dati go-
la. Domači igralci so igrali enostavno in zabili dva gola, ki sta prinesla dve dragoceni točki. Sodil je Božnar iz Škt)fje Loke.
Lestvica:
Korotan 6 5 1 0 16: 7 11
Bled 6 5 0 1 18: 7 10
Šenčur 64 11 9: 4 9
Jesenice 6 3 12 13:11
Alples 63 0 3 13:14
Naklo 6 2 2 2 11:12
Medvode 6 2 1 3 13: 8
Primskovo 62 13 11:13
Bohinj 6 123 12:14
Preddvor 6 204 5:14
Lesce 6 114 12:21
Britof 6 1 05 9:17 P. Novak
Smučarska skakalna šola
v Kranju
Smučarski klub Triglav Kranj bo organiziral letos že v pripravljalni dobi za novo zimsko sezono smučarsko skakalno šolo v Kranju. S šolo bodo pričeli danes,- 1. oktobra. Vadba bo trikrat tedensko po dve uri. Ob torkih (od 18. do 19.30) in četrtkih od 17. do 18.30) bodo vadbene ure za novince v mali telovadnici osnovne šole Lucijami Seljaka v Stražišču, ob sobotah (od 15. do 17. ure) pa bo šola skokov na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču. Pogoj za vpis je starost 8 do 12 let in znanje osnov alpskega smučanja. Tečajniki bodo prejeli za vadbo brezplačno smuči. Vpis je možen v navedenih dneh vadbe pri vaditelju šole. J. J.
ji  JlW# JHfc,
Torek,  1.  oktobra 1974
3*» 11
Jesenski izlet 80 naročnikov Glasa je mimo. Udeleženci so se razšli polni prijetnih spominov, ki jih zlepa ne bo prekril prah pozabe. Vsaj tako mi je zatrdila večina mož in žena, s katerimi sem uspel izmenjati besedo ali dve o sobotnem potepanju po slikoviti Dolenjski. Seveda pa pomenki niso bili zmeraj omejeni le na lahkotno kramljanje, posvečeno izključno popotnim vtisom. Trojico današnjih gostov rubrike »1 + 3« smo namreč poprosili, rraj kot zvesti bralci »Gorenjca« povedo, kaj jim je v njem všeč, česa ne marajo in kako bi oni, če bi sedeli na urednikovem stolčku, posegli v vsebinsko zasnovo glasila.
Marija Žibovec (74), upokojena kuharica iz Smart-nega pod Šmarno goro: »Pri meni doma je Glas že zelo dolgo spoštovan gost. Veste, rojena sem v Cerkljah, zato me dogajanje na Gorenjskem živo zanima. Sploh bi brez dobrega čtiva ne zdržala niti en dan. Prav .pokonc' me drži. V vašem listu običajno najprej pregledam oglase, objave in nesreče. Članke in slike, ki so posebej zanimivi, izrežem in shranim. Zadnje čase dajete notri veliko več privlačnih stvari kot pred, recimo, desetimi leti. Ne, čisto nič ne bi spreminjala. Najbolje storite, da pustite časnik takšen kot je zdaj. In izžrebajte me še kdaj, če je mogoče.«
Martin Štern (16), učenec srednje gostinske šole s Ko-krice pri Kranju: »Glas prihaja v hišo na očetovo ime in midva ga tudi najčešče vzame-va v roke. Glavna njegova odlika so novice in prispevki, kakršnih v drugih podobnih publikacijah ne najdeš. Precej je reportaž, in zapisov o raznih prireditvah (Šuštarska nedelja v Tržiču, Izseljenski piknik v
Škofji Loki itd.), ki človeka vedno pritegnejo. Le šport za moj okus nekoliko šepa in atraktivnih fotografij je premalo. Vendar si ne morem predstavljati, da bi Glas nenadoma izostal, da bi prenehal izhajati, saj smo naročeni nanj odkar pomnim.«
Helena Kumer (66), gospodinja iz Hotavelj v Poljanski dolini: »Zvesta prijateljica Glasa sem približno tri leta. Sosedje in znanci so pogosto pripovedovali, koliko pomembnih vesti in informacij prinaša, pa sem sklenila: .Poglejmo, ali je res'. In res je bilo. Kar zadeva mene, najprej pre-letim črno kroniko ter prometne nezgode, da bi nato celega prelistala in ugotovila, ali niste morda spet pripravili kakšnega intervjuja z zlatopo-roČenci in starimi ljudmi. Tudi mož in hči sta navdušena nad njim. Mož prebere vse od A do Z in čeprav že vseskozi dobi-'varno Kmečki glas, je treba priznati, da mu je vaš časopis po priljubljenosti v družini popolnoma kos.«
