V.Se.&-ina:
Tone Pavček:
Pomladna dolenjska pesem
Dr. Kopač:
J ugoslovanski izseljenci in njihove pravice socialnega zavarovanja
Razgibano društveno življenje naših rojakov v Avstraliji
Matej Bor:
Dve pismi (pesem)
Cvetko A. Kristan:
Ob '20-letnici smrti Franka Sakserja
500 let suhe robe v ribniški dolini
Iz društvenega življenja naših rojakov v Franciji
Iz Argentine
lna Slokan:
Prisrčna srečanja v Franciji Po domači deželi B. R.
Kako je gribeljski župan Željko pozdravil cesarja
Domovina na tujih tleh
Pero izseljencev
Mladi rod
France Bevk:
Klepčevo ženitovanje
Manica Koman:
Trojna ljubezen
Anton Novačan:
Ženitev Gregca Zavožena
Naslovna slika:
Rojstni dom pesnika Franceta Prešerna ,v Vrbi na Gorenjskem (foto Potnik, Ljubljana)
vas vodijo po star ti-ajih Slovenije in
lomov mi.
RIST
BIRO
Avtobusno stično podjetje v Jugoslaviji
SAP - TURIST BIRO
vtfifiAooofioi ioooc
jubljana, Miklošičeva 1
SAP Turist
ARE STAVRAC I 3 A
a klet
ŽUPANČIČEVA 2, Telefon 20-411
Mm
vas vabi, da jo ob obisku domovine obiščete. Postreženi boste s strokovno pripravljenimi morskimi ribami ter z žlahtnimi dalmatinskimi vini in peršutom, enako pa tudi z drugimi okusnimi jedili.
Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc. — Izhaja dvanajstkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 3 dolarje, — Francija letno 600 frankov, — Belgija letno 90 frankov, — Holandija letno 7 guld, — Nemčija letno 8 DM, — Italija letno 1000 lir, — Avstrija letno 40 šilingov, — Anglija letno 1 funt, — Avstralija letno 1 avstralski funt, — Argentina letno 30 pezov, — Jugoslavija letno 750 dinarjev. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/1. — Rokopisov ne vračamo.
ST. 4	APRIL 1957	LETO IV.
Tone Pavček:
POMLADNA DOLENJSKA PESEM
Majhen je ta svet, lep, zamaknjen vase, kakor droben cvet, ki aprila rase.
Po bregeh polje, ki se komaj drami, zadaj pa gore in veseli hrami.
Pa ozke poti, preorana njiva, z dolgimi lasmi deklica igriva.
Pa še ptič, drevo, ki bo kmalu v cvetu in ljudje kot so pač 1 j udje na svetu:
Z dolgimi lasmi, ki jih v kite veže, s toplimi očmi, da v srce ti seže.
majhni kot njih svet, vsak zamaknjen vase, vsak bolj lep kot cvet, ki aprila rase.
JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI
in njihove pravice socialnega zavarovanja
Kakor Tisi drugi zakoni in zakoniti predpisi veljajo tudi predpisi socialnega zavarovanja le v državi, ki jih je izdala. Izven meja države se morejo uživati pravice, izvirajoče iz njenih zakonitih predpisov, le na podlagi pogodb (konvencij), ki jih sklenejo države med seboj. Da bi zaščitile svojim državljanom, ki so v tujini, pravice, ki jih imajo iz svojih zaposlitev v domovini oziroma da bi zaščitile pravice svojim državljanom, ki so delali v tujini pa se vrnejo domov, sklepajo (države posebne konvencije o socialnem zavarovanju. Pri tem opravlja veliko delo (Mednarodni urad dela, katerega članice so skoro vse -države sveta. Ta urad pospešuje zboljšanje socialnega varstva v -splošnem, a posebej pa pripravlja besedilo konvencij s tega področja. Tako imamo -dvoje vrste teh konvencij, take, ki jih skleneta dve posamezni -državi med seboj, in talke, ki jih iz-da Mednarodni urad dela in h katerim potem posamezne države samo pristopajo.
Jugoslavija je podpisala poleg -dveh konvencij Mednarodnega urada -de-la 5. 1. 1950 posebno splošno konvencijo o socialnem zavarovanju z .republiko Francijo, v preteklem letu 1956 pa še podobno konvencijo z Belgijo in kneževina Luksemburg. Z Nemčijo je bila (isto tako leta 1956) sklenjena po-godba o reguliranju terjatev jz -socialnega -zavarovanja. Za nekatere druge države se pripravlja sklenitev konvencij o socialnem zavarovanju.
-Naši izseljenci v državah, s katerimi imamo -sklenjene konvencije (Francija, Belgija, Luksemburg, Nemčija), morajo biti informirani, kake pravice imajo iz teh konvencij, zlasti kako je z njihovimi pravicami do pokojnine, ako imajo nekaj -zaposlitev v tujini, nekaj pa v domovini.
Konvencije -s Francijo, Belgijo -in Luksemburgom so v glavnem sestavljene po enakih načelih, pogodba z -Nemčijo pa se loči od njiih, zato bomo prve tri 'obravnavali skupaj, Nemčijo pa zase.
Po jugoslovanskih predpisih ima piravi-co do polne starostne .pOkoj-nine, kdor izpolni 55 (ženska 5-0) let -starosti in ima 35 let (ženska 30) delovne dolbe. Nepolno -starostno pokojnino dobi, kdor ima 65 ilet starosti .in 15 let delovne dobe, a -o-d tega vsaj nekaj po -osvoboditvi bodisi v -domovini ali v eni od teh treh držav. Enako se v tem smislu obravnavajo tisti, ki so bili ob osvoboditvi .leta 1945 že upokojeni od strani francoskega, belgijskega ali -luksemburškega socialnega zavarovanja -in mu -jugoslovanske zaposlitve -še niso bile vštete. Lahiko -zahtevajo, da se jim štejejo naknadno in -da se jim da pokojnina tudi za zaposlitve v -domovini.
Konvencija (pogodba) -o socialnem zavarovanju, -ki jo je sklenila Jugoslavija s F-rancijo, velja od 1. aprila 1951 dalje, z Belgijo in Luksemburgom je uveljavljena .pravkar. Po teh konvencijah ima vsak državljan ene od teh držav, ki je bi-1 deloma zaposlen v domovini, deloma pa kot izseljenec v drugi od teh držav, pravico zahtevati, -da se mu -računajo za pokojnino obojne zaposlitve. Glede tega, katere v-rste zaposlitev se pri tem upoštevajo, je uve-
ljavljen-o načelo, -da se računajo po predpisih države, kjer so bile opravljene. Po francoskih, belgijskih ii-n -luksemburških predpisih se na primer šteje za pokojnino le čas, za katerega so bili plačami prispevki za socialno zavarovanje. Po -tem načelu se torej obravnavajo zaposlitve v teh državah. Po jugoslovanskih predpisih se -štejejo za pokojmi-no vse zaposlitve, ki jih zavarovanec -dokaže ne -glede na to, ali je bil tudi -socialno zavarovan in ali so bili plačami prispevki -za socialno zavarovanje ali me. Po-leg tega se -šteje tudi udeležba v p-rvi in drugi svetovni -vajini -ter -revoilucionam-o -delo, zaradi katerega -je bil kdo brez zaposlitve. Ne štejejo se pa zaposlitve pred- 1-6. letom starosti in vajenska -doba, pa -čeprav bi bil kdo za tisto dobo socialno zavarovan. Kdor ne izpolnjuje -pogojev za pokojnino po predpisih -olbeh držav hkrati, se potem izvrši -upokojitev le v -državi, -za katero ima pogoje izpolnjene in -samo na podlagi tamkajšnjih zaposlitev, iz -druge države pa dobi pokojnino takrat, ko izpolni pogoje po njenih predpisih. Izseljenec na primer, iki idob-i francosko s-tarois-tno pokojnino s 55 -letom ista-rosti im z 20 leti dela v Franciji, bo mogel k -francoski pokojnini takoj dobiti še ju-goslovan-sko .pokojnino, ako ima iz -domovine 15 let -dela oziroma skupaj 35 -let. Ak-o nima skupno 35 let, bo mogel zahtevati ju-gasllova-nisko starostno pokojnino šele s svojim 65. letom starosti.
Za rudarje Jugoslavija nima posebnega zavarovanja. Toda kdor je delal tu-di v Jugoslaviji v rudnikih, jim pri odločanju -o rudarski pokojnini fra-n-coski, belgijski oziroma luksemburški zavod šteje tudi jugoslovanske -rudarske zaposlitve i-n potem na podlagi -skupne rudarske zaposlitve izračuna nase odpadajoči -del rudarske pokojnine. -Naš izseljenec, ki ima priznano francosko, belgij-siko ali luksemburško pokojnino in ki je delal -tudi v -domovini, iter m-u to še ni šteto za pokojnino, -lahko -to vsak čas zahteva pri -svojem francoskem, belgijskem ali luksemburškem zavodu. K svojemu zahtevku priloži potrdila o zaposlitvah v damo-viimi. -če potrdil nim-a, navede -naslove svojih jugoslovanskih delodajalcev in razdobja, v katerih je -bil pri njih zaposlen, po možnosti pa še naslov 'jugoslovanskega zavoda (ustanove), pni katerem je bil socialno -zavarovan. Alko 'tudi teh podatkov ne more dati, naj pove vsaj priče.
V domovini opravljajo -glavne posle v zvezd s konvencijami republiški zavodi za socialno zavarovanje. iP.r.i injiih se hranijo tudi evidence (podatki) o socialnem zavarovanju predvojne Jugoslavije, in to vselej pri Republiškem zavodu -tiste republike, v kateri je bil kdo zaposlen. Kdor je bil ¡zaposlen v Sloveniji, bo iskail te podatke pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, kdor je bil na Hrvat-skem, pa pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v .Zagrebu in talko naprej.
Po konvencijah (pogodbah) -s Francijo, Belgijo i.n Luksemburgom ise deli pokojnina tako, da se pokojnina v vsaki ugotovi na osnovi obojnih zaposlitev, potem -pa se izračuna na toliko, kolikor odpade na zaposlitve v tisti državi. Na primer: rudar ima v Franciji 25 let delovne
fL—' b zaključku številke smo prejeli žalostno vest, da je v Parizu nenadoma umrl zadet od srčne kapi predsednik Ljudske skupščine FLRJ Moša P i j a d e.
Velikega borca za osvoboditev Jugoslavije in lepše življenje delovnih ljudi ne bomo pozabili.
Slava njegovemu spominu!
dobe, v Jugoslaviji 10, skupaj torej 35 let. Za 35 ile;t bi dobil v Jugoslaviji ikot kvalificiran delavec 9.300 din, /a 10 le.t pa 10/35 oziroma 2h oid ¡toga, torej 265? din. Izplačujejo se pokojnine v inozemstvu na 1L leta, in to proti predložitvi potrdila koriis-tmika, da še živi in da mi zaposlen. Po jugoslovanskih predpisih upokojenec namreč ne more prejemati pokojnine tisti čas, 'ko je polno zaposlen oziroma ako zasluži preko 2/3 svoje pokojnine ali preko-6000 din na mesec.
Po vseh 3 konvencijah ima vsakdo pravico izbirati, da se mu določi pokojnina na podlagi seštevanja obojnih zaposlitev in po omenjenem sorazmernem delu ali pa, da se mu odredi za vsako državo ločeno, torej samo na podlagi zaposlitev v tisti državi. Seveda moire zahtevati to le, če mu gre pravica do pokojnine po obeh načinih. Vsakomur je tudi dano na 'izbiro, da se kasneje lahko premisli in zahteva iz skupne pokojnine dve ločeni pokojnini ali pa iz ločenih skupno pokojnino, ¡kar mu pač bolj prija.
Podrobneje je vse o teh konvencijah raz-tolmačeno na straneh 189 do 193 v ¡Slovenskem izseljenskem koledarju za -leto 1956.
Za naše izseljence, ki so v Zahodni Nemčiji, velja pogodba, ki je bila pravlkar podpisana s to državo o reguliranju terjatev iz socialnega zavarovanja. Kdor je bil tam 1. januarja 1956 in je imel zaposlitve ¡tudi v domovini, potem to prijavi pristojnemu nemškemu zavodu, da mu šteje ¡tudi. jugoslovanske zaposlitve za pokojnino in da mu potem po nemških predpisih določi pokojnino. Na drugi strani ise tistim, ki so se vrnili v domovino, zaposlitve v Nemčiji štejejo kot da so bile opravljene doma in se določi pokojnima po jugoslovanskih predpisih.
K zaključku je igilede drugih držav pripomniti tole: ¡Nekatere od njih, to so zlasti Združene države Amerike. Holandija, od primera do primera pa tudi ¡nekatere druge ¡države, nakazujejo pokojnine in rente v Jugoslavijo, čeprav ¡z njimi nimauno ¡sklenjene ¡konvencije.
Izseljenci, ki ¡uživajo v ¡teh državah pokojnino ali rento in ki ¡se mislijo vrniti v domovino, naj se pač pred odpotovanjem informirajo pri ¡svojem inozemskem zavodu, ki jim plačuje pokojnino ali rento, o ¡tem, ali mu jo bo nakazoval tudi v Jugoslavijo, ako se vrne domov, oziroma kaj mu je pred odhodom za to še ¡urediti.
Dr. Kopač
Razgibano društveno življenje naših rojakov v Avstraliji
Naši rojaki v Avstraliji se v zadnjih letih zelo živahno udejstvujejo v društvenem življenju, kar se je zlasti pokazalo na letnem zasedanju društva Jugoslovanska unija, ki je bilo
24.	februarja letos v Geelongu. Zasedanja se je udeležilo tudi 34 delegatov, zastopnikov sekcij Jugoslovanske unije iz avstralskih držav S A, Vici, NSW in QWA.
Tz poročil predsednika B. J. Škilana, tajnika A. Kocjančiča in ge. A. Strainove je razvidna vsestranska polna dejavnost društva Jugoslovanska unija. Letos v februarju so minila tri leta, odkar je bil v Avstraliji ustanovljen Krožek mladih demokratičnih Slovencev, ki se je lani preimenoval v društvo Jugoslovanska unija. To društvo je lani izgubilo agilnega člana, podpredsednika S. Sosiča, ki se je smrtno ponesrečil pri avtomobilski nesreči. Na predlog predsednika so navzoči njegov spomin počastili s triminutnim molkom.
Predsednik je v svojem poročilu naglasil, da kljub nasprotovanju nekaterih delo društva Jugoslovanska unija res lepo napreduje. Danes ima to društvo že pet kulturnih krožkov, dve knjižnici in pevski zbor. Razveseljivo je tudi, da je precejšnje število jugoslovanskih rojakov naročenih na jugoslovanske liste, zlasti na glasilo Slovenske izseljenske matice »Rodno grudo«, na glasilo Izseljenske matice Hrvatske »Matico« ter na druge jugoslovanske liste.
Društvo je lani organiziralo za svoje člane tudi več izletov ter družinskih zabav, bolnim elanom je pomagalo z denarno podporo ter kupilo v Adelaidi zemljišče, kjer nameravajo sezidati Jugoslovanski dom. Na pobudo predsednika Škilana so pred meseci začeli z zbirko prostovoljnih prispevkov za slepo mladino v Ljubljani.
Ob koncu so prisotni izvolili nov Izvršilni odbor društva. Za predsednika je bil ponovno izbran B. J. Škilan. za podpredsednika A. Slavič, za tajnika A. Kocjančič, za namestnika tajnika L. Pahor, za blagajnika A. Strainova, za namestnika blagajnika pa V. Preglielj. Drugi člani Izvršnega odbora so še: A. Prodan, E. Miloš. A. Milanovič, E. Sain. A. Rebula, E. Kozlovič in M. Novak.
(Dne 27. aprila — ob obletnici ustanovitve OF Slovenije — v ponosen spomin vsem, ki so se borili, žrtvovali in krvaveli za svobodo svoje domovine
Partizanski spomenik v Cerknem je eden najlepših. Predstavlja mater, ki daje kruh partizanu (Spomenik ]e delo slovenskih kiparjev Staneta in Marjana Keržiča)
Iz zbirke partizanskih pesmi Maleja Bora, tiskane v okupirani Ljubljani I. 1942.
