120 Glasnik SED 60|2 2020 Knjižne ocene in por očila Izt ok Ilic h* * Izt ok Ilic h, publici s t, pr e v ajalec in ur ednik; izt ok .ilic h@amis.ne t . Starodavno kraško naselje Štanjel – potem ko ga je po nepotrebnem razde- janju v zadnjem obdobju druge svetov- ne vojne zapustila večina prebivalcev in je bilo prepuščeno propadanju – je v novejšem času deležno vedno večje pozornosti. Ob časnikarski vzhičenosti nad kraškim biserom s kamnitimi žle- bovi in slikovito kraško vasico, roman- tičnim prizoriščem prestižnih porok, tu in tam tudi v bolj poglobljenih zapisih. Kljub temu pa Štanjel doslej še ni do- bil temeljite knjižne obravnave. Poja- vljal se je, bolj površno, le v turističnih publikacijah, s kulturnozgodovinskega vidika pa predvsem v delih o arhitek- tu in urbanistu Maksu Fabianiju, ki je kraju v 30. in 40. letih prejšnjega stole- tja dal neizbrisen osebni pečat. Monografijo Štanjel, variacije v kamnu s podnaslovom Kulturna dediščina Štanjela je uredila konservatorska sve- tnica, etnologinja Eda Belingar, izdalo pa Slovensko konservatorsko društvo. Projekt sta finančno podprla Ministr- stvo za kulturo in Občina Komen, ka- mor spada Štanjel. Uvodne besede žu- panov so v takšnih primerih bolj ko ne protokolarne narave, tukaj pa je Erik Modic v nekaj besedah strnil, zakaj si Štanjel zasluži uvrstitev na seznam največjih biserov slovenske arhitektu- re in kulture. »Ni le eno najstarejših naselij v Sloveniji, marveč je navkljub vsem zgodovinskim zablodam še ve- dno živo.« S to mislijo, osvetljeno z različnih vidikov, se bralec v nadalje- vanju sreča še večkrat. Zbornik dvanajstih prispevkov desetih avtorjev začenja pogled v preteklost. Urednica, avtorica še treh poglavij, najprej v uvodu oriše posamezne faze bolj ali manj organiziranega in nadzo- rovanega obnavljanja stavbnega fonda starega vaškega jedra od leta 1949 do urejanja obnovljenih delov palacija štanjelskega gradu, ki še traja. Od za- miranja do vračanja življenja v utrjeno kraško vas s potomci nekdanjih prebi- valcev in ljubitelji kraške stavbne de- diščine od drugod. Pri čemer poudarja, da vasi pečat dajejo predvsem stalni prebivalci, »vaščani, ki z vasjo živijo v dobrem in slabem«. Miloš Fon nato v zgodovinskem pre- gledu V as in grad opozori na skoraj ne- pretrgano poseljenost območja Turna nad Zgornjo vasjo, morda že od bro- naste dobe, medtem ko so najstarejši pisni viri o Štanjelu, utrdbi na križi- šču že v antiki važnih prometnih poti, mlajši. Z začetka 14. stoletja, ko je vas, imenovana še Sv. Angel, za skoraj 500 let, v katerih so se vrstili turški vpadi, kmečki upori, leta kuge in kobilic ter vojn avstrijskih lastnikov z Benetka- mi, prešla v roke rodbine Kobencl. Po vzponih in padcih je Štanjel, navaja Fon, z bolnišnicami in s skladišči po- men znova pridobil med prvo svetovno vojno. Avstrijci so ga že prej povezali z železnico, tako da je bil do jeseni 1917 ena pomembnejših opornih točk v za- ledju tik za soško fronto. Dobi fašizma in uničenju pred koncem vojne je do leta 1947 sledila zavezniška uprava, ko je bil Štanjel obmejno naselje cone A. Patricija Bratina piše o arheoloških najdbah, ki potrjujejo obstoj prazgodo- vinskega gradišča in rimske naselbine, čeprav so poznosrednjeveške in novo- veške gradnje zabrisale velik del sle- dov