I. G u zel j
Kljub semaforu dve nesreči
V Soteski pri Koroški Beli na Jesenicah so v zadnjih štirinajstih dnevih delavci začeli popravljati oporni zid oh železniški progi. Za radi večje varnosti na tem odseka ceste prvega reda so iz obeh strani postavili semafor ter vse potrebne označbe in prometne table za vozni ke, ki pripeljejo iz Žirovnice proti Jesenicam. Tako so zadostili vsem predpisom o varnosti, še posebej, ker je semafor tik za razmeroma zelo nevarnim in ostrim ovinkom, razen tega pa je nasprotna stran ceste še nezavarovana, četudi poteka nad strmim prepadom.
Očitno pa je ob gostem prometu na cesti prvega reda danes zelo tvegana postavitev semafora za oster ovinek, vsem opozorilnim znakom in tablam navkljub. V zelo kratkem času nekaj dni sta bdi prav v smeri Žirovnica—Jesenice pred semafo rom dve prometni nesreči z veliko
materialno škodo.
Voznikom, ki vozijo tod mimo, se vsiljuje vprašdnjei če ne hi nemara kazalo vključiti semafor na tem predelu ceste prvega reda le. v času, ko delavci resnično delajo. Ce se namreč v popoldanskem ali nočnem času ozrete za pregrado na drugi strani ceste, ki je zaprta, ne boste videli nič drugega kot dva de/ovna stropi. Prav nobenega materiala ni. nobenih nujnih priprav kakršnekoli vrste, zaradi katerih hi morala biti cesta zaprta. Oporni zid železniške proge je nenazadnje visok le nekaj metrov, material pa delavci pospravljajo ob cestni rob. Kaj bi zares terjalo mnogo dela in truda, ko bi delavci po končani dnini za/>e bali dva delovna stroja nekoliko dlje. oh cesto in bi bil promet tako oviran le osem ur. vseh drugih šest najsi ur pa bi lahko norma/no po tekal' !>■ S.
Vozila po levi
V četrtek, 26. septembra, ob 13.30 se je na cesti tretjega reda v Lomu pod Storžičem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Meglic (roj. 1951) iz Grahovš je vozila proti Tržiču. V desnem ovinku je zavo-zila preveč na levo stran ceste, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal na mopedu Jože Kavčič (roj. 1931) iz Grahovš, ki se avtomobilu ni mogel izogniti niti ni mogel več ustaviti. Trčil je v avtomobil, padel in se huje ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
Trčila v avtobus
V četrtek, 26. septembra, nekaj pred 13. uro se je na cesti drugega reda med Kranjem in Jezerskim v vasi Britof pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Alič (roj. 1955) iz Vira pri Domžalah je v blagem desnem ovinku vozila po levi strani, tako da je trčila v avtobus, vozil ga je Franc Murnik (roj. 1939) iz Tupalič, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je bila voznica Aličeva hudo ranjena, prav tako sopotnik Darko Ulčar iz Domžal, škode na vozilih pa je za 35.000 din.
Nenadoma na prehod
V petek, 27. septembra, popoldne je voznik osebnega avtomobila Slavko Petavs (roj. 1940) z Vrhnike na cesti prvega reda na Jesenicah zadel Fredija Kuriliča (roj. 1965) z Jesenic, ki je nenadoma stopil iz skupine pešcev na pločniku na prehod za pešce. Avtomobil je dečka zadel in ga lažje ranil.