Matej Bor
3) ve pismi
Mati sin
Vse dni sem čakala, da pride od tebe glas, saj lahko ti povem, da vsako noč
je ura mi tiktakala d nespeč obraz.
Hodila k našim sem ljudem oči zakrivajoč, ker res ne smem pokazati, da jokam vsako noč.
Tajiti tebi?
Le zakaj?
Da nisva si razkrivala srca, morda sedaj
bila bi vsak na svoji poti.
Naj ti miru ne moti, če včasih jočem — saj te z gora bi nikoli več ne klicala nazaj.
Pozabi vse,
po svoji hodi poti
in vedi, da s teboj sem vedno jaz.
Zdaj vsak večer
lepo zakurim v kuhinji
in pletem nogavice zate,
le ena misel mi kali moj mir:
da ne proda te
za skledo leče kak kujon.
Sosedov je nabral flanelnih rjuh in jih odda na pravem mestu.
Morda zaspal boš v njih ti kak večer in preden boš zaspal, boš mislil name.
Kdaj On
z ramen nam vzame križ!
S srca kamen?
Pa kaj! Že vidim te, kako mi govoriš:
Bog je umrl. KričiJ Kdo te sliši!
Morda je res. Kdo ve.
Da bi le vedela, kje ste, kje ste.
Če moreš, piši.
Ko me Ahac je vprašal, kje bi vas našel, sem rekla mu: Prijatelj, vsepovsod!
Samo po-glej, poln jih je ves svet!
Na pot sem spekla mu črno ocvirkovo potico, in napisala tole pismo zate.
Le ena misel mi kali moj mir,
da ne proda te
za skledo leče kak falot. . .
A misel, da za pravico
s smrtjo se kosate,
moči mi daje za nadaljnjo pot.
Padi, če moraš pasti! če rešiš s svojo smrtjo te naše zemlje ped — padi, sin moj, padi!
Samo da vem: svet
umit v vaši krvi, bo v naprej bolj čist.
Včeraj gledala sem rasti ozimino. Pod snežni prt jo zavil je metež. Spomladi v soncu oživi. Ker poln je list samo še to: vsi nekoč zadihamo ko žito v dan pojoč.
Za pot: ljubeč pogled za tabo. Kam?
Kaj prav je, to veš sam.
Drugega dati ti ne more
tvoja mati.
Vse dni bili smo na nogah — šli smo d napad- čez Savo — zdaj sem si d topli čumnati oprhal sneg in prah, naslonil glavo v dlani
in mislim, kako lepo je, da ni te strah.
Ne veš, kako je bogato to življenje!
Sel sem na pot, da bi postal junak. Postal sem človek.
Sanje nosi vrag!
Sel sem potico peč in spekel dober črn kruh.
Ko vrnem se v Zastenje, okusi me.
Drugače? Suh sem, suh, koščen, a zdrav, bodeč!
Vem, življenje obrusi me
ko nož. Kdor me ne prime prav,
zakrvavi.
Vendar nikar se me ne boj,
saj sem še zmeraj skuštran, onegav
in ves ves tvoj.
Vidim, kako doma kraj vrta lipa v vetru vzdihujoč otresa sneg.
V pomladtio noč
spet zadiši pri nas po oseh poteh ... Vidim te, kako ti noga tipa skoz vas k vodnjaku v breg ...
Nekoč, nekoč —
kot ti zajemaš si v svoj škaf vode — zajamemo v srce: življenje, smeh.
Če pasti moram, padem. —
Življenje je globok vodnjak, kdo mu čebelje spustil že na dno?
Zdaj človek sem, a če me ob steber dado. vem, bom — junak.
A še to vem,
da so v dišečo ajdo prasci odrli, da gazimo zdaj sneg in kri, a ko se vrnemo nazaj domov, iz vsake kaplje kri požene v cvet.
Skoz žrela grobov korakamo v nov svet! Zato, ker umiramo, ne bomo umrli.
Hočeš živeti? Preziraj smrt! Nikoli strt
tvoj sin.
Lepa je pomlad na domačih tleh
(Foto dr. I. Frelih)
oz
Ob 20-letnici smrti Franka Sakserja
50. marca je preteklo dvajset let, odkar je umrl v Ljubljani po dolgem bolehanju eden od najbolj podjetnih in znanih ameriških Slovencev — Frank Sak s er. Bil je ustanovitelj in lastnik dnevnika Glas naroda, ustanovitelj njegove tiskarne, ustanovitelj znane Sakserjeve banke in sploh človek, ki je več desetletij med ameriškimi Slovenci mnogo pomenil.
Frank Sakser se je rodil 1. decembra 1859 v Ljubljani kot sin kavarnarja. Oče je bil po rojstvu Švicar, mati Helena pa Dolenjka, doma iz Št. Ruperta. Frank se je šolal v Ljubljani, očeta pa ni hotel naslediti v njegovi obrti kakor je to oče želel.
Po treh gimnazijskih razredih je Frank poslal vajenec v ljubljanski Narodni tiskarni (zdaj tiskarna Slovenskega poročevalca). Tu je delal več let, zatem je bil pri »Edinosti« v Trstu, nato pa v tiskarni Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani (zdaj Triglavska tiskarna), prepotoval je vso vzhodno Švico in precejšnji del Bavarske.
Pred odhodom v Ameriko leta 1892 je služboval kot faktor v tiskarni J. Krajca v Novem mestu. Ob počitnicah je nadomeščal tudi urednika polmesečnika Dolenjske novice (1885—1919) dr. Josipa Marinka.
V domovini je bil Sakser član naprednih društev, več let predsednik delavskega pevskega društva »Slavec« v Ljubljani, odbornik novomeškega Sokola in drugih podobnih društev.
Vendar se je Sakser najbolj uveljavil po svojem prihodu v Ameriko. Ze prihodnje leto je pričel izdajati skupno z Antonom Logarjem in Jožetom Remsom v Novem Yorku list Glas naroda, čigar prva štev. je izšla 25. septembra 1895 s podnaslovom »List slovenskih delavcev v Ameriki« kot tednik. Pozneje je pričel ta list izhajati dvakrat in trikrat tedensko, nato pa je bil dolga desetletja dnevnik. Glas naroda izhaja še danes dvakrat tedensko kot najstarejši slovenski list sploh. Njegova lastnica in urednica je znana ameriško slovenska pesnica Anna P. Krasna. Prva leta je Sakser list urejal sam, ga sam stavil in tiskal (popoldne pisal, ponoči stavil, zjutraj tiskal). Delal je tudi po 18 ur dnevno. Pravijo, da je pri tem šel večkrat brez jedi spat. Pokazalo se je pa tedaj, da ni samo dober tiskar, temveč tudi rojen časnikar. List si je polagoma pridobil naročnikov ter jih je ob svojem vrhuncu imel
12.000,	1. oktobra 1926 pa še vedno 7850.
Obenem z Glasom naroda je Sakser pričel leta 1894 izdajati tudi Slovensko-amerikanski ko-
ledar, ki je bil najstarejši slovenski koledar v Ameriki ter je izhajal z majhnimi presledki do leta 1942. Izšlo je skupno 47 letnikov. Bil je tudi ustanovitelj in predsednik Slovenskega tiskovnega društva o Nem Yorku, ki je izdajalo list in koledar. Tudi tiskarno Glasa naroda v Nem Yorku so ustanovili, in obstajala je pod raznimi imeni in lastniki do leta 1955.
Zatem je Sakser ustanovil posebno parni-ško (šifkartarsko«) zastopstvo in agencijo. Uvidel je namreč, da razni agentje priseljence zelo gulijo pri prodaji ladijskih kart za prevoz v Ameriko, prav tako pa tudi pri pošiljkah denarja domov. Stopil je v zvezo z raznimi parniškimi družbami in bankami ter je tako pomagal marsikateremu rojaku. Njegovo podjetje in ugled sta rasla. V pomoč mu je bil zelo tudi lasten list, ki je tedaj postal že dnevnik. S svojim poslovanjem si je Sakser pridobil veliko zaupanje ter precej premoženja. Leta 1922 je ustanovil tudi lastno zasebno banko, imenovano Frank Sakser State Bank v Nem Yorku. Vanjo je vložil vse svoje premoženje in tudi rojaki so vanjo vlagali svoje prihranke. Banka je imela sloves zanesljivega in solidnega podjetja. Postala pa je žrtev velike gospodarske krize v Ameriki (1929—1952) in je-morala likvidirati. Vlagatelji so dobili izplačanih 75 °/o svojih vlog, kar je bilo v primeru z drugimi podobnimi denarnimi zavodi ugodno ter je to dokaz, da je bilo vodstvo sposobno in pošteno. Sakser sam pa je pri tem izgubil vse svoje premoženje, menda 400.000 dolarjev, in ostal tako rekoč brez beliča. Ko je bil o Ljubljani, ga je podpiralo osem njegovih bivših uslužbencev.
Leta 1898 je Sakser tudi podprl ustanovitev Jugoslovanske katoliške jednote (J. K. J.) s sedežem v Elyju, Minn., ki deluje še danes pod imenom Ameriška bratska zveza. V prvih letih boja te jednote proti strogo konservativni Kranjsko slovenski katoliški jednoti je Glas naroda novo jednoto krepko priporočal in je bil nekaj let tudi njeno uradno glasilo. Tudi na konvencijah J. K. J. je bil Sakser večkrat zapisnikar.
Tudi pri zbiranju pomoči za domače kraje je Sakser sodeloval. Tako je zbral s pomočjo Glasa naroda 585.000 din za Dom slepih, ob poplavah o Poljanski dolini pa 4800 dolarjev. Nabral je tudi lepe vsote za razne gasilske domove in za druge potrebe v posameznih krajih stare domovine.
Oženjen je bil dvakrat. Zapustil je sina Franka, ki je bil več let upravnik Glasa naroda, zdaj pa menda živi na Floridi.
Ko se je Sakser vrnil po izgubi premoženja v domovino, je bil že hudo bolan. Zadnja leta pred smrtjo pa je preživel v Št. Vidu nad Ljubljano v postelji ali v naslanjaču. Niti govoriti ni mogel več. Poleg sebe je imel tabelo s 25 črkami in je odgovarjal tako, da je kazal na črke. Zadnja leta Sakserjeoega življenja so bila naravnost tragika za tega podjetnega in življenja polnega človeka.
Sakserjeo nastop je pomenil n tedanjih časih in razmerah med ameriškimi Slovenci obrat v napredno smer. Njegov Glas naroda je bil pisan prva leta v liberalni in socialno radikalni smeri — saj je imel celo podnaslov »Glasilo slovenskih delavcev o Ameriki« — in kot tak je bil kmalu o boju s strogo konservativnim Amerikanskim Slovencem, ki je pričel kot prvi slovenski list v Ameriki izhajati dve leti prej (5. sept. 1891) ter ga je že naslednje leto (1892) kupil misijonar
500 let »suhe robe« v ribniški dolini
Menda ne bomo izdali skrivnosti, če povemo, da pripravljajo suhoiroibarji prihodnje leto v Ribnici veiliko stvar za proslavo 500-letinice »suhe robe«.
Kakor govore stari zapiski, .so začeli v ribniški dolini z izdelovanjem suhe robe pred približno 500 leti. Umetnost starih dedov še je prenašala iiz roda v rod in se več ali manj ohranila do današnjih dni. Pomembnejša središča suhe irobe so vasi v sodražfkii dolini: Jurjeviča, Kot, Breze, Vinice itd. Značilno je, da »suhorobarji« izdelujejo slkoro v vsaki vasi 'drugačne izdelke. V eni vasi izdelujejo obode, rete im podobne umetnine, v drugi ¡spet škafe, čebre, brente, v tretji znajo izdelovati lepe košare ii,n jerbase in druge ple.tarslke izdelke, spet drugje so mojstri pri izdelovanju ribeižnov in vrste praktičnih stvari, brez katerih Ikiljub današnjemu modernemu času ne bi mogli skoraj prebiti.
Poleg »suhorobarjev« imamo «tudi »zdo-inarje«. Tii so doma predvsem v ožji ribniški dolini v vaseh Zapoitolk, Sušje, Breiže, Vinica d.n še nekaterih vaseh. Danes je »izdomarjeiv« približno še kakih dve sito. ».Zdomarji« se ločijo od »suhorobarjev« v tem, da »izdomairji« bolj malo izdelujejo suho .robo doma. iNjihova pot je zelo naporna. Zamislite si človeka z .oprtamo krošnjo, ki tehta do 40 kg' in to breme prenaša od hiše do hiše iz dneva v dan, iiz tedna v teden. Mnogi varčni »zdomarji« iso sii tudi izboljšali svoje gospodarstvo. Ribniški »zdomarji« gredo .s svojimi krošnjami ali celo z vozovi po vsej Sloveniji, nekateri celo na Hrvaško. Vsaik »zdoimar« ima svoj rajon ali »ibec.irk«, v katerega zahaja iz leta v leto. Na tem rajonu isamo on prodaja ali »oibžiira« in velja to med »zdomarji« kot nekak nenapisan zakon.
Koliko časa bo še hodil sodobni Ribničan Vr.ban s svojo krošnjo po svetu? Prav gotovo pa bo čez deset, morda tudi dvajset let ostalo »zdomairjenje« le v ljudskem izročilu, v mnogih zabavnih zgodbicah starih »zdomarjev« in v pesmi Ribničana Vrbama.
Jos.F.Buh. Rojaki, ki z Amerikanskim Slovencem niso bili zadovoljni, so se pridružili Glasu naroda. Sčasoma pa je postal Sakser bolj umirjen in mu je šlo predvsem za uspeh njegovih podjetij. Nekaj časa je Glas naroda zastopal načela republikanske stranke, h kateri se je Sakser javno priznaval. Pozneje pa je bil opreznejši, kajti videl je, da so bralci Glasa naroda drugačnega mnenja. Držal se je srednje poti ter se ni hotel za nikogar jasno opredeliti. Aijerjev seznam ameriških časnikov ga je leta 1925 označil kot neodvisen oziroma nestrankarski list.
kljub vsemu temu pa lahko mirno rečemo, da je Frank Sakser mnogo napravil in mnogo pomenil za ameriške Slovence. Tudi kot podjetnik ni nikdar pozabil na svoje slovensko poreklo, na staro domovino niti ne na ameriške Slovence. Bil je tipičen self-made-man, samorastnik, ki se ni prevzel, marveč se je tudi tedaj, ko je bil eden od najpremožnejših Slovencev v Ameriki, zavedal, od kod prihaja in kam spada. Ameriški Slovenci so »očetu Sakser ju«, tako so mu pravili, ohranili lep spomin.	Coetko A. Kristan
»Sem Rajbenčan Vrban . . .«
OBVESTILO
Vse rojake iz evropskih dežel obveščamo, da znašajo stroški za 12-dnevno potovanje po Jugoslaviji in obisk prireditev Izseljenskega tedna v Makedoniji za rojake iz ZDA 50 dolarjev, za rojake iz drugih dežel pa v vrednosti istega zneska v njihovi valuti, ne pa 15.000 dinarjev kakor je bilo pomotoma objavljeno v 5. številki »Rodne grude« na str. 49.
Vse naročnike našega lista v državah, s katerimi denarni promet ni urejen, kakor na primer: Vzhodna Nemčija, Poljska, Čelioslovaška itd., obveščamo, da nain naročnino lahko poravnajo z MEDNARODNIMI POŠTNIMI ZNAMKAMI.
Mednarodne poštne znamke lahko kupijo na vseh poštnih uradih. Celoletna naročnina za »Rodno grudo« je enaka vrednosti 30 mednarodnih poštnih znamk, koledarja pa 25 mednarodnih poštnih znamk. Tako plačano naročnino bomo upoštevali le naročnikom iz držav, s katerimi nimamo urejenega denarnega prometa.
Posebej opozarjamo, da so to MEDNARODNE POŠTNE ZNAMKE! To v toliko, da ne bi kdo po nepotrebnem kupil navadnih poštnih znamk. Prosimo vse naročnike, ki imajo težave s poravnavo naročnine, da se čimprej poslužijo tega načina.