starejših poselitev. Po ohranjenosti najbolj izstopa utrdba na Gledanici, s katere so lahko vsakokratne posadke nadzorovale dogajanje na vse strani več deset kilometrov daleč. Arhitekt Mitja Mozetič sledi obnovi grajskega kompleksa, ki se je s sani- ranjem in z rekonstruiranjem ruševin, največ pod vodstvom arhitektke Na- taše Štupar Šumi in statika Stojana Ribnikarja, začela leta 1971. Prva fa- za se je končala z ureditvijo dvorišča in odprtjem galerije Lojzeta Spacala v vzhodnem krilu gradu. Po letu 1999 se obnova nadaljuje. Štanjel – kraška naselbina je naslov prve teme, ki jo v zborniku obravnava Eda Belingar. Tudi ona najprej seže v preteklost. Ugotavlja, kje je v srednjem veku potekala pot skozi naselje, ki je imelo v 16. stoletju pravico do treh sej- mov. Na obstoj srednjeveškega gradu naveže domnevo, da so bile njegove razvaline vir večine kamnitih gotskih detajlov, vgrajenih v fasade štanjelskih hiš, kvaliteto njihove izdelave namreč težko prisodimo ljudskim ustvarjalcem. Po združevanju posameznih stavbnih enot v »domačije« v 18. in 19. stoletju, še ugotavlja, je podoba Štanjela večje spremembe znova doživela v letih med svetovnima vojnama, ko je arhitekt Fa- biani začel uresničevati idejo zdravnika Enrica Ferrarija iz Trsta, da bi v Štanje- lu uredil sanatorij. Tretje obdobje večjih sprememb so bila leta po drugi vojni, ko je Zavezniška vojaška uprava poskrbela za obnovo dela porušenega stavbnega fonda v starem Štanjelu, v dolini pa je začelo rasti novo naselje. Belingarjeva nato piše še o razvoju štanjelske hiše od enocelične enote do nadstropnih stavb z gospodarskimi ED A BELING AR (ur .): Št anjel, v ar iaci je v k amnu: K ultur na dediščina Št anjela Slo v ensk o k onser v at or sk o dr uštv o, Ljubljana 20 1 9, 22 4 s tr . 121 Glasnik SED 60|2 2020 Knjižne ocene i n por očila Izt ok Il ic h * Milan V og el, univ . dipl. e tnolog in pr of. slo v enščine, upok ojeni k oment at or v k ultur ni r edakci ji; ma v cmilan@gmail.com . – Besedilo je bilo pr edv ajano 7 . sep t embr a na 3. pr og r amu R adia Slo v eni ja v oddaji S knjižneg a trg a, za k at er o je bilo pr v o tno tudi napisano. T u g a obja v ljamo z malenk os tnimi spr emembami. Slovensko ljudsko slovstvo je boga- tejše za obsežno ter odlično urejeno in opremljeno knjigo ljudskih pripovedi z območja med Kamnikom in Ločico pri Vranskem. Pred več kot poldrugim stoletjem jih je zbiral čevljar in trgo- vec Gašper Križnik, reven kmečki sin, ki je živel med letoma 1848 in 1904. Knjigo Sveti Coprijan sta s sodelavci za objavo pripravili, uredili, opremili z opombami in slovarčkom manj zna- nih besed, predvsem germanizmov, ter napisali spremni besedi ravnateljica kamniške knjižnice Franceta Balantiča Breda Podbrežnik Vukmir in odlična poznavalka slovenske slovstvene fol- klore Monika Kropej Telban z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. G AŠPER KRIŽNIK: Sv e ti Copr i jan. Pra v ljice, po v edk e in drugo pripo v edno izr očilo iz Motnika in ok olice. Založba ZR C, Ljubljana 2020, 456 s tr . Knjižne ocene i n por očila Milan V og el* poslopji, o opuščanju zunanjih sto- pnišč in dozidavanju spahnjenic, bival- nih prostorov z ognjiščem, in o drugih spremembah v 19. stoletju. Na koncu zaokroži svoj delež v monografiji s po- glavjem