Avtobus zadel ženici
Na cesti drugega reda v Drolčevem naselju v Kranju se je v soboto, 28. septembra, ob 19. uri pripetila huda prometna nezgoda. Voznik avtobusa Creina Anton Jeraj (roj. 1926) iz Vodic je vozil od Orehka proti Laboram. Pri avtobusnem postajališču v Drolčevem naselju je čakalo na avtobus več ljudi, zato avtobus ni zapeljal skrajno desno na postajališče, ampak je vozil bolj po sredini ceste. Tedaj sta nekaj metrov pred postajališčem z desne strani pred avtobusom nenadoma prečkali cesto Francka Habjan, stara 70 let, in Karoli-na Nanut, stara 72 let, obe iz Kranja. Kljub zaviranju je avtobus obe ženici zadel in zbil po cesti. Hudo ranjeni se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
Zadel pešca
V soboto, 28. septembra, ob 19.50 se je v Zmincu pri Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Rudi Pelipenko (roj. 1937) je vozil skozi Zminec proti Škofji Loki. Pred njim je hodil v isto smer Franc Kržišnik (roj. 1910) iz Zminca. Iz neznanega vzroka je mopedist zapeljal v pešca, tako da sta oba padla in se huje ranila. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici.
L. M.
s sodišča
Alkohol za volanom
Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim ponovno sodilo Janezu Jekovcu, 30-letnemu mizarju iz Žiganje vasi pri Tržiču zaradi posledic prometne nesreče, ki se je pripetila julija lani na cesti drugega reda med vasjo Križe in Duplje. Na prvi sodni obravnavi je bil Jekovec oproščen zaradi neskladja med obtožbo in ugotovljenim dejanskim stanjem. Po uspeli pritožbi javnega tožilca na Vrhovno sodišče SR Slovenije je kranjsko okrožno sodišče primer pred kratkim ponovno pretresalo.
Obtožnica je Jekovcu očitala, da je 18. julija lani vozil proti Dupljam tako vinjen, da ni mogel imeti v oblasti svojega vozila, še posebej pa ne zato, ker ga je med vožnjo močno oviral njegov prijatelj Jernej Črnivec. Ta je prav tako vinjen trepljal voznika Jekovca po rami, ga objemal, voznik pa takega početja ni preprečil. V nekem trenutku je Črnivec močno zagrabil Jekovca za roko, tako da je skrenil volan. Avtomobil je zavil s ceste in trčil v drevo tako močno, da je sopotnik takoj umrl.
Sodišče je ugotovilo, da je bil Jekovec v času nesreče zelo vinjen: v krvi je imel ob odvzemu 2,16 promile alkohola, razen tega pa je vozil na prvem sedežu razigranega prijatelja, ki ga je močno motil med vožnjo. Kljub temu pa je peljal dalje, ne da bi preprečil nemirnemu sopotniku, da ga ne bi oviral med vožnjo: lahko bi ga posadil na zadnji sedež ali pa bi celo ustavil, da bi Črnivec izstopil. Ker pa je v takšnih okoliščinah nadaljeval vožnjo, je tudi pristal na morebitne posledice.
Sodišče je Jekovca obsodilo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Med olajševalnimi okoliščinami je upoštevalo, da je Jekovec močno prizadet zaradi izgube prijatelja, da dejanje iskreno obžaluje, ni pa moglo seveda mimo tega, da je bil obtoženi v času nesreče hudo vinjen: vinjeni vozniki pa na naših cestah povzroče preveč hudih nesreč. L. M.