Sporočamo, da je na razpolago še nekaj vezanih letnikov »Rodne grude« za leto 1955 in 1956 in še nekaj izvodov Slovenskega izseljenskega koledarja letnika 1957. Pošljite naročila čimprej na naslov:
SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Jugoslavija, Ljubljana Cankarjeva 5/1

z društvenega življenja naših rojakov v Franciji
JUBILEJ SLOVENSKEGA DRUŠTVA V AUMETZU
Morda si je kakšen rojak, ki je pred leti poznal Aumetz oziroma nas Slovence iz Aume-tza in naše društvo, že mislil, da smo vsi pomrli ali da spimo večno spanje kakor kralj Matjaž, ko se tako malo sliši o nas. Zato se pač moram oglasiti s kratkim poročilom.
Desetega decembra lani smo v Aumetzu zelo lepo proslavili naš dvojni praznik: tridesetletnico našega Slovenskega delavskega društva iz Aumetza in obenem tudi naš narodni praznik
29.	november. Proslave so se v lepem številu udeležili naši rojaki iz Aumetza in okolice. Navzoč je bil tudi generalni konzul iz Strasbourga g. Marko Milič. Ta obisk nas je zelo razveselil, saj pred vojno se takšne osebnosti naših prireditev niso udeleževale, čeprav smo jih prirejali zelo pogosto. Naš program ni bil tako pester kakor nekoč. Zdaj nimamo več ne tamburaškega orkestra ne pevskega krožka. Premalo nas je ostalo, saj se je po vojni tri četrtine starih izseljencev vrnilo v domovino. Toda čeprav nimamo pevskega zbora, smo na proslavi vseeno zapeli — pa še kako in tudi zavrteli smo se ob zvokih orkestra našega mladega Marjana Mandóte. Pred veselo zabavo smo počastili spomin padlih za našo svobodo in umrlih Jugoslovanov v Aumetzu. Naše upokojence in vdove smo obdarovali s skromnimi darili. Vsi smo bili ginjeni, ko je g. generalni konzul izročil lepo darilo ustanovitelju in prvemu predsedniku našega društva g. Blažu Saleteu. Stari in mladi smo si ob tej priložnosti obljubili, da bomo v slogi še naprej pridno sodelovali pi-i našem društvu. Da je proslava lepo uspela, imajo največ zaslug naši prizadevni mladi tovariši Jožef Kunej, Zdravko Leban. Jožef Peršolja in Silvester Gorišek, ki se jim kot predsednik društva tem potom ponovno lepo zahvaljujem.
Naša mladina se pridno udejstvuje v športu. In tako smo na pobudo g. generalnega konzula Miliča ustanovili nogometno moštvo, ki ga se-
Ob proslavi tridesetletnice Slovenskega rudarskega društva v Aumetzu. Od leve: predsednik Fran Gantar ml., jugoslovanski generalni konzul Milič, prvi predsednik in ustanovitelj društva Blaž Saleteu in odbornika Jurij Levart in Fran Gantar st.
stavljajo štirje bratje Gorišek, trije bratje Kunej, trije bratje Cigale in rojaka Peršolja in Martinčič. Naši nogometaši so 1?. februarja odigrali prvo tekmo s francoskim moštvom Re-dange.
Lani se je naše število zojiet zmanjšalo. Neizprosna smrt nam je iztrgala dolgoletnega agilnega tajnika Miho Lebana, ki je doživel 58 let. Dalje smo lani izgubili Andreja Plišerja. večkratnega predsednika našega društva, Jurija Goriška, ki je dočakal 70 let in je bil v Aumetzu od leta 1901 ter 74-letnega Antona Vrezenška.
Franc Gantar ml., Aumetz
50-LETNICA DRUŠTVA BARBARA V JEANNE D’ARCU
Naše društvo Barbare je lani praznovalo 30-letnico obstoja. Seveda je bil to za nas po-memben praznik. Proslave te naše lepe obletnice so se poleg domačinov udeležili tudi pripadniki poljske narodnosti in naša bratska društva »Sava« in »Triglav« iz Merlebacha, ki so nam zapeli nekaj lepih pesmi, da je bil naš program bolj lep in pester. Navzoč je bil tudi naš konzul iz Strasbourga, ki nam je toplo čestital z željo, da bi še naprej tako lepo napredovali. Naše društvo je prejelo tudi lepa spominska darila. Med nami so bili tudi trije ustanovitelji društva rojaki: Krajc, Vipotnik in Gaberšek. V spomin na njihovo društveno delo jim je društvo poklonilo lepe diplome, ki so jih sprejeli solznih oči. Naj se vam, dragi rojaki ustanovitelji, še enkrat tukaj lepo zahvalimo za ves vaš trud in prizadevnost pri ustanovitvi in napredku društva, saj ste bili vi tisti, ki ste zaorali v ledino prve brazde, na katerih zdaj orjemo in sejemo mi. Srčna želja nas vseh je, da bi skupno praznovali tudi 50-letnico društva.
Pa naj povem še nekaj besed o delovanju našega društva v preteklem letu. Vsak mesec smo imeli sestanke, ki smo se jih radi udeleževali. V dvorani Huder v Merlebachu smo priredili za člane in njihove družine ter prijatelje dve veselici, ki sta bili dobro obiskani. Naša blagajna se je pri tem lepo napolnila, kar nikakor ni narobe, saj društvo podpira lepo število vdov, upokojencev in drugih potrebnih članov. Poleti smo napravili izlet v lepo elzaško pokrajino. Med zelenimi vinogradi smo se naužili dobrega zraka in seveda tudi odlične kapljice ni manjkalo. Peli smo, da je kar odmevalo, ko smo se vračali, na harmoniki pa nas je spremljal pridni Ludvik Budna. — Tudi Družinski večer smo imeli. Popoldne je Miklavž obdaroval 54 otrok naših članov. Zvečer j>a smo imeli jirireditev za odrasle. Vsega je bilo dovolj, da smo se res dobro imeli in bili Židane volje. Celo našega domačega golaža ni manjkalo, ki ga je pripravil naš član Martin Krevl. Stroške smo krili z bogatim srečolovom. Z denarnimi darili smo obdarovali 21 vdov in upokojencev.
27.	januarja letos smo imeli občni zbor. Najprej smo se spomnili lani umrlih članov, katerih spomin smo počastili z enominutnim mol-
Aumetz v Franciji, kjer kopljejo železno rudo tudi slovenski rudarji
kom. Lani srno izgubili Ferdinanda Šebota, Johana Šemrova in Jakoba Orešnika. Naj jim bo lahka tuja zemlja.
V novi odbor našega društva so bili izvoljeni: Johan Pribošek za predsednika, Matija Vipotnik za drugega predsednika, Vili Krevl za tajnika, Ludvik Budna ml. za drugega tajnika, Slavko Pribošek za prvega blagajnika, Martin Krevl ml. za drugega blagajnika. Za namestnike pa smo izbrali rojake: Medveška, Drenovca in Banoviča. Zastavonoša je Martin Krevl, spremljevalca Jerbič in Sušina.
Johan Pribošek, predsednik društva Barbare Jeanne d^Arc, Moselle
(Op. ur. Ker je ipriišlo vaše poročilo prav ob zaključku 'lista, iboimo slilko objavili v naslednji izdaji.)
OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ».BRATSTVO IN JElDINSTVO«
Po večletnem molku je letos 3. februarja v Parizu sklicalo občni zbor Združenje Jugoslovanov v Franciji »Bratstvo in jedinstvo«, mestni odbor za Pariz in okolico. Udeležba je bila zelo lepa. Soglasno je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo: Nikola Crvenčič, predsednik. Anton Ceko, namestnik predsednika, Vid Melnjak, tajnik, Uroš Sujer, njegov namestnik, Djuro Subotin, blagajnik. V kontrolno komisijo so bili izvoljeni: Peter Purgar, Miloš Djilas in Nikola Petrovič. Sklenili so dalje, da bodo izmed članstva izbrali poseben odbor, ki bo imel dolžnost, da sproti prouči in razčisti spore, ki bi morda nastali med članstvom, in odbor, sestavljen iz 5 do 7 članov, ki bo skrbel za socialno pomoč potrebnim članom in njihovim družinam.
Društvo namerava že letos v poletnih mesecih organizirati mladinsko letovanje ob Ažurni obali. Na to letovanje bodo na željo labko sprejeti poleg otrok tudi odrasli člani. Združenje prosi člane, ki žele v tem letovišču preživeti svoj letni dopust, da mu to pravočasno sporočijo. Navedejo naj, v katerem mesecu želijo letovati, in število oseb. Pri otrocih naj navedejo tudi starost. Prav tako naj pravočasno sporoče, če sami razpolagajo s šotori za tabor-
jenje, da jim bo odbor rezerviral prostor na terasi z razgledom na morje.
Sporočila naslovite na naslov: VID MELNJAK, 21. r u e L e p i c , Pariš 18°. Za odgovor priložite poštno znamko za 15 frs. Na isti naslov naj se obračajo tudi člani, ki so zaradi bolezni ali kakšnih drugih težav v težkem gmotnem položaju in želijo, da jim društvo pomaga. Svoje težave, zaradi katerih prosijo za podporo, naj v pismu podrobno navedejo ter napišejo točen naslov, da jih člani odbora za socialno pomoč lahko osebno obiščejo.
Šestega januarja je Slovensko podporno društvo v Villa Devoto praznovalo prvo obletnico knjižnice Emilia M. de Bajt. Spored je izvedla mladina pod vodstvom Borisa Zlobca in Nelide Černičeve. Obisk te prireditve je bil zelo dober, z izvajanji pa so bili vsi zadovoljni. — Naš rojak Alojz Kralj je odprl lastno tiskarno v Bella Vista, ulica Moreno 1070. Rojak Alojz Kralj je znan društveni delavec in mu pri njegovem delu želimo obilo uspehov. — Lani ob koncu leta se je poročil Ivan Volk, doma iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Za življenjsko družico si je izbral Josefo Martinez. Svatba je bila v Caserosu pri rojaku Maksu Buncu. Udeležili so se je številni prijatelji in znanci mladih zakoncev. Da je bilo na mizi polno domačih dobrot, sta pa poskrbeli rojakinja Roza Merlja-kova in gospa Bunčeva, ki sta nazadnje postregli goste z dobro kranjsko potico. — Rojakinja Marija Obersnel, poročena Tavčar, ki je lani obiskala rojstno domovino, je izgubila doma očeta Ivana Obersnela, ki je umrl v 75. letu starosti v Tomaju na Krasu. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in spoštovali. — Na trgovski šoli v Cordobi je položila izpit z odličnim uspehom gdč. Ines Marija Movern, dolgoletna zvesta članica društva »Edinost« in podtajnica mladinskega odseka tega društva. Čestitamo! — 22. decembra lani se je poročila Marija Jorgelina Gornik, članica mladinskega odseka »Edinosti« z g. Julio Ardinijem. Na življenjski poti jima želimo obilo sreče! — Naša podjetna rojakinja Marija D.. vdova Kjuder, je spet odprla počitniški dom v cordobskih planinah v Villa Gaklino, Est Tliea, kjer vodi vso oskrbo s svojima hčerkama. — Jugoslovanska kolonija v Cordobi je že dolgo želela združitev Slovenskega delavskega podpornega društva »Edinost« in Jugoslovanskega kulturnega društva. Zato je 6. januarja društvo »Edinost« sklicalo sestanek z namenom, da se la želja uresniči. Vsi navzoči so bili za združitev obeh društev. — 29. januarja je na posledicah težke operacije v Buenos Airesu umrl rojak Marko Golobič. Pokopan je bil v Buenos Airesu ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Naj mu bo lahka argentinska gruda. — Rojak Alojz Ušaj, znan kulturni delavec Slovenskega podpornega društva v Villa Devoto, je izgubil nedavno svojo mater Alojzijo, ki je umrla v stari domovini, kjer je bila znana pod imenom Črničkova babica. V Argentini je zapustila vse svoje drage, sina Alojzija ter hčeri Adelo in Angelo in druge sorodnike, s katerimi toplo sočustvujemo.
čBrisrčna srečanja
V FRANCIJI
Za nas, ki 'delamo za izseljence, je vsak-o srečanje z rojalki pomembno doživetje. Zato je bil za nais pomemben dogodek tudi naiš nedavni ■obisk 'rojalkov v Franciji. 'Umetniška skupina mladih godlbeniikav, ki nastopa v ljubljanskem rad in pod naslovom »ZadovoHljni Kranjci« in priljubljena ipevca naših nairoidmih pasmi Dana Filip lič im France Koren, so na povabilo Slovenske izseljenske matice obiskali nekaj krajev, kjer žive naši rojalki v Franciji. Z njimi sio bili še tajnik Slovanske izseljenske imatice Albert Šva-gelj, Ima Slokan za uredništvo Kodne grude in Ernest Petrin za izseljensko oddajo ljubljanskega radia. Žal smo vsi zaposleni,, zato nam je bil čas 'bivanja med rojaki v Franciji odmerjen talko iskopo, da nismo mogli obiskati viseli pokrajin, kjer žive naši ljudje. 'Mnogi iz skupine smo bili to pot prvič iv Franciji in hudo nas je mikalo, da bi naredili vsaj ein ikraitek skok v Pariz, ko ismo mu bili že tako blizu. Seveda tudi tega mismo utegnili. Aumietz, GAraumont, Bar le Duc, Creutzwald, Merlebach-F!reyiming — to so bile postaje, kamor so prav v zadnjih predpustnih dneli prinesli naši godci in pevci tople pozdrave im koš dobre volje iz domovine.
Zadovoljni Kranjci in solista Dana Flliplič in France Koren
Francoske Trbovlje, seveda v veliko večjem obsegu, bi lahko imenovali Freyming-Merlebach, kjer so lani praznovali 100-letnico rudnika
Aumietz je bila maša prva postaja. Tja smo se pripeljali v črni temi, iz katere so žarela žrela rudniških plavžev. Tudi okna delavskih hišic so bila razsvetljena. Rojalki so mas pričakovali. Predsednik Prvega islovanskega delavskega društva 'iiz Auinetza irojak Firamce Gantar, ki nam je prišel nasproti do 'Metza, mas je pospremil na domove irojakov.
Kako topel je bil iabjem slovanske matere na daljnih 'francoskih tleh. Krepek je bil stisk rudarske roke. Vse dalje je izbrisal. Vsem nam je bilo kakor da se od zdavnaj poznamo, da smo si idoimači.
Tudi popoldanski nastop naših godcev in pevcev je to potrdil. Lepa velika dvorana rudniške uprave je bila nabito polna poslušalcev, ki jiiii je toplo inavdiušiil naistop naših 'ljudi. Od blizu in daleč so prišli 'rojaki z družinami. Srečali smo mnogo znancev, ki so v poletnih mesecih bili na obisku v rojstni domovini. Bilo je pa tudi dosti domačinov. Zvečer je bila v isti dvorani zabava s plesom. Našli fantje iso igrali kakor 'za stavo. Domačini polkam in valčkom so sledili moderni plesi, pa spet polke im spet valčki. Dvorana je bila nabito polna, da so- se plesalci 'lahko samo še zibali. 'Dekleta pa so bila tako zaila, da je naš harmonikar, ki se je pošteno potili, večkrat vdihnil: »Le kakšen greli sem zakrivil, da seim prišel prav sem, kjer je toliko lepih deklet, jaz moram pa samo igrati in jih od daleč gledati...«
Na poslovilnem večeru, ki .so- nam ga priredili rojaki iiz Aumetza naslednji večer v gostilni rojakinje Peršolija, je v prijateljskem pomenku stekla beseda. Tudi o njihovem društvenem delu smo govorili, toda o tem nam bo več povedal predsednik Franc Gantar na drugem mestu. Seveda so spet naši goidcii rekli svojo, da se je zavrtelo staro in mlado, naš tenorist Koren se je pa izkazal tudi kot dober humorist.