Preskrba vasi z vodo, v kate- rem največ govori o gradnji občinske- ga vodovoda na začetku 20. stoletja. Sicer so vaščani vodo zase in živino dobivali iz vodnjakov in kalov, ki pa so jih po napeljavi vodovoda opustili, ta- ko da za mnogimi, ki jih omenja, danes ni več sledu. V osrednjem delu monografije so zbrani zgodovinski in umetnostno- zgodovinski prispevki. Jasna Svetina v prispevku Taborna obzidja obnavlja zabrisano podobo poteka nekdanjih obrambnih objektov, Ana Jazbec in Tomaž Lazar pa se posvečata ostan- kom poznosrednjeveških in renesanč- nih fasad z naslikanimi arhitekturnimi členi in upodobitvi vojaka landskneh- ta v eni od hiš. Robert Peskar najprej predstavlja zgodovino in bogato opre- mo štanjelske cerkev sv. Daniela z ne- navadnim, na limono spominjajočim zvonikom, in nato še skromnejšo cer- kev sv. Gregorja na pokopališču, ki si ga Štanjelci delijo s Kobdiljci. Svoje poglavje ima tudi največja znamenitost Štanjela, Ferrarijev vrt, stvaritev Ma- ksa Fabianija. O nastajanju in ureditvi tega izjemnega spomenika oblikovane narave piše Marvy Lah, ki opozarja tu- di na manj vidne dele sistema zbiranja in pretoka vode od cisterne ob cesti, ki vodi med današnjimi vrtovi proti domačiji Skoncovih, do betoniranega korita ovalnega ribnika z znamenitim mostičkom v parku. O letih 1915–1917, ko je bil Štanjel z veliko bolnišnico in železnico po- membna točka avstrijske obrambe na Krasu, priča predvsem vojaško poko- pališče v globeli pod vasjo. Ernesta Drole v zadnjem poglavju piše o tem, pa tudi o drugih tovrstnih kulturnozgo- dovinskih spomenikih. Slikovna spremljava besedil presega zgolj ilustrativno vlogo. Tako rekoč še sveže in v novejšem času posnete fotografije se prepletajo in zapletajo v dialog s sto in tudi več let starim doku- mentarnim slikovnim gradivom, tako da opozarjajo na razlike med nekda- njim stanjem in spremembami, ki so jih prinesle bolj ali manj posrečene obnove in prezidave objektov. Večidel so repro- ducirane v črno-beli tehniki, tako da so premiki, nastali v času, še bolj vidni. Na koncu je treba omeniti, da bi bilo knjigi v prid, bralcem pa v veliko po- moč, če bi ji bilo priloženih nekaj pro- storskih skic – ali vsaj en večji zemlje- vid – z različno obarvanimi oznakami, kje stojijo, in predvsem, kje je v pre- teklih obdobjih stal ta ali oni opisani objekt. Kje je na primer potekalo prvo- tno obzidje in kje so stali srednjeveški grad ter obrambni stolpi, kje je skozi vas vodila cesta, kje je bila »judeja«, hiša ali dve z judovskimi prebivalci, ki so skrbeli za trgovino in denarne zade- ve ipd. Zgolj besedni opisi kljub pri- zadevanjem avtorjev, da bi bili kar se da natančni, so za orientacijo na terenu nezadostni in tudi poznavalca dana- šnjega Štanjela pustijo v negotovosti. Ne glede na to pomanjkljivost in hibo velike večine zbornikov, da se navedbe posameznih avtorjev rade ponavljajo, je v vseh pogledih bogato knjigo ve- selje vzeti v roke. Kar pa, žal, mnogim ne bo dano. Namenjena je v prvi vrsti strokovnim javnostim in protokolar- nim priložnostim, del pa tudi prodaji. Razlog več za še kakšno bolj poljudno predstavitev Štanjela in okolice, v ka- teri bi bilo več še ne dovolj pojasnjene bližnje preteklosti in sedanjosti. In da bi v njej prišli bolj do besede sami Šta- njelci.