Z bokserjem nad miličnika
V petek, 27. septembra, ob 14.30 je miličnik postaje milice Tržič Bojan Belak na Cankarjevi cesti v Tržiču opazil tik ob cesti tri moške, eden od njih je bil okrvavljen. Ko se jim je približal, ležali so na tleh in ovirali promet ter zbujali pozornost mimoidočih, je opazil, da so vinjeni. Miličnik jih je opozoril, naj se umaknejo s ceste in naj gredo domov. Vendar pa ga Ante Maric, 18-letni delavec v Triglavu, I vica Maric, 16-letni delavec v Triglavu in Jure Brkič, 21-letni delavec v BPT, vsi stanujejo v Jelen-dolu, niso poslušali, pač pa so začeli miličnika zmerjati in žaliti. Miličnik je zato poklical pomoč s postaje milice. Z »marico« sta prišla še miličnika Milan Kutin in Franc Urankar. Povabili so one tri v službeno vozilo, kar pa so odklonili. Zato so miličniki poskusili s silo vse tri nemirneže potisniti v »marico«. Prišlo je do ruvanja. Skoraj jim je že uspelo Ivico in Anteja Marica potisniti v avtomobil, ko je Ivica Maric podstavil nogo med vrata, Ante Maric pa je izza priprtih vrat stegnil roko, v kateri jik stiskal bokser in /. vso silo udaril miličnika Milana Kutino po glavi, da ga je zalila kri. Oba Marica sta nato še izstopila in Ante Maric je ponovno dvakrat udaril miličnika Kutino po glavi /. bokserjem. V samoobrambi je miličnik Kutina potegnil pištolo in napadalca
ustrelil v nogo pod desno koleno. Med prerivanjem je dobil udarec z bokserjem tudi miličnik Urankar, miličnik Belak pa nekaj prask.
Miličnika Kutino in napadalca Anteja Marica so prepeljali v jeseniško bolnišnico na zdravljenje. Miličnik ima na glavi večjo rano, dve rani ob očesu, udarec pod levim očesom in praske po rokah. Strelna rana Anteja Marica ni huda, kost ni poškodovana.
L. M.
Gobarji, pazite na zeleno mušnico
V naših gozdovih in po livadah raste letos izredno veliko strupenih gob. Take rasti smrtno strupenih zelenih muš-nic ne pomnimo. Ker pa raste pri nas nad trideset vrst strupenih gob, so nabiralci letos zelo ogroženi. Na to je opozorila tudi ljubljanska bolnišnica, kamor se je letos zateklo že nad 80 zastrupljencev. Res je, da je pri nas zelo pomanjkljiva gobja literatura, pa četudi je v zadnjih letih izšlo nekaj knjižic in slikanic. Star pregovor pravi: »Bolje nekaj kot nič.« To pa ne velja za gobe. Bolje nič kot slaba knjiga, ker nabiralca lahko zapelje v nesrečo in smrt. Za spoznavanje gob je tudi dobro narisana in opisana goba premalo. Gobjega znanja se iz knjig ali krajših razgovorov ne more osvojiti, ampak je potrebno veliko praktičnih posegov, prikazovanj in nasvetov izkušenih gobarjev. Pri nas se gobarstvo ne poučuje v šolah kot predmet, ampak ga poučujejo gobarska društva prek svojih strokovnjakov na gobarskih večerih. Letno je mogoče pri večji angažiranosti spoznati in znanje utrditi okoli 12 vrst gob. V Kranju so gobarski strokovni sestanki, na katerih se izpopolnjujejo gobarji vsak ponedeljek ob 18. uri v prostorih stanovanjske skupnosti na Zlatem polju. -Za člane so predavanja in prikazovanja brezplačna, članarina pa je 10 din letno. Zato se ljubitelji prirode včlanite v našo organizacijo.
Gobarska družina Kranj
Franc Štiglic
Tisti, ki se vsak dan vozite z avtobusom, prav gotovo poznate kraj, kji'r je naš fotoreporter napravil ta dvO posnetka. Da, to je kranjsko avto-husno postajališče. Morda je kdo 2 napol podrto ograjo imel celo že t?' zave. Takole mimogrede se lahko zapleteš vanjo. Malo- naprej pa je kot nalašč zelo "neprimeren prosio' za odlaganje smeti. — A. Z. — Foto'-
F, Perdan