Naslednji dan mas je avtobus zapeljal do maje. Napravili smo- kratek, skok v kneževino Luksemburg, ikjer smo v Eschiu obiskali slovenski družini Franca Wollfa in Petra 'Šuligoja. Že ob pozdravu smo uganili, 'da so doma iiz Idrije, se ib olj pa so to potrdili odlični idinijslki žlikrofi, s katerimi nam je postregla gospodinja.
Toplo, prisrčno je bilo slovo in naslednji dan nas je pot povedla dalje, proč od suvali a prijaznih auniatških hišic po širni enolični ravnini, pod katero teko bogate žile železne ru-
V Bar le Dueu so obiskovalce iz Jugoslavije pozdravile jugoslovanske zastave na poslopju lesnega podjetja g. Guy Errarda, kjer so zaposleni naši rojaki, Spodaj: Naša skupina z rojaki iz Francije in g. Guy Errardom pred spomenikom francoskega državnika Poincareja v Bar le Ducu
de do Giraumpnta... Spet ¡nova srečanja z rojaki. Topli stiiski žuijavih irok. Objemi. Čeprav je v tej 'naselbini malo Slovencev, je bil obisk naše večerne prireditve žeto lep. ¡Poslušalci so peli in vriskali z nastopajočimi. Mnogim so se pa lesketale solze v očeh. Slovenski izseljenski matici so rojaki v spomin ¡na «ta obisk podarili lepo darilo igrajočo skrinjico. Y Giraiumontu so si naši fantje ogledali rudnik, ki kot ogromen polip s svojim visokim črno puhajočim dimnikom Ikrailjiuije nad pokrajino. Rudnik ije najimo-darneje opremi1 jein, vse naprave so mehanizirane, Ikiljulb temni pa še vedno lega .rudam j Cim na pljuča kamniti iprah, isiililkoiza — rudarska bolezen menda nikoli ne bo iztrebljena.
¡Bar le Duc. ¡Prijetna itzprememba. Tu ni rudnikov im sivega prahu. Pokrajina je vzvalo-vaina — podobna naši Dolenjski. Gozdovi in travniki, rahlo obarvani od prve pomladi. Ko smo se vozili ira postajo, ¡so nas na strehi nekega poslopja veselo pozdravile naše zastave. V srcih nam je ¡radostno zaigralo. Kako čudovit je bil ta pozdrav domovine v daljini Franciji. iNa postaji nas je ¡sprejel g. Guy Errard, lastnik lesnega podjetja, kjer so zaposleni maši rojaki. On in njegova simpatična gospa, po rodu tudi Francozinja, ¡sta nas v avtomobilih odpeljala proti svojemu podjetju, kjer so ¡nas malo prej tako prijazno pozdravile jugoslovanske zastave ...
Tam smo si toplo ¡segli v molke z rojaki, gozdnimi im lesnimi delavci. Pod odprto leseno lopo je prijetno dišalo po svežem lesu. Za dobrodošlico je v čašah zašumell šampanjec. ¡Naši fantje so ¡pa ¡zaigrali poskočno polko... Devet slovenskih družin, večinoma domačinov iz Loškega ¡potoka, je zaposlenih pri tem podjetju. Sta nujejo v lesenih ma zunaj ¡skromnih hišicah, ki pa ¡so znotraj kar ¡udobne in prijazne. Obisk naše ¡skupine je bil ¡zanlje res praznik. Dobri, uvidevni delodajalec je odredil, da naij bo to zanje dela prost, plačan dan.
Zvečer je naša umetniška skupina priredila koncert v dvorani naj večjega kina v Bar le Duou. Obisk 'je bil zelo lep. seveda so prevladovali domačini, ker je naših rojakov tam le
malo. Toda našo narodno pesem in glasbo so sprejemali z enako .toplino in navdušenjem kakor naši rojalki...
Creutzrvailid, Freymi,n'g, Merlebach — tri naše ¡zadnje ¡postaje. Trije nastopi naše umetniške skupine, brezštevilna srečanja, topla ¡priznanja našim umetnikom, izražena s ploskanjem, radostnim smehom in tudi s ¡solzami v ¡očeh. Koliko in ¡kaij vse Ibi se dalo napisati -o vsem tem. Toda predolgo bi billo. Košček, domovine srno vam prinesli, vi pa ste nam odprli ¡svoja srca s tolikšno toplino, ¡da teiga ne ¡bomo pozabili. Naj ponovim besede rojakinje Černičeve iz Freymiiwga, ki mi je dejala:
»Ti dnevi, ko ste tukaj, ¡so za nas pravi prazniki. ¡Nič ne moremo delati, le vaše pesmi in muzika nam ¡zveni v ¡srcih. Jaiz samo ¡hitro skuhani .in že hitim, da ¡česa ne ¡zamudim ...«
Nadvse koristen je ¡biil iza nas od Izseljenske matice, za uredništvo »¡Rodne ¡grude« kakor tudi za urednika izseljenske radijske oddaje iz Ljubljane ¡sestanek z odborniki slovenskih, društev iiz Merlebiichn-Pravniinga. Kair ¡dosti smo se na ujem pomenili in drug drugemu povedali, kje ¡koga čevelj žuli. Res škoda, ¡da nam čas ni dopuščal, da bi obiskali še rojake v Pais de Cailaiisu.
Naši fantje ¡so obiskali tudi rojaka Bučarja, ki je bil v zimskih mesecih precej bolan. Zdaj pa je že kar krepak .'kakor smo z veseljem ugotovili. Fantje so m.u v razvedrilo zaigrali nekaj domačih. Nato pa smo se poslovili z želijo, da se v poletju spet srečamo na domačih ¡tleh.
Našo umetniško skupino je ¡ob koncu doletela nesreča. Kontrabasistu Famandehi je nepričakovano umrla mama. Takoj je odpotoval na pogreb. ¡Nesreča nas je vse pretresla, saj smo vedeli, ¡kalko je bil ta naš tovariš navezan na svojo mater. Manjkalo ga je pa ¡tudi pri večernem nastopu. Toda .talko je pač. Mnogo je reči v življenju, ki jiih ne moremo predvideti.
Talko so se dnevi ¡našega obiska v Franciji iztekli. Lepi dnevi, ki jih ne bomo pozabili. Vam vsem, ¡s katerimi smo •se srečali, še enkrat topla ¡zahvala za vse, v avgustu pa na svidenje v domovini.
In a Slokan
Zadovoljni Kranjci iz Ljubljane so navdušili rojake v Giraumontu
PO DOMAČI DEŽELI...
V Tomaju pri Sežani »o pred kratkim pokopali 76-letnega Pirčevega očeta, Ivana Obersne-la, ki je že več let 'bolehal. Pokojnik ima hčerko Marijo, poročeno Tavčar, v Argentini. Lani ga je obiskala in objela po 26 letih. — 22. januarja so pokapati na Vipavskih Brezah 60-let-nega Jožefa Pečenko, povratnika iz Argentine. — V Batujah na Vipavskem je 6. februarja tragično preminil 54-letni Mario Krišič, povratnik iz Argentine, .ki se je za stalno vrnil v rojstni kraj po 27 letih odsotnosti lata 1955.
Na domačo vas so se spomnili rojaki iz Ročinja v goriškem okraju, ki žive v ZDA. Poslali so za osnovno šolo v Ročinju razne šolske potrebščine in kompletni boben za domač orkester. Za to lepo darilo sta dala pobudo rojakinja Josefina Odar, rojena Malnič in France Petrovčič. Prispevke pa sta zbrala od naslednjih rojakov, ki žive v Clevelandu: Frances in Matt Petrovčič, Frances Kocjan, Julija in Anton Ipavec, Julija in Andreas Ipavec ml., Pavlina in Joseph Durjava, Mary in Angel Sinimšek, Mary in Frank Dugar in Urška Sprajc, roj. Majnič; iz Kanton, • Ohio pa Josephine Odar. Darila so bili zelo veseli učenci iin učitelji, enako tudi mladinci ročinjskega orkestra, ki so dobili boben za svoj orkester.
Milijonsko velemesto bo postal Beograd v prihodnjih 25 letih. Tako pravijo arhitekti, ki ustvarjajo načrte za prestolieo Jugoslavije. Stare vegaste hišice izginjajo, namesto' njih so zrasli novi moderni stanovanjski bloki. Lani je dobil Beograd 1600 novih modernih stanovanj, letos je v gradnji 1900 noivih. Dalje bo letos zgrajenih in urejenih več novih zdravstvenih ustanov, cestni promet se je podeseteril. Letos bodo zgradili tudi 126 novih učilnic za 4000 otrok. Te učilnice bodo v polmontažnih zgradbah. To novost so Beograjčani uvedli, ker so izračunali, da so take gradnje hitrejše in cenejše. Poleg drugega bo dobil letos Beograd tudi nov moderen hotel.
Dve počitniški koloniji v Predmeji in eno
ob morju bo letos organiziral svet za varstvo družine občine Ajdovščina. V vse tri bodo poslali nad sto šolskih otrok. Razen tega bo ta svet organiziral še posebno zdravstveno 'kolonijo ob morju za defektne otroke ter taborjenja za srednješolsko mladino.
Prva knjiga o Jugoslaviji v arabščini je izšla februarja v Kairu. Vzbudila je v tamkajšnjih kulturnih in političnih krogih veliko zanimanja. Knjigo je napisal Abdel Mogni Seid, k.i opisuje v svojem delu pregled socialistične izgradnje v Jugoslaviji.
Tomišelj pri Ljubljani
Prijeten je oddih v tihih samotah našega Bohinja Iška vas
35 tovornih in 14 potniških ladij je dobila po vojni jugoslovanska mornarica. Vse te ladje so izdelale domače ladjedelnice. Danes ima Jugoslavija skupno 298 tovornih in potniških ladij, ki imajo nad 320 brutoregiistrskih ton.
Pri Metliki so zgradili nov most pod vasjo Železniki. iMost je pomemben tudi zato, ker je tu prehod v sosedno republiko Hrvatsko.
Silos za 300 vagonov žita so nedavno zgradili na Kosovem polju pri Prištini. Stal je 120 milijonov dinarjev. Stroje je izdelala tovarna strojev v Stupnilfcu pri Zagrebu.
Za zdravstvo v Sloveniji je v tekočem letu predvidenih okrog 450 milijonov dinarjev, za zgraditev oziroma dograditev raznih zdravstvenih ustanov pa 520 milijonov dinarjev investicij. Letos bodo uredili prostore Onkološkega inštituta v Ljubljani, zgrajen bo novi virusni laboratorij, dograjena in opremljena bo stavba Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, nadalje bodo dokončno urejene bolnišnice za duševne bolezni v Idriji in Begunjah, bolnišnica za tuberkulozo v Val d’01tri, laboratorij za kontrolo živil itd.
V Novi Gorici so spet odprli prehod za dvolastnike na Solkanskem polju. S tem bo zelo ustreženo kmetovalcem, ki imajo zemljo na desnem bregu Soče v Italiji. Teh dvolastnikov je 170 in imajo onstran meje nad 120 ha obdelovalne zemlje in gozdov. Italijanskih dvolastnikov, ki imajo zemljo v Jugoslaviji, pa je nad 120. Prehod bo odprt do 30. novembra.
Novinarji z vsega sveta so se pomerili v smučanju v Kranjski gori v Sloveniji. To je bilo tretje mednarodno smučarsko prvenstvo poklicnih novinarjev. Udeležili so se ga novinarji iz vse Evrope in ZDA, ki so preizkusili svoje znanje na smučeh. Zmagal je Holandec Bonn, ki je potreboval -za progo nekaj nad 2 minuti, kar je zelo dober.čas, zadnji pa je bil Američan, ki j-e prevozil progo- v 18 minutah. Tekmovanje je trajalo tri dni. -Prihodnje leto bodo takšne tekme v Nemčiji.
Nov rekord v Planici. V marcu so bile v Planici velike mednarodne smučarske tekme, katerih ¡se ije udeležilo 30 tekmovalcev. Tekmovali so smučarski prvaki iz Finske, Nemčije, Češke, Poljake, Francije, Avstrije in Jugoslavije. Prvi je bil 19-detni ¡Nemec Recknage-1, ki je v svetovno znani Planici postavil nov rekord — skok na H24 metrov. Izmed jugo slovanski h skakalcev sta bila najboljša Langus in Zidar. Prvi je -skočil 1:13 ¡metrov i-n dosegel «sirno mesto, drugi pa 108 metrov in dosegel deveto mesto.
»Gričarji«, nova povest z Dolenjske. Znana slovenska pisateljica lika Vaštetova, ki je napisala že vrsto dobro uspelih zgodovinskih povesti, je nedavno izdala zgodovinski roman iGričarjir,. Ta zanimivo pisani roman se dogaja v Novem mestu in .okolici v drugi polovici 16. stoletja. Knjigo bodo prav g-otovo z velikim zanimanjem brali tucl-i naši dolenjski rojaki, ki danes žive razkropljeni po -svetu, saj se bo-do potom nje seznanili z zgodovinskimi dogodki, ki so se dogajali na ¡dolenjskih 'tleli v daljni preteklosti.
	
m	
Dve sliki iz tivolskega parka v Ljubljani (s to objavo izpolnjujemo željo rojakinje Frances Jelerčič iz Willarda, Wise/
Slap Peričnik
KAKO JE GRIBELJSKI ŽUPAN ŽELJKO
poadravíl cesaría
Maksim Gaspari: Gribeljski župan Željko
redlanskim je minilo 60 let, odkar je Ljubljana doživela hud potres. To je bilo ob
11.	uri ponoči na velikonočno nedeljo leta 1895, kar je bilo še sreča, ker bi bilo sicer še veliko več žrtev. Ob zamolklem bobnenju se je zibala Ljubljana, kako da si misli tisoč rogatih peklenščkov izsiliti pot iz zemeljskih globin. Dimniki so se podirali in opeka je ropotala na prazne ulice. Cele hiše so se sesedale in psi so grozno zavijali v noč. Ob bivši Dunajski cesti je bila velika bolnišnica usmiljenih bratov. Ta je bila ob potresu skoraj popolnoma porušena tako, da so morali že prihodnje leto začeti z zidavo nove bolnišnice blizu bivše šentpetrske vojašnice, kjer so se vežbali naši kranjski Janezi.
Zelo so bile poškodovane tudi cerkve: frančiškanska, šentjakobska in šentpetrska. Meščanska kasarna v Trnovem je postala neuporabna in so se vojaki morali preseliti pod šotore. Ker je bilo mnogo ljudi brez strehe, saj si niso upali nazaj v na pol porušene in razmajane hiše, so jim dali Trnovčani na razpolago svoje velike zeljarske kadi. v katerih si je mnogo družin uredilo zasilna bivališča. Tudi Ljubljanski grad, kjer je bila moška kaznilnica, je bil močno poškodovan in so morali kaznjence preseliti v Gradec. Takrat še ni bilo avtobusov in kaznjenci so morali na kolodvor kar pešačiti. Da ne bi pobegnili, so jih v parih priklenili na dolgo verigo in tako se je ta čudna procesija ob vojaški straži pomikala skozi mesto proti kolodvoru.
Kakor je bil potres za Ljubljano velika nesreča, je bil obenem tudi zelo pomemben za njen razvoj. Saj je pometel z mnogimi starinskimi ozkimi ulicami in starimi hišami, namesto katerih je dobilo mesto široke ceste in moderna poslopja.
Po potresu je županoval v Ljubljani Ivan Hribar, ki se je pošteno trudil za napredek mesta, ni pa bil posebno priljubljen pri avstrijskih oblasteh zaradi svojega vseslovanskega prepričanja, ki ga nikoli ni skrival. Temu svojemu prepričanju je ostal zvest do konca. Ko so leta 19-tl Italijani zasedli Ljubljano in bi se bil moral Hribar kot senator poklonit italijanskim oblastnikom, si je skoraj 80-letni starček na dolenjskem mostu pognal kroglo v glavo in padel čez most v Grubarjev kanal.
Nesreča, ki jo je potres povzročil v Ljubljani, je pretresla vso Avstrijo. Začeli so zbirati pomoč v denarju, obleki itd. Tudi sosednji Hrvati so prispevali 60« forintov, znani hrvat-ski rodoljub škof Strossmayer pa je sam dal 500 forintov. Da bi dal nekakšno moralno podporo nesrečnemu mestu, so pregovorili cesarja Franca Jožefa, da je obiskal Ljubljano in videl njeno razdejanje. Ta obisk je bil v začetku maja 1895 in o njem mi je pripovedoval moj belokranjski pobratim in stari gribeljski župan Janez Željko, kako se je srečal s presvitlim cesarjem.
»iDošlo je lia našo občino pisanje od črno-ineljskega glavarja, da smo vsi belokranjski župani povabljeni k sprejemu presvitlega cesarja v Ljubljano. Pisanje je naročalo, da moramo biti vsi v črnih gvantili in pokriti s črnimi kri-ljaki (klobuki). To je bil važen dogodek in skrbno smo se pripravili. Na dan odhoda smo se zbrali v Črnomlju vsi v črnem kot da gremo na karmino. Vseeno pa na brašno nismo pozabili. Dobro smo se založili s pečenim mesom, kruhom in poviticami. Manjkalo tudi ni zajetnih barilcev z belokranjskim vinom in steklenic s staro slivovko. Saj je treba imeti kaj pri rokah, če se pojavi med potjo kakšna koljavina ali griz v želodcu ali črevih.
Zapregli smo konje in hajdi proti Gorjancem in Novemu mestu... Na Luži pri Nacku smo se malo oddahnili in nakrmili živino in potem je šlo naglo navzdol proti mestu. V Kan-diji smo pri Vindišarju izpregli. Nekateri so dali domačemu »apsnetu« v varstvo konje in vozove, drugi pa smo se podali z obilnim braš-nom na novomeški kolodvor. Mnogi med nami
Nedeljski pomenek pred belokranjsko domačijo
so se takrat prvič peljali z vlakom in je bil zanje to seveda zelo velik dogodek, ki ga je bilo seveda treba primerno krstiti. S tem smo vsi soglašali. No, in ker je bila tudi »krstna voda« pri roki, smo kar hitro začeli. Čutare in barilci so krožili od župana do župana, od soseda do soseda. 'Pako bi bili kar dobro razpoloženi, če bi ne bilo tam uradnikov črnomelj-skega glavarstva, ki so nam vso pot vtepali v glavo, kako se moramo pred presvitlim cesarjem obnašati. Posebno so nam zabičevali. da ne bi kdo od nas bil tako predrzen in cesarja nagovoril ali mu ponudil kakšno prošnjo. Te pridige so nas spravljale v slabo voljo, da je marsikdo sam pri sebi po tihem preklinjal pre-svitlega cesarja in ljubljanski potres.
Tako smo privandrali v Ljubljano. Nekaj jih je odšlo k znancem in sorodnikom, drugi smo pa zavili v Florjanski ulici v gostilno »Pri Belokranjcu«, kjer smo se odteščali in prenočili.
Naslednji dan dopoldne smo si ogledovali Ljubljano in njene podrtije, v bertijah smo poskušali slabo vino in mislili na domačo kapljico, da smo popravili slab okus. Popoldne pa smo se zbrali na Novem trgu, kjer so nas uredili po glavarstvih in občinah in kakor kranjske Janeze postavili v vrste. Navzoči so bili skoraj vsi župani kranjske dežele, poslanci, grofje, baroni in vsa tista jara gospoda, seveda je bilo tudi radovednih Ljubljančanov čuda dosti. Nič prijetno ni bilo tako stati in čakati. Bili pa smo prebrisani in smo si preskrbeli tolažbo. Na Bregu je bila mala gostilnica »Pri ladji«, Ljubljančani so ji rekli pri »Šifu«. Tam so bile prijazne dekline, ki so nam spravile našo pijačo in jedačo. Od časa do časa se je izmuznil belokranjski župan v to gostilnico in se hitro založil in pogutnil nekaj požirkov okrepčila. Cim del j smo čakali, tem bolj smo bili vsi tega okrepčila potrebni.
Končno pa smo le dočakali. Kar naenkrat je nastala na trgu grobna tišina. Presvitli cesar Franc Jožef I. se je pripeljal na četvercu v prekrasni kočiji. Spremljal ga je deželni predsednik. Kočija se je ustavila pred deželnim dvorcem in dvorni lakaj je odprl vrata ter pomagal njegovemu veličanstvu izstopiti. Kar dih smo zadrževali in čakali. Cesar je korakal na čelu spremstva in na zlatem klobuku mu je veter pozibaval veliko svetlozeleno perjanico. Deželni predsednik je predstavljal cesarju vso jaro gospodo in počasi so prišli tudi do nas županov, ki smo se izprsili kakor purani.
Tako smo stali nemi kakor lipovi bogovi, meni se je zdelo, da kar celo večnost. Belokranjsko vinee, ki sem ga malo prej pri »Šifu« nekajkrat pošteno gutnil, me je grelo, da me je kar ščegetalo po žilah. Cesar je prihajal s spremstvom proti nam. Stopal je kakor naš stari petelin. Tedaj je nekaj butnilo v meni: »Željko, gani se, saj nisi na kamnini.«
Kar same so me noge ponesle naprej iz vrste proti cesarju. Po domače sem ga pobaral: »Kako se jim kaj dopade v Ljubljani, gospod cesar?«
Izgledalo je, da niti cesar in tudi nihče drug ni pričakoval tega mojega vprašanja, ki ni bil v nobenem programu. Tisti, ki so bili s cesarjem, so se v zadregi spogledovali, kakor da sem o njih kaj grdega povedal.
Njegova presvitla cesarost me je pa strašansko debelo pogledala. Nato pa se je obrnil
Vsa adlešička okolica se je zbrala na Magdalenino na Plešivici
k deželnemu predsedniku in rekel eno samo čudno besedo: »Bozoktar?« (Was sagt er? Kaj pravi? Op. ur.) in šel kar naprej, ne da bi odgovoril na vljudno vprašanje, kakor se spodobi.
Ko smo se vračali, so me tisti črnomeljski škrici za moje vljudno vprašanje grdo oštevali. Zamerili so meni moje vljudno vprašanje — ne pa cesarju njegovega nevljudnega zadržanja. Jaz pa sem mislil sam pri sebi: »Jebalti vrag tvoj bosoktar i kakav si ti cesar, ki še našega jezika ne zastupiš.«
Tako mi je pripovedoval moj pobratim Željko o svojem srečanju z avstrijskim cesarjem. Precej let je že minilo, odkar smo bili zadnjič na Magdalenino na Plešivici. Na ta dan je prihajala vsa adlešička okolica na ta lepi razgledni vrh, od koder se je videlo daleč naokoli po Beli krajini in bližnji Hrvatski. Od tam so se prizibale v gručah brhke snahe in snašice v svojih gosto nabranih in gladko poli-kanih, snežno belih krilih, pod katerimi je bila navadno še ena »dolenjka« ali pa tudi več, če je hotela napraviti žena vtis košate in zajetne ženske. Na glavah so nosile svilene robce »svi-lance«, zavezane na svojevrsten način za lasmi zadaj. Izpod robca je pa le malo kukal prvi glavni robec, okrašen z zelenini baržunastim robom, kar je bil znak poročene žene.
Kakor že rečeno, je bilo čuda ljudi. Tudi nekateri Poljci so prišli, ki so še tiščali v hramu zadnje litre plešivičke črnine, da povabijo na čašo i mejaše i prijatelje. Zato pa je^ adle-šički krčmar Grabrijan prinesel lepo pečenega janjca, da je bila žeja po pijači čim večja.
Ko se je začel dan nagibati v večer, so bili možaki že kar hrupni. Med njimi je mahal gri-beljski Željko s svojo batino in se izprsil:
»Kaj bute vi mladi, ki še niste bili nič po svetu. Jaz sem pa opsoval avstrijskemu cesarju v Ljubljani njegov bosoktar in mater cesarsko, ker mi ni htel podati ruke, ko sem ga lepo pozdravil, pa me niso niti zaprli in kakor ču-jem, bom dobil zato še zlato medaljo.«
Ko je pijače zmanjkalo in je izza Frančiška posvetila rdeča zarja, ki je oznanjala lep večer in lep naslednji dan, se je Plešivica izpraznila — le črički so ostali in veselo godli v tiho noč.
B. R.

)jfrl44jOl>l4ta
100 LET STARA SLOVENKA
V državi Minnesota v Združenih državah Amerike živi rojakinja Marija Kraker, ki je stara 100 let. Rojena je bila v Dobličah 11. februarja 185?. Njen mož Matija Kraker iz Jerneja vasi se je izselil pred družino v Ameriko, leta 1905 pa je prišla za njim še Marija z družino. Marija živi pri svojem sinu Matiji, ki je farmar. Mlajši sin Janez pa je trgovec v drugem kraju. Marija Kraker bere in piše še vedno brez očal. Večkrat piše tudi v domači kraj in vprašuje, kako živijo kaj ljudje v Dobličah. Ob stoletnici ji je čestital tudi predsednik Eisenhower. Tudi Rodna gruda in Slovenska izseljenska matica čestitata trdni rojakinji.
ZLATA POROKA V CLEVELANDU
4.	februarja sta proslavljala 50-letnico zakonskega življenja Frank in Frances Černe iz Clevelanda. Obadva sta bila dolga leta znana delavca v slovenskem društvenem in gospodarskem življenju. Frank je pred 40 leti ustanovil znano zlatarsko trgovino, ki jo vodi zdaj njegov sin Howard. Pogosto je bil tudi glavni odbornik pri raznih podpornih organizacijah in v direktorijih slovenskih domov.
VELIK KONCERT ZLATKA BALOKOVIČA V NEW YORKU
3. februarja je imel znani jugoslovanski violinist Zlatko Balokovič v dvorani Town Halla v New Yorku svoj veliki violinski koncert. Igral je na 222 let staro dragoceno violino, izdelka Josepha Guarnerija del Jesu, ki so jo našli v zasebni lasti v Evropi. Balokovič je prvi violinski virtuoz, ki ima tako dragoceno violino ter je na tem koncertu z njo prvič javno nastopil. (Balokovič ima še tri stare violine, od tega dve stradivarki.) Udeleženci pravijo, da ima sijajen zvok in da pod Balokoviče-vim lokom kar poje. Po končanem koncertu se je več kakor
Slovenski par iz Merlehacha, Francija: Ivan Povh in Ani, rojena Kosec
polovica poslušalcev zgrnila na oder, da bi Balokoviču osebno čestitali. Po tem newyorškem nastopu je odpotoval Balokovič v Evropo, kjer sodeluje kot orkestralni solist v Angliji, na Holandskem, v Franciji, Avstriji in Španiji.
NOV SLOVENSKI SODNIK V CLEVELANDU
Guverner države Ohio Frank Laushe je imenoval, preden je nastopil svoje mesto zveznega senatorja, ob novem letu 195? za občinskega sodnika v mestu Clevelandu rojaka Avgusta Prijatelja, ki je bil od leta 1955 načelnik državnega oddelka za nadzorstvo nad poslovanjem zavarovalnih družb v Columbusu, glavnem mestu države Ohio. Prijatelj je star 43 let in je dokončal pravne študije v Clevelandu.
SMRTNA NESREČA NAŠEGA ROJAKA
Ko sta se rojaka, zakonca Jožef in Julija Laurich 13. decembra 1956 vračala iz Fontane domov v Los Angeles, Calif., ju je doletela avtomobilska nesreča, pri kateri je bil Jožef na mestu mrtev, ženi Juliji pa je rešila življenje samo takojšnja zdravniška pomoč. Jožef je bil star ?3 let in doma iz Ljubljane. Julija pa je doma iz vasi Bukovca v Selški dolini. Ima dva sina, tretji pa je padel kot ameriški vojak v Franciji.
50-LETNICA DRUŠTVA
5.	decembra 1956 je bilo 50 let od ustanovitve društva št. 55 SNPJ v E. Palestine, Ohio. Od 11 ustanoviteljev društva živi samo še eden, in sicer prvi društveni tajnik Ignac Jereb. Zdaj ima društvo 55 odraslih in 23 mladinskih članov, od tega pa je samo še 12 oseb iz prvega slovenskega rodu.
SLOVENSKI ŽUPAN V WAUKEGANU
V	Waukeganu je močna slovenska kolonija. Tam okoli in v sosednjem North Chicagu je precej Vrhničanov. V lanskem novembru je bil dotedanji župan tega mesta izvoljen v zakonodajno zbornico države Illinois. Zaradi tega je podal ostavko na svoje župansko mesto. Kot njegov naslednik je bil zaprisežen za mestnega župana mestni zastopnik rojak Joseph C. Keber, ki je star 31 let in govori dobro slovensko. Na tem mestu bo Keber do 1. maja, ko bodo volitve novega župana. V tem mestu je precej Slovencev na raznih važnejših položajih, tako sta n. pr. Michael Možina in Matt Suhadob-nik mestna svetovalca, Avgust Čepon je okrajni nadzornik, Joe Nemanich pomožni nadzornik, Jack Novak policijski načelnik, Michael Opeka nadzornik vodnih naprav itd.
LETNA SEJA >ZARJE<
V CLEVELANDU
V	nedeljo, 20. januarja je bila letna seja pevskega zbora »Zarja« v Clevelandu. Zbor je imel lani dva koncerta z lepima operetama. Nastopal je na raznih prireditvah v sestavu zbora, v kvartetu, triu in duetu. Letošnji koncert je predviden za 24. marec. Bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. Na sporedu bo 8—10 novih slovenskih pesmi in pa enodejanska opereta »Kmeta ali meščana«. Tudi letos bodo imeli dva koncerta, spomladi in na jesen. Letošnji odbor »Zarje« ima za predsednika Edwina Polšaka, sina dosedanjega dolgoletnega
predsednika Leona, za podpredsednico Jenny Fatur, za tajnico Josephino Turkmann, blagajnik pa je spet Joseph Krebel (že 26. leto). Zbor bo vodil še dalje prof. Joseph V. Krabec, ki bo letos že 25. leto zborovodja pri tem zboru.
SLOVENSKI PODJETNIKI V SHARONU
V Sharon n, Pa. imajo Slovenci tri trgovine. Anton Bo-golin ima veliko trgovino z mesom in mesnimi izdelki (groce-rijo). Tudi Rose Trobentar ima tako trgovino in ima vedno v zalogi dobre kranjske klobase. Podobno trgovino ima tudi An-tonetta Dimov, ki z možem prodaja tudi knjige in časopise. V predmestju Sharona West Mid-dlsexu ima Marija Žagar dobro idočo gostilno, v sosednjem Trasferu pa imata Joe Godina in žena gostilno in restavracijo.
USPEH NAROČNIŠKE AKCIJE ZA PROSVETO
Konec januarja 1957 je bila zaključena trimesečna akcija (kampanja) za pridobivanje novih naročnikov za dnevnik Prosveto v Chicagu. Nabrali so 501 novega naročnika, toliko kakor doslej še pri nobeni podobni akciji. Najboljše uspehe so imeli Jože Vidmar iz Mil-waukeeja (pridobil je 36 novih naročnikov), Frank Česen iz Clevelanda (35) in Josephine Tratnik, oba iz Clevelanda (23 novih naročnikov).
INICIATIVA SNPJ ZA PREUREDITEV POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Pri SNPJ imajo v pravilih možnost iniciative za spremembo pravil ali sklepov konvencij. Tako je bilo zdaj na dnevnem redu glasovanje o sprejemu iniciative društva št. 2 o spremembi predpisov za pokojninsko zavarovanje. Po pravilih zadošča 30 %> članov. Iniciativo je podprlo 172 društev, ki imajo skupno 38.61 °/o vsega članstva SNPJ, torej za 8.61 “/o več kakor
Rojak John Sitar in soproga iz New Yorka
je treba. Ko bodo glasovalni listki gotovi, bo pričelo splošno glasovanje.
VELIK USPEH ZBIRALNE AKCIJE PROGRESIVNIH SLOVENK V CLEVELANDU
V okviru akcije za prispevek Priseljenskemu muzeju so Progresivne Slovenke priredile na vrtu Jugoslovansko ameriškega centra v Euclidu pri Clevelandu velik semenj ter prodajo srečk za srečolov z glavnim dobitkom avtomobilom Dotlge. Celotni dohodki obeh akcij so znašali 11.661 dolarjev, celotni izdatki z nakupom avtomobila pa so znašali 5.810 dolarjev, tako da je ostalo čistega dohodka 5.854 dolarjev. Nabiralna akcija sama pa je dala 3.414,17 do-
larja, tako da je bilo zbranih za Priseljenski muzej skupno 9.268 dolarjev. Od tega so Progresivne Slovenke poslale odboru za muzej redni prispevek
5.000	dolarjev ter še izredno 1000 dolarjev, skupno torej 6000 dolarjev. Od ostanka pa so na zadnji lanski seji glavnega odbora dodelile 1000 dolarjev za Adamičevo ustanovo v Clevelandu. Izletniški farmi SNPJ v Clevelandu 200 dolarjev, Prosveti in Enakopravnosti za objave po 100 dolarjev, štirim državnim odborom za pobijanje raznih težkih bolezni (mišične odrevenelosti, skleroze multiplex, polyomielitisa ter srčnih bolezni) po 100 dolarjev, šoli Mary Mavec v Euclidu 100 dolarjev, trem mladinskim krožkom SNPJ po 50 dolarjev in mladinskemu zboru pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 50 dolarjev. Skupno so torej razdelili 8100 dolarjev. Vse to kaže, kako koristne in uspešne so akcije Progresivnih Slovenk.
NOV SLOVENSKI PRAVNIK V ARGENTINI
Na pravni fakulteti univerze v Buenos Airesu je promoviral za doktorja prava mladi rojak Anton Martinovič.
Slonenska izseljenska matica toplo pozdravlja
XIV. KONVENCIJO ZVEZE SLOVANOV V URUGVAJE
ki bo zasedala od 3. do 3. maja v Montevideu, z željo, da bi bilo njeno delo plodno in bi prinesla še mnogo novih pobud za vsestransko in složno delovanje Slovanov v Urugvaju.
TRIESEiN, LICHTESTEIN, ŠVICA
Nekaj pozno ali iz srca rada Vam pošljem naročnino za Slovenski izseljenski koledar in letno naročnino za »Rodno grudo*. Moram reči, da se čutim kakor bi bila doma, ker mi je sedaj mogoče citati, kako je v domačem kraju in kako živijo naši ljudje v oseh delih sveta. Obžalujem, da nisem postala že prej naročnica, gotovo ne bi imela toliko domotožja. Bila sem še mlada, imela sem komaj 18 let, ko sem odšla iz naše lepe Jugoslavije leta 1939. Potem je prišla vojna in dalj časa nisem dobila nobene pošte od mojih staršev. Šele leta 1951 sem prišla prvič domov na obisk. Kako mi je bilo pri srcu, ko sem stopila na mojo rodno zemljo. Leta 1955 in 1954 sem zopet moj dopust preživela o našem kraju, okolici Škofje Loke. Dvakrat je bil z menoj moj mož, enkrat pa moja dva sinova. Zelo me je veselilo, da se je mojemu možu tako dopadlo v Jugoslaviji.
Pošiljam Vam naročnino za Slovenski izseljenski koledar in »Rodno grudo*. Vas toplo pozdravlja in želi srečno in veselo novo leto Vaša Angela z družino.
Angelca Schurti-Mezek
AUMETZ, MOSELLE, FRANCIJA
Najlepša hvala za pozdrave in čestitke k novemu letu. Enako tudi jaz želim. Vam. Kar se tiče naročnin, je vse pravilno. Poslal sem Vam denar za 16 naročnikov >Rodne grude« in za pet Slovenskih izseljenskih koledarjev. Vsi bodo še nadalje ostali naročniki ■»Rodne grude« in so zelo zadovoljni z listom ter se o imenu vseh zahvaljujem za lep list. Dobil sem novega naročnika, to je rojak Šuligoj Peter iz Luxemburga. Vas lepo pozdravljam
Leban Zdravko
CHICAGO 54, ILLINOIS
Najprej osem skupaj srečno in veselo novo leto 195? in prav prisrčne pozdrave. Prejela sem
Slovenski izseljenski koledar ter čestitam uredniškemu odboru, ker je koledar tako lepo urejen in zanimiv. Tudi slike so imenitne. To bo naša zgodovina. In »Rodna gruda«? Komaj čakam prihodnje številke. Zdi se mi, da je vsaka številka lepša. Ne bi mogla bili več brez nje, pa če bi se še bolj podražila. Tucli moj mož je tega mnenja. Priloženo Vam pošiljam 10 dolarjev za koledar in »Rodno grudo« 195?. Kar je več, pa je za spremembo v naročnini. Z najlepšimi pozdravi Vam ostajam naklonjena Frances Vidmar
VOLMERANGE, LES MINEŠ, FRANCIJA
Pošiljam Vam 1500 frankov kot naročnino na list »Rodna gruda« letnik 195?. Dobil sem Vam novega naročnika v rojaku Gajšek Štefanu iz Volmerange
C.	M. Kar pa je več, naj bo za tiskovni sklad. Vas vse lepo pozdravljam
Bizjak Franc
SCHUMACHER, ONT., CANADA
Prav lepe pozdrave Vam pošiljam ter Vam želim veliko novih naročnikov v letu 195?. Koledar sem prejel. Hvala Vam zanj. »Rodno grudo« ste pošiljali preteklo leto, čeprav je nisem plačal. Najlepša hvala za koledar in za »Rodno grudo«, v kateri je za mene dosti zanimivosti. To pa zato, ker piše o njej o naših slovenskih krajih, posebno pa o Dolenjski. Vas najlepše pozdravljam in Vam želim še enkrat veliko naročnikov.
Mihael Starešinič
WAUKEGAN, ILLINOIS
Prilagam Vam 5 dolarjev. To je naročnina za >Rodno grudo« za ose številke, katere sem že prejela, ostalo pa za nadaljnjo naročnino za dve leti. Kar pa ostane, naj bo listu o podporo. Želim Vam uspešno novo leto ter Vam pošiljam iskrene pozdrave.
Anna Machnich
SAN NICOLAS, LIEGE, BELGIJA
Pošiljam Vam 200 frankov kot naročnino za »Rodno grudo« za leto 195?. Obenem Vam pošiljam tudi za mojega prijatelja, ki je bil pri meni na obisku za novo leto, pa se mu je »Rodna gruda« zelo dopadla. Mislim, da Vam bo morda tudi on preskrbel kakega novega naročnika, to je Anton K aus, p. Liege, Belgija. Vas pozdravljam z oso družino
Jože Zornik
NORTH CHICAGO, ILLINOIS
Tu Vam pošiljam pet dolarjev kot naročnino na »Rodno grudo« za letos in eno leto nazaj. Ostanek naj bo v podporo listu, katerega z veseljem prebiram. Želim Vam srečno in veselo novo leto in zaželeni mir o domovini.	Jmnie Jesen0Dec
STLRING, WENDEL, FRANCIJA
Obveščamo Vas, da smo prejeli že nekaj številk »Rodne grude«, za kar se Vam najlepše zahvaljujemo. Danes Vam pošiljamo 2000 frankov kot naročnino za eno leto za: Žohar Ignac in Turnšek Elizabeta. Prejmite lepe pozdrave	Žohar Ignac
WAUKEGAN, ILLINOIS
Naznanjam, da sem prejel Slovenski izseljenski koledar za leto 195?. Prav lepa hvala! Potekla mi je tudi naročnina na »Rodno grudo« in ker jo vsi radi čitamo, obnavljam naročnino. Dolgujem Vam tudi 1 dolar za koledar letnika 195?. Obenem Vam pošiljam eno novo naročnino za novo naročnico mrs. Frances Leskovec iz North Chicaga, Illinois. Obljubil sem, da se morda letos zopet vidimo, pa mi zaradi moje bolezni nikakor ni mogoče. Sploh sem pa o dvomu, da bi še kdaj videl našo lepo domovino. Pošiljam pozdrave vsem čitateljem »Rodne grude«, uredništvu lista pa mnogo uspeha
Gusil in Josephine Kozina
& MLADI
Fr a 11 c c Bevk:
KLEPČEVO ŽENITOVAJVJE
Peter Klepec je sklenil, da si pred. ženitvi jo postavi novo kočo. To pa, ker je nastalo pod njegovimi rokami, ni bila več koča, ampak cela hiša.
Ženitovanje je bilo šumno. Na ta dan nihče izmed sosedov ni hotel ostati doma. Hiša je bila premajhna za toliko svatov, na trati so postavili mize in stole. Nad ognji so pekli janjce, vino so točili v velike vrče.
Peter Klepec je sedel med materjo in nevesto, obraz mu je žarel od sreče. Ko je bilo najlepše, je pritekel neki pastir:
»Četa jezdecev!« je zavpil.
»Ogri,« so vzkliknili svatje.
Pred Petra so pravkar postavili juho.
»Ali so še daleč?« je vprašal.
»Za gričem, na drugi strani vode.«
»Počakajte, da pojem juho.«
Srebal je juho počasi, kakor da se mu nikamor ne mudi.
Medtem so Ogri prihajali bliže in bliže, sam kralj jih je vodil. Petra Klepca niso pozabili, preveč jih je pekla sramota. Radi bi ga ubili. Izvedeli so, da se ženi. Na ženitovanju se bo opil, so mislili, vino mu bo vzelo moč.
Znova so pritekli pastirji.
»Zdaj so že blizn,« so povedali.
»Pa ne že v vasi?« je vprašal Peter Klepec.
»Ne. Čez polje dirjajo.«
»Potem je pa še zmiraj čas, da pojem tudi meso,« je dejal ženin. »Godci, igrajte! Svatje, plešite! Kaj le stojite in zijate?«
Godcem ni bilo do godbe ne svatom do plesa. A Petru Klepcu si niso upali ugovarjati. Dude so piskale, noge so poskakovale. Korenjak pa se je gostil z mesom.
V tretje so pritekli pastirji.
»Ogri jezdijo v vas!« so zavpili.
»Zdaj bo res že čas,« je rekel Klepec.
Nalili so mu vina. Klepec ga je izpil in si obrisal usta. Vstal je od mize, si zategnil pas in zavihal rokave.
»Peter!« je vzkliknila mati, »nikar jih preveč!«
»Saj jih ne bom,« je rekel. »Samo malo jih bom pobožkal.«
To je rekel in stopil proti vasi. Zagledal je ogrsko vojsko, spredaj kralja z velikaši, vsi so držali gole sablje v rokah. Gnali so velik vik in krik.
Zagledali so Petra Klepca in se ustavili. Videli so, da je trezen, pripravljen na boj in strah jim je stopil v kosti. Ako bi se jim korenjak ne smejal, bi bili pobegnili.
»Na moje ženitovanje ste prišli?« jih je vprašal. »Kako lepo, da ste se me , spomnili. Dobrodošli! Ali godci so samo za moje svate. Ako bi radi plesali, vam jaz eno zagodem.«
Zgrabil je vitko jelko in jo izruval s koreninami vred. Preden je utegnil zamahniti, se je vojska obrnila v beg. Kralj je bil zadnji, pred njim velikaši.
Peter Klepec pa za njimi z jelko v rokah čez drn in strn. Podil jih je prav do meje slovenske dežele. Kralj je padel s konja in se ubil. Nihče se ni ozrl ne ustavil, da bi ga pobral.
Korenjak pa se je ustavil, izkopal jamo in zagrebel svojega sovražnika. Na grob je postavil veliko skalo.
»To je mejnik,« je dejal.
Vrnil se je domov, kjer so ga čakali svatje.
»Nekoliko sem zamudil,« je rekel. »Godci, zaigrajte, z nevesto bova plesala.«
Dude so piskale. Peter Klepec je prijel nevesto za roko in jo odvedel na ples. Z njima so rajali svatje tri dni in tri noči.
Osilničani so marsikaj pozabili, le tega ne, kdaj je bilo Klepčevo ženitovanje.
M a n i c a :
krojna ljubezen
Prva ljubezen je moj očka, v delu se poli, mi vsakdanji kruhek služi, z osem me preskrbi.
Druga ljubezen — moja mati, zlati moj zaklad, v žaru njene sem ljubezni bolj kot Krez bogat.
Tretje, kar iskreno ljubim, je moj rodni dom —/
Tej trojici izneveril nikdar se ne bom!
1Uganke
Teče — in — ne teče, nikdar nič ne reče, nima konca, kraja, se povsod nahaja, zvita je kot presta, vodi skozi mesta, to je vendar---.
B}S3J
Če si človek pismen in, če nisi tepec, boš kar brž pogruntal, da ta reč je---.
oadaj
Hišica iz čiste svile, težka ni stotinko kile; dasi nima oken, vrat, šel nekdo je vanjo spat.
v^tajdopas — r?qiiy
Anion Novačan Z © M II I © D Gl ^ © 0 C (Čl Z d) O O Ž © IH) <61
Stairii Zavožen je hodil tni dni zamišljen okrog oglov, tretjega dne zvečer pa je poklical svojega sina Gre-gca, rekoč: »Gregec, sediva tjale pod kozolec!«
Sla sta pod kozolec in sta sedla, oče in sin, Gregec na kup slame, stari Zavožen na voz.
Tedaj pa je rekel stari mladeniču:
—	Fant, ali veš, da ti teče že trideseto leto?
—	V imenu božjem, šele devetindvajseto! je popravil Gregec.
—- Če je devetindvajset, tedaj je že blizu trideset, vseeno — fant, Gregec, oženi se!
Gregec je poskočil, da je zašumela slama, pokrižal se je in vzdihnil:
—	Jezus Marija, oče, kaj takega?
—• Enkrat mora priti! je rekel stari. Jaz ne bom dolgo več, zato bi te rad videl preskrbljenega. Ali si že kaj premišljeval? Ali imaš katero, ki bi ti bila všeč?
Gregec je bil pobožen fant; zato je zardel. Dekleta še ni imel nobenega. Gledal jih je pač, gledal, ampak zanj ni nobena marala. Zakaj Gregec je preveč v cerkev hodil, pa nič v gostilne; preveč na božja pota, pa nič na plese. Poglavitna -reč pa je menda to, da je bila njegova glava bolj mesecu koit soncu podobna; popolnemu mesecu namreč, z raskavo kožo ¿.n vdanimi pobožnimi očmi. Dekleta pa imajo rade fante, ki glave pokonci nosijo itn (ki imajo goreče bodeče oči. Vendar pa mu je na očetovo vprašanje stopila pred oči lepa Lenka, tista zapeljiva, zbadljiva, jezična Lenka, ki kraljuje v Dolu.
—• (Lenka mi je po volji! je odgovoril očetu in ves zaljubljen je bil, ko je izrekel njeno ime.
—	Hm, mi slaba! In tudi nekaj beličev bo imela! Veš kaj? Jaz ne mislim odlagati. Zbral sl, jutri jo pojdeva snubit.
In je vstal stari, dolgi Zavožen in je izginil v hišo. Gregec pa je obsedel na kupu in viroče mu je bilo. Moj Bog. tako naenkrat je prišlo! Oženiti se, imeti ženko, to je bila že nekaj let sem njegova vroča želja, (ki so jo komaj ’krotili spovedniki, spominjajoč ga, da je devištvo nekaj tako lepega in Bogu dopadljivega ... Vsakokrat, kadar je Gregec od spovednice vstal, so se nru šibila 'kolena. Zakaj bil je v resnici pobožen in bogaboječ, ampak zato je veljal med fanti in dekleti tudi za nekoliko neumnega. Da so ga ločili, se ni veliko zmenili, mislil je celo, ¡da je nekaj več, ker je pobožen. Z lepo Lenko je že večkrat govoril, pa bolj mimogrede, nikoli ne dolgo in široko kakor drugi fantje. Pogum mu je v srcu pravil, da se ga ne bo branila in da se uresničijo besede pridigarja, ki je nekoč dejal, da bodo ponižni povišani... Vendar pa je Gregec vedel, da se mora taka po-zemeljska reč kot je ženitev, opraviti tudi po
zemeljski istra-ni. Zalo je sklenil, da še nocoj, še nocoj da odide pod njeno okno in povasuje in se pomeni. . .
Dolgo je sedel na slami in je premišljeval in delal načrte. Potem pa je vstal, zlezel v hišo, po stopnicah pod streho in je tam odprl svoj kovček. Čisto na dnu so- bili skriti srebrni goldinarji, njegovi prihranki iz napitnin in meše-tarskih izkupičkov. Segel je noiri in prinesel nekoliko teh belih angelčkov, kakor jih je imenoval (nekoč vaški pijanec, jih spravil previdno v žeip, še previdneje zaklenil kovček, stopil dol v vežo in v temi poiskal kropilnik. Pomočil je prste, se poškropil ter priporočil Devica Mariji. Potem pa je stopil iz hiše in izginil za kozolcem. Tam dol na travniku pa je naenkrat obstal. Obstal je in se začudil: »Gregec, ali je mogoče, da greš vasovat? Ali ni to greh? Ne, greh ne more biti, saj se ženim, iz poštenih namenov grem pod okno...«
Toda v njegovem načrtu je bilo, da si poišče pomagača. Sklenil je, da naprosi Pokle-z-ove-ga Janeza. Poklezov Janez bi za goldinar skočil v vodo. Da mu dva goldinarja. »Janez, pojdi z menoj, povasujeva pri Lenki.« — Za dva goldinarja k coprnici! bo odgovoril in skočil veselo na noge. In jezik ima in mamiti jih zna, dekleta nore za njim. Lenko pregovoriti, lahka reč! Posebno, če ji obljubi svate...
Šel je Gregec naravnost k Janezu. (Našel ga je v hlevu, v konjskih jaslih je smrčal.
—	Dober večer, Janez! ga je pozdravil Gregec. In ker se ni zbudil, ga je stresel za rame.
—	Hudič! Kdo pa je! je zarenčal Janez in je poskočil na noge.
—	Sveta mati božja, ne preklinjaj! je prosil Gregec.
—	A ti si, svetnik! Kaj pa bi rad?
—	Janez...
—	No?...
—• Ženim se, Janez, -ne zameri, da ...
—	Sveta Marija, ii se ženiš, ti? je zavpil Janez in ise -naslonil na rjavo kobilo, ki se je plašno ozirala.
Gregec je bil v silni zadregi. Povesil je oči in na njegovem širokem licu so -se spreminjale vse -barve. Poskušal je, da bi nekaj povedal, toda jezik se nikakor ni hotel premakniti.
—	Pa s kom, s katero? ...
—	Pravzaprav-... veš Janez, ženim -se ... kar tako... še ne čisto, je jecljal Gregec, ves neroden in boječ kakor v spovednici.
—- Še ne čisto, ta je pa druga! se je zasmejal Janez in je postavil leščerbo na polico. Pa moraš vendar eno imeti v mislih! Sedi, pa mi povej, sem ros radoveden.
Sedla sta v jasli. Gregec se je pripravljal na dolgo heisedo, Janez pa je nažigal pipo.
—	Veš, Janez, oče iso rekli: Gregec, oženi se! je začel Gregec in je težko sopel. Zapišem tli posestvo, ožemi se... Jaz ipa mislimi na Lenko... Janez, dva goldinarja dobiš, če greš z menoj, če mi.
Janezu so se oči -napele, zdrava polna lica so se mu nabrala v gube čudenja, dokler jih ni poravnal -v smeh; silno -se je grohotal Janez.
—	Za dva goldinarja, -ha! ha! Ali misliš, da p-ojde? Za dva goldinarja, ha, ha, ha!
' Gregec je užaljen pojasnil.
—	Saj iti dam itri, če igreš z anen-oj ... p-od •okno, da -se pomenimo .
Janez pa je nekoliko pomislil in se je zopet nasmejal.
—	Niti vinarja, niti vinarja . .. Kar pojdiva, zdaj še ne bo -spala!
Pogledal je po konjih, jim nametal sena, -obul visoke škornje. Potem je ugasnil le-ščer-bo in udaril Gregca .po rami.
—	Pojdiva!
Gregec je stal kakor v sanjah. Z mesita se ni premaknil, bese-de ni zinili.
—- ¡Pojdiva! je -ponovil Janez.
—	Si ne upam!... -Kaj bi ona rekla? ...
—	Pojdiva! ga je potisnil skozi vrata in jih priprl.
šla -sta čez travnike tja v d-rugo vas. Od tam se je culo petje in likanje fantov, -dolgo, zateglo in nekam otožno kakor forez-obilačna zvezdnata noč.
—	Ali pa znaš tudi kaj udariti, če bo potrebno? je -dražil Janez Gregca. Dolčani so hudi Fantje, -za -Lenko ise bijejot s cepci.
—	B-oiva pa bežala, če bo potrebno! je odgovoril Gregec in -strah ga je bilo.
In še -z drugimi rečmi ga je dražil poredni Janez, -da je G rege u vroče prihajalo- Toliko grehov in tako sladkih-je spoznalo ¡na tej poti njegovo srce, da- je sklenil čimprej k izpovedi. Najbolj pa ga je zmotilo Janezovo vprašanje, kaj 'bi napravil, če bi mu Lenka odprla in ga povabila v izbo-, če bi to bilo podnevi, -bi Gregec kar zbežal, ampak n-oč ima svojo moč, priklenila iga je na Janeza.
—	Bolj krščansko govori, prosim te! je mrmral Gregec. Janez pa se je smejal in je postal. Bila sta v vasi.
Na daleč sta ise izognila griuči fa-ntov, ki so-tesno sklenjeni stopali p-o cesti in peli. Tiho sta stopala med hišami in srečno prišla do L-enki-nega okna.
—	Tik okna se postavi in čakaij, da jo zakličem! je zašepetal Janez 'Gregcu in je potrkal na okno. Nič ise ni oglasila. {Potrkal je še enkrat, pobobnal is prsti p-o šipah, zarožljal z nohti in je začel z močno spremenjenim glasom:
—	Lenika, ailii spiš ali bediš, alli pa rokce okrog glavce držiš. Videl sem te, videl sem te, oči isi imela čmrljeve. -Pa mi ne dajo več miru, moje srce je brez strahu. Od daleč prihajam k tebi v vais, da bi slišal tvoj sladki glas. Oglasi se mi in odprl mi, besedo- prijazno vošči mi.. .
»M-oj Bog! Kako zna!« je po-mislil Gregec in v-es je -bil v ognju. Posebno -»-rokce krog glavce držiš« se mu je -silno- dopadlo. Kar videl jo je, lepo ¡Lenko, -kako rokce krog glavce drži in sipi, ne -da bi .sopla, kakor ptičica.
—	Kdo pa je? je zaklical droben glas in Gregca je spreletelo mrzl-o od glave do pet.
Okno se je začelo oprezno odpirati. Prikazala se je Lenka z lahnim usmevom. Gregcu se je -zdelo, da puhti od nje vseh sedem pregrešnih sladkosti.
—	A saj si ti, Janez! je dejala. Bila je -gologlava, z razpuščenimi lasmi. Kr-o-g vratu je vrgla v naglici v-olnen šal i,n ga je stiskala na prsih.
—	Pa zakaj si -spremenil glas, hudobnež! mu je .smejoč podala r-oko-.
Janez je segel v okno in jo objel okrog pasu. Potem se je sklonil in ji nekaj -na dolgo šepetal.
—	Ah! ije kriknila -Lenka in se mu je izmuznila. -Stekla je na postelj, okna pa ni utegnila zapreti.
—	Bo 'kaj? je vprašal Gregec s tres-očim glasom.
—	Stopi k oknu in nagovori jo! je odgovoril Janez in ga je primaknil k oknu.
Gregec je gledal v poltemn-o lizlbo-, tres-oč se po vsem ždvotiu. Videli je itam nelk-aj beil-ega im je razločil p-o-stelj, na postelji pa zopet nekaj belega, tega pa že mi več -razločil.
—	Govor-i, obrni jezik! -ga je izpo-dbujal Janez.
Gregec pa je premislil in je povedal:
—	Lenka, -oče so mi -rekli: Gregec, oženi se!
—	Tako! Pa kaj so še -rekli? je vprašala Lenka in je komaj, komaj pridrževala smeh.
—	Nič več niso rekli, ampak jaz sem sklenil: Lenko vzamem, če bo božja volja ...
—	In če ne bo božja volja? ... se je zasmejala deklica.
—	Pa bo... J-utri pirid-eva snubit...
—	Li.ter vina dobita na m-iz-o!...
Gregec je hotel v tem hipu nekaj povedati, kar se mu je zdelo najbolj važno, ko ga je zgrabil nekdo od zadaj za vrat. -Strahoma se je ozrl in je videl, -da Janeza ni več b-lizu in da -stoji okrog -njega gruča fantov. Tisti, ki ga je držal, je dejal zaničljivo:
—	'Svetnik, ipa k dekletom v vas hodi! Lepa
reč!
—	Saj sem le snubit prišel, pustite me! je prosil Greigec in se oziral, kod bi pobegnil.
—	Petam vetra, fant, če ne, boš -tepen! -so ga opomnili in izpustili. Gregec je skočil kakor srna.
Doma se je zaril v seno in je -pozabil večerno molitev. Utrujen je zaspal, ampak še v spanju se mu je z-de-lo, da beži, pa ne pred fanti, temveč da teče za Lenko, ki -drči čez travnike Visa bela in urna. Vsa bela in urna in sedem pregrešnih -sladk-o-sti -sije od njenega telesa.
II.
Drugo jutro je stari Zavožen 1-ovil svojega si-na s krepelcem krog hiše in je vpil, da so culi -sosedje:
—	Kaj, ubogal me boš! -K Lenki poj-deva!
‘Gr-e-ge-c je stal za vodnjakom in se je kislo
držal.
—	K Lenki že ne, je ponavljal -in si obiral senene bilke, ki so ga ščegetale krog vratu.
—	Pojdeš, pa mir besedi! Ta bi bila lepa, da bi j-o -zdaj zapustil in drugo jemal, ko si imel z nj-o grešno znanje... Takega greha ne bi trpel v -svoj-i krščanski hiši...
Grege-c -se je poredno muzal, stari pa se je postavil kot mašnik na prižnici in ga sva-ril.
—	Ubogaj me, praznično se obleci, umij si lica, roke, -ušesa, vise ... da boš ikot ženin ... ¡Potem pa zapreževa in pri Lenki posnubiva. Če ne bo nič, greva drugam.
—	Oče, čujte me, samo k Lenki ne, prosim vas! je jecljal Gregec za vodnjakom.
—	Nič ne pomaga, nič ne pomaga, moraš! Če me ne ubogaš, pa se ženi sam, niti koraka ne storiim za tebe. Im -grunta ti ne zapišem, ženi se na koč-o ...
Odšel je v hišo in skozi -okno je opazoval svojega srna. Gregec se je še nekaj časa obiral, potem pa zajel vedro vode, se pripognil in si začel umivati vse po vrsti: noge, roke, lica, ušesa.
—• Bo že šlo! je mrmral stari zadovoljn-o, zakaj nikoli se še ni Gregec tako-skrbno umival.
Čez eno- uro ista bila gotova; oba v praznični obleki, -obrita, umita. Mlada kobila je rezgetala pred (kolesjem in kopala z ¡nogami. Stari Zavožen je napravil z bičem -dva križa pred njo, sedel na koleselj in počakal Gregca, da je zaklenil hišo. Potem sta oddrdrala po blatnem kolovozu.
Lenka je bila danes nekoliko žalostna. Daši se je z Gregcem ¡kruto šalila, ji je vendar šla ženitev p-o glavi. Kaj, če bi jo njen ljubček, Janez zapustil in si našel -drugo, lepšo in bogatejšo, k-oimu se bo potem ponudila za moža? Za-voženovo lepo posestvo jo je silno mikalo. Naj je Gregec tudi prismuknjen in krščanski, še lepše, še boljše -se ji bo godilo. Sama bo lepo gospodinjila, gospodarila, Gregec bo vse ubogal in v vse privolil. Take so ženske: Ženitev jim je najslajša, najčarobnejša beseda. Koliko priseg razveljavi, koliko ljubezni omaje in zamori! Nemara je to hrepenenje p-o združitvi najlepša ženska lastnost, zavoljo katere j-o je narava obdarila s skromnostjo in vzdržljivostjo. Zato je ženska največja naravna sila na svetu.
■Lenka je hodila v vrtu med gredicami, brskala zdaj pa zdaj med zelenjavo, se vzravnala in -se na skrivnem ozirala po kolovozu. Ljubezen do Janeza je potisnila nekam vstran in ji je tolažila z mislijo, mož je mož. Ampak, ko je ugledala Zavožemov koleselj in na njem Gregca, tako nedolžnega in sveto neumnega, jo je minila vsa zamišljenost, nobenega dvoma ni bilo več. Zasmejala se je prisrčno in je prav prijazno odzdravljala prišlecema.
-— Dobro jutro, -deikelce! je sladko zinil stari Zavožen, misleč, da je povedal zelo zaljubljeno reč.
—	Dobro jutr-o! je p-omovil, so ate doma? Kako si zraslo dekelce, kar te nisem videl.
iP-očasi se je basal is koleslja, Gregec za njim. Fant je povešal oči in je skušal zmiirom stati za očetovim hrbtom.
—	Dobro jutro! je prišel -Lenkin oče na -prag, širok in nadevan kmet, z živimi in veselimi očmi. Kaj bo novega, sotsed? Stopita, -stopita malo v hiš-o!
-Zavožena sta ubogala. V veži se je posrečilo -očetu, da je dregnil Gregca in mu šepnil: »Tepec, ne drži se tako neumno!«
Sedli ,so za mizo in gospodar je menda iz same žanitovanjiske -slutnje prinesel steklenico vina. Gregec -se je spomnil Lenki-nih snočnih beised in je na tihem upal. Kadar je povzdignil oči in se srečal z očetovimi pogledi, je videl, da oče obrvi ježi.
—• Veš, sosed, je začel Zavožen i-n je sunil Gregca pod -mizo, ne bom-o -delali nobenih ceremonij. Kar naravnost povem: Snubit -sva prišla.
—	Sem mislil, da bo kaj hujšega! se je smejal sose-d in je potisnil pred očeta hleb kruha in nož.
—	Grunt mu zapišem, star sem že! je nadaljeval Zavožen, veš, da ni do-lgov, jaz pa bom s kotom zadovoljen.
—	Lenka, Lenka-a-a, pojdi no -se-m! je klical gospodar. Ampak Lenka se ni pokazala.
Zavožena je grabila jeza. Skuša-l se je premagati in je napeljeval pogovor na -druge reči. Menila ista se o travnikih, o letini, živini, sejmih, prav živahno in polagoma izpraznila -prvo steklenico, -Gregec je -trepetal.
—	Lenka, vina prinesi! je zaklical oče, Lenka!
-P-rišla je in ;se je smehljala, nobene zadrege ni opazil Zavožen na njenem obraziu, kakor bi se spodobilo, kadar pridejo svatje. Vzela je steklenico in ko ise je vrnila, je se-dla tik Gregca. Zavoženu so se zasvetile -oči.
—- Tak par! je rekel. Ali jo daš mojemu G-regcu za ženo?
—• Nisem zoper to, če ga le ona hoče! je odgovoril gospodar. In nasmejal se je, ko je vi-del, da je Gregec pokazal Lenki hrbet in zrl skozi okno.
—	-No, -Lenka, pa reci ti eno pameitno! jo je poprosil Zavožen.
—	-Sem že izbrala svojega! je odgovorila odločno in je natočila kozarce.
—	Si viidel, kaj ti niisem rekel? je -sunil Zavožen svojega sina.
—	A? je votlo zagrgral Gregec in je zardel do ušes.
Pomolčali so vsi i-n vsem je bilo tesno. Gospodar si je vihal d-ol-ge brke. Zavožen se je igral z -dolgim nožem, Gregec si je ogledoval d-o-lge prste. Prva je vstala Lenka -in z izgovorom izginila iz izbe. Potem se je vzdignil stari Zavožen.
—• Pa brez zamere, sosed! je rekel.
—	Srečni! je zinil -Gregec.
—	Zdrava!
Gregcu je bil-o na jok. Tako lepa ni bila Lenka še nikoli, k-o danes. Njene -oči so bile 'k-ot dva črna žametna čmrlja, prav tako kakor je reke1! Janez s-noči pod oknom. Ko je d-rčal koleselj po kamnitem kolovozu, ga je metalo sem-tertja in z glavo je butal ob ramo -očetovo.
—	Saj menda nisi pijan! ga je opomnil oče.
Gregec je molčal.
—	Vidiš, moder ravno nis-i in obnašati se tudi ne -znaš... Pa Lenki se je že videlo na nosu, da te ne mara ...
Bodisi, -da se mu je fant smilil, ali pa da ga je vino udobrevoljilo, stari Zavožen je tolažil svojega sina s pametnimi besedami.
—	Prava reč... Ni vsak -človek za vsakega človeka... Drugam pojdeva, kjer je manj ba-har-ije — pa več denarja.
In je -začel psovati Lenko, njenega očeta, vso hišo. Da je že taka kri pri -hiši... da je rajna Lenkina mati tudi visoko glavo nosila. Da niso tisti ljudje nič krščanski... in da je sam B-o-g odvrnil skušnjavo od Gregca.
—	Ni-k-dar ne -misli, moj sin, da je ženska vse ... Ženska je kakor vreme ... Nikoli ne veš, kaj hoče ..., ne, ženska ni vse ..., mi moški, mi smo glavni...
»petam vetra fant, če ne boš tepen!« Gregec je skočil kakor srna...
Bila sta že blizu doma, bela domača hiša jima je svetlikala naproti. Stari Zavožen se je vznemiril, pritegnil je vajeti, da se je konj ustavil. Nova misel mu je šinila v glavo.
—	Veš kaj, Gregec? Kar danes vse opraviva. V Hribe se peljiva, pri' Nežiki vprašajva. Pri Trnovih... Čedno dekle je...
In ne da ibi čakal na sinov odgovor, je pognal. Zdrčala sta proti klancu, tam pa stopila s koleslja in šla peš ob konju.
Ampak tudi pri Trnovih nista imela sreče. Ko je Nežika zagledala debeloglavega Gregca, je preplašena pobegnila iin rekla: »Takega pa že ne!...«
, — Škrat marogasti, kakšen pa si? je vpil stari nad Gregcem, ko sta odhajala. Gregec pa se je vdal v božjo voljo; nič ni govoril, še mislil ni nič in debelo je gledal.
—	Niso posvetne za tebe... je godrnjal. Krščansko devico ti ponajdem. Nekoliko starejša je od tebe, pa to nič ne de, te bo vsaj pameti naučila ... Pojdiva k Mici za Hribe!
Mica za Hribi je bila krščanska devica. Sama je prebivala v ibeli koči, okoli katere je bilo nekaj oralov zemlje. Starši so ji bili umrli že zdavnaj — Mica je gospodarila sama. Bila je izredno pobožna, na vsako božjo pot je romala. Ko sta priroipotala Zavožena, je .žulila perilo pred hišo.
—	Dober dan! je zaklical stari Zavožen.
—	Bog ga daj In sveta Marija, je odgovorila Mica in umaknila oči.
—	V hišo naju pelji, svata sva! je povedal stari odkritosrčno.
Mica je zardela, postavila škaf s perilom in je rekla s tenkim glasom: »Pa stopita noter!«
Da je svet dandanes zelo pokvarjen in da ni več pravega krščanskega duha med mladino, je tolmačil Zavožen. Vsi gledajo le na lišp in na zunanjosjt, prave srčne kreposti, skromnost in ponižnost pa zaničujejo. To pa da on najbolj ceni in da je zavoljo tega izbral Mico svojemu sinu. Gregec je tih in skromen fant, ki je do zdaj vedno redno in vestno opravljal krščanske
dolžnosti. Posestvo mn zapiše, sebi pridrži kot in razumeli se bodo v krščanski slogi. Tako lepo in gladko je govoril Zavožen, da se je Mici zdelo, da čuje pridigarja. Sedela je kraj Gregca, gledala tiho pred se in žarela v nekem neznanem veselju. Morda se je v njenem srcu vzdignil iznova plamen mladostnega hrepenenja, ki ga je krotila z odpovedovanjem, morda se je zganilo njeno čutje, še ne popolnoma zadušeno in uibito. Zakaj ženske njene vrste so zaradi globokosti svojih čustev Bogu vdane, ne iz kakšnega mogočnega verskega prepričanja, ampak zaradi pomanjkanja ljubezni. Njih pobožnost je polna ljubezenskih čustev, one ljubijo Boga, ker nimajo človeka, ki bi ga ljubile posvetno. ¡Lepa je taka ljubezen in Bogu dopadljiva, ampak nenaravna- in brez plačila tukaj na zemlji. In zato je ibila Mica sladko presunjena ...
—	Povej nama. ali si voljna stopiti v zakonski stan? je odločno končal Zavožen svoj nagovor.
—	Sem! je odgovorila Mica komaj slišno.
—	Juhe! Gregec, nevesto imaš! Gregec, ali veš, kaj to pomeni? je poveličeval stari svoje veselje. Ampak Gregec ni vedel v tem trenutku ničesar, niti da je vesel, niti da je žalosten. Ubogljivo je sprožil desnico, ko je oče zahteval, da bi si segla v roke.
—	Kar hitro bomo napravili! je sklenil stari. V štirinajstih 'dneh mora biti vse zvezano in blagoslovljeno.
Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Spremenil se je stari Zavožen tiste dni, pootročil se je. Vse sam je opravil in je na svojih številnih potih oznanjeval ljudem sinovo ženitev. Tri vasi naokoli so se čudile, tri vasi se smejale, norčevale so se. In mnenje je bilo splošno: Da ni mogel najti Gregec drugačne neveste in Mica ne drugega ženina. Še zadovoljni so bili ljudje, da je Bog vse tako napeljal.
Tistega večera po poroki, ko so se razšli maloštevilni svatje, je posedel stari Zavožen pri mladem paru. Bil je že močno* vinjen. Zaradi tega je po svoji navadi veliko govoril, nauke jima je dajal. Mlada sta povešala oči; vsa sta žarela od vina in blagoslova v cerkvi.
—	Vidita, kadar se sporečeta ... je učil stari, tedaj pridita k meni ;.. 'Očetovsko vaju posvarim in razsodim, na čigavi strani je krivica... In hud bom še zmeraj, saj vesta, četudi si ti gospodar, Gregec. Kaj misliš, da si res gospodar? Ne, motiš se, še vedno bom jaz ukazoval... kaj bi bil ti gospodar ... ta.k bedak ... tak ...
Glava mu je zlezla na mizo in butnila ob kozarec. To ga je spomnilo, da je potreben spanja. Vzdignil se je in je z velikim ropotom odšel od mize.
—	Lahiko noč! Dobro spita in... raznimi ta se... Bahaha!
IH.
Kar oblečen je legel stari Zavožen na posteljo in je takoj zaspal. Najprej je ležal vznak in glasno smrčal, potem se je obrnil na trebuh in piskal z nosom, potem na desno; iko pa se je obrnil na levo stran, se je že prebudil. Zgodi se tako ljudem, ki niso pijanci. Bolela ga je glava, kljub temu pa je bil vesel. Namestil se je udobno ,in je počakali, da se je šumenje v glavi poleglo, potem pa je začel premišljevati bolj s srcem nego z glavo. Sam ni vedel, kaj
misli. Le čudil se je, 'da so te podobe, ki rajajo pred njegovim duševnim očesom, da so ti glasovi, 'gibanja in obrisi ¡že davno za njim in da je zdaj prost in brez vseh skirbi, kakor si je ■bil zmerom želel. »Jedli in pili bomo in v cerkev hodili, delali pa ¡le toliko, kolikor je .za zdravje potrebno!« Tako je sklenil in je poskušal iizuti z desno nogo levi škorenj, ker ga je tiščalo. Kar naenkrat se je razlegel po hiši tenek ¡krik, tako nagel in mogočen v tišini, kakor vzplameni bakla sred gluhe teme. Stari Zavožen je trenil in je vzkliknil: »Oh, otroci, zdaj ste vi na vrsti!« ...
Ampak krik se je ponovil enkrat, dvakrat, čul se je jok in v joku ‘besedičenje. Po glasu pa je spoznal Zavožen Mico, da se joče in Gregca, da godrnja. Skočil je s postelje, nažgal svečo in odprl duri, ki so držale v vežo. V tem hipu pa so se odprle duri tudi v nasprotni strani in v vežo je planila iMica v nočni obleki, vsa razkuštrana in objokana. Za njo Gregec, ki je napeto gledal; vsi lasje ¡so mu stali pokonci...
. — Za ¡božjo voljo, kaj pa imata? je vprašal oče. Aii se mislita pretepati že koj prvo noč?
—	jezns Marija... je jokala Mica, skrivajoč svoj obraz z dlanmi. G reg ec ni nič rekel...
Stali so vsi trije nekaj časa strme in bili kakor pravljični. Stari Zavožen z enim škornjem in ¡razoglav, z dolgim nosom in pijanimi očmi, je bil kakor popotnik, ki je našel prenočišče v zakletem gradu, pa so ga zbudile in prestrašile pošasti. -Njegova dolga senca je stala za njim, kakor bi mu sedela na ramah in se boječe umikala pred potvoiro. Gregec je držal hlače v rokah s tako prestrašenostjo, kakor da bi držal usodo. In Mica ... Mica pa je bila kakor Suzana, ki je utekla iz kopeli...
Kaj se je bilo zgodilo? Zakaj je drugo jutro Mica pobrala iin povezala vse ¡svoje reči in se preselila nazaj v svojo kočo za ¡Hribe? In zakaj sta se podala oče in sin k domačemu župniku še tistega dopoldne? Krivogledi župnik se je čudil, čudil — in je velel staremu, da počaka zunaj.
—	Kako, zakaj ? je vprašal Gregca, ko sta bila sama, upirajoč vanj stroge škilaste oči, tako ¡da ni Gregec vedel, ali gledajo vanj, ali pa streljajo po sobi, te čudne (krvave oči. Zbegale so ga in Gregec ni povedal ničesar. Pobesil je oči in je vrtel klobuček med prsti.
In vendar sta .se pomenila ... Stari Zavožen je prislonili uho na duri in je zvedel vse po vrsti. In ko je to zvedel in ko je te» čul, je oštel Mico z naj.gršimi priimki.
—	Le sporazumita se! je končal župnik svoj nasvet, in Gregec se je poslovil ves rdeč in poten.
'Oče se je kislo držal, molčal po poti in tudi doma ni spregovoril besede. Kakor da so odnesli mrliča iz hiše .sta hodila oiba od hiše do kozolca, od hleva do hiše, potrta in mračna kot nad njima oblačno nelbo. In ko je začelo .dežiti, je sedel stari za mizo h gostinjskim ostankom in je pil, dokler se ni upijanil in zaspal...
Gregec pa še ni nikoli toliko premišljeval kakor tistega dne. V tem kratkem, času se mu je Mica silno priljubila. Minula noč mu je bila s svojo sladko grozo neprestano pred očmi, in srce je zahtevalo še več, še več ...
Ko se je zvečerilo, ise je napotil čez travnike za Hrib in je uašeil Mico na pragu e rožnim vencem med pršiti. Ko ga je zagledala, je
vstala, hitela v kuhinjo in je prinesla dolge burkle.
—	Ti...! mn je zapretila in ga imenovala nespodobno žival. Ti... poberi se, skušnjava ...
Miril jo je Gregec in je povedal nekaj o svetem zakonu. Ampak, ko je dobil z Iburklami po hrbtu, je zbežal domov iin je jokal po poti.
Drugega večera jo je našel zopet na pragu. In spet je povedal Gregec o svetem zakonu, toda Mica je vstala in je zaprla vrata pred nesrečnim Gregcem.
Tretjega večera je bila vsa objokana, ko jo je Gregec nagovoril. Ni zbežala in ni hitela po burkle, temveč je zaihtela iz polnega srca. Gre-gec se je sklonil k njej in jo je pobožal po licu. In spet ji je povedal nekaj o svetem zakonu. Ponižno ga je poslušala in ga je_ nenadoma objela.
—• Bala sem se te, Gregec, ker sem' mislila, da je greli ... Gospodje so vedno pravili, da je greh... Pa sem vse premislila in zdaj vem, da ¡ni greh ‘biti s teboj ...
•— No vidiš, je odgovoril Gregec in sedem pregrešnih sladkosti je strujilo po njegovem telesu.
Ostal je pri Mici vso noč, drugo jutro pa sta šla po klancu navzdol, čez travnike, na Gregčev dom. Stari Zavožen je stal na pragu iin ni verjel svojim očem.
—	Ali ,sla res to v.Ldva? Glejte, glejte... Gregec, fant si, pravi fant...
Začeli so gostijo na novo.
*
Greigec in Mica ,sta spoznala življenje. Zdelo se jima je, da vsi ti zeleni .travniki, ¡gozdovi in polja, vesele pomladi in sončna poletja; sonce na nebu in sinji nebesni obok; njuni otroci in njune skrbi, žalost in veselje... da vse to ni na svetu samo zato, da bi služilo Bogu na čast in ¡slavo, ampak, da je vse to zavoljo ¡njih... In sta bila hvaležna Bogu za svojo srečo, še bolj pa očetu Zavoženu, da ju je skupaj spravil.
POIZVEDBE
Iščem strica Mihaela B r e n z e. Odšel je v ZDA leta 1918. Njegov zadnji naslov je 2762 Lincoln Ave, Chicago, Illinois, USA. Prosimo, kdor kaj ve o njem, da to sporoči Slovenski izseljenski matici Ljubljana, Cankarjeva 5 ali pa nečaku Jože Dobnik, Dolga Gora 17, Ponikve pri Grobelnem.
Iščemo rojakinjo Pepco Veber, katera se je še 1951. leta nahajala v Maravina, San Francisco, Maracaibo, Venezuela. Kdor bi kaj vedel o njej, naj to sporoči na naslov njene sestre Marije Grden, poročene Radič, Giraumond 21, M. et Moselle, Francija ali pa Slovenski izseljenski matici Ljubljana, Cankarjeva 5, Jugoslavija.
Iščem strica Josepha Salmič, upokojenega rudarja, ki živi v Franciji od leta 1925. Njegov zadnji naslov je bil: Cafe des mineurs, La Royale, p. Tamaris Aies (Gard), France. Javi naj se nečaku: Drago Salmič, Ljubljana, Samova 35/11, Jugoslavija.
Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani!1
4^J\) prihodu v svojo domovino obiščite tudi gostišča v Ljubljani
in ljubljanski okolici
GOSTINSKA
ZBORNICA
OKRAJA
LJUBLJANA
nase rojake,
ljubitelje zelenega Pohorja, na prijeten oddih in počitek,
ki v amiga] nudi Po š farski^ dom na Pohorju
Razpolagamo z udobno
opremljenimi sobami (100 ležišč), s toplo
in hladHd' vodo ter kopalnicami
Avtomobilska cesta do doma
Sezonska pošta v domu
Penzion v mesecu juliju in avgustu od 700 do 800 din dnevno, vse druge mesece od 600 do 700 din
Skupinam dajemo popust
Rezervacije sprejema: »HOTEL PALACE» Portorož, Jugoslavija
¿Ko obiščete svojo staro domovino, se vam nudi priložnost,
da spoznate prirodne, zgodovinske in kulturne zanimivosti Slovenije in Jugoslavije. Za rojakinje
prirejamo posebne avtobusne izlete, ki so zelo prilju
Za letošnjo turistično sezono pripravlji
šestdnevno avtobusno potovanje po SLOVENIJI in 12-dnevno avtobusno potovanje po JUGOSLAVIJI
čBo vašem prihodu v ¿}ugoslavi\ •ČE ut nik S lov e ni j at v . Zahtevajte programe izletov, k" za slovenske rojakinje in rojake iz;.
pripravila „PUTN1K SLOVEt