41169

v


GORIŠKE

NADŠKOFIJE.

Spisal

!BIM€ KILASIC«,

bogoslovec v Goriškem Seminišču.

Dovoljim, <le se natisne le ta povestnica. V Gorici
16. prosenca 1852. Frančišek Ksaveri  Goriški nadškof.


Založilo družtvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon , knjigar.

1853.


■f * J «t \r

>.

41169

oioo%5JS

PKEDdOTrOR

K„ smo novembra mesca 1851 spomin stoletnega
obstanka Goriške Nadškofije slovesno obhajali, je
menda marsikteri naših dragih Slovencov popraševal:
„Kako se je ta nadškofija načela? Kaj je bilo pred
njenim osnovanjem? Kaj seje posebnega prigodilo od
tistega časa sem, kar ta nadškofija obstoji?" itd —
Na te in enake vprašanja se ne dobi lahko ugodnega
in dovoljuega odgovora brez- knjižice, ki celo po-
vestnico nadškofije obseže; zakaj, kdor bi imel na
take vprašanja ustmeno odgovarjati, ali sam vsega
sem spadajočega ne ve, ali pa ne more vsega pra-
šavcu obširno razložiti, kar bi trebalo. Res,' da je o
tej priložnosti v povikšanje slovesnosti spraznovane
stoletnice (Sacularfeier) Goriške nadškofije tiskana
knjižica beli dan zagledala, ki je prav v kratkem na
ravno omenjene vprašanja odgovorila; toda kaj po¬
maga to, ker je rečena knjižica samo Lahom in Nem-
com umevna, terd Slovenec je pa razumeti ne more,
ker ni v njegovem domačem jeziku pisana? —

Zavoljo tega se je v našem Goriškem Seminišču
mladi gospod in iskreni Slovenec, Franc Blažič, koj
lotil, tudi v našem sladkem in milozvučnem jeziku
malo knjigo napisati, kteri je naslov dal: Kratka
povestnica Goriške Nadškofije, ter je mene
podpisanega naprosil, da sim celo njegovo delce o
praznem pregledal, kar se mi je bolj potrebno zdelo,
popravil, in pa tole kratki predgovor mu napisal, zato

1 «

ker si iz pohlevnosti ne upa sam v kolo slovenskih
pisateljev brez vodivne roke stopiti. Jaz bi ga imel
torej naj popred tukej častitim bravcom priporočiti;
ali jaz mislim, da tega kar treba ni, ker se knjižica
s svojim olikanim jezikom in s svojo ugodno kratkostjo
že sama dovolj priporoča. Moja naloga pri pisanju
tega uvoda je torej samo ta, da častitim bravcom v
kratkem že tukej v začetku od teh bukvic kej malega
povem, in da tako v izpričanje kakor v opravičanje
mladega našega pisate lja pripomočke in sredstva ime¬
nujem, ktere je v spisanju te povestnice porabil.

Zakaj je bukvicam dal naslov: Kratka po-
vestnica Goriške nadškofije, menim, da vsakter
koj zapopade, tako da ni treba meni k temu ničesar
pristaviti. Prilog „kratka“ je v tem naslovu potre¬
ben, ker v resnici le na kratkem, in scer samo to,
kar je naj bolj potrebno vediti od te povestnice, tu¬
kej beremo.

Ne govori pa samo od tega, kar seje v tej nad-
školii posebnega godilo od 1751. leta do današnjega
dne, ker prav za prav povestnica Goriške Nadško¬
fije dalej ne sega, temuč začne pripovedovati na krat¬
kem vse, kar seje od zasejanja svete keršanske vere
v naših krajih do naj novejših časov prigodilo, in to
zavoljo tega, ker bi se brez znanja poprejšnih pripe¬
til ne moglo vsestransko razviditi in zapopasti po¬
trebe vzdignenja Oglejskega očastva ali patriarhata,
in osnovanja dveh v vsem si enakih nadškofij, Go¬
riške pravim, in Videmske. Zastran tega se je
moralo tudi od velikih nepristojnost, ki so se v lfi.,
17. in 18. stoletju godile, obširnejši govoriti, kakor
od drugih stvari, ki bi v obširno povestnico šle, v to
kratko  povestnico pa tako neogiblivo ne spadajo.
Od sadajnih časov se je spet že zavoljo tega tudi
manj povedalo, kakor bi si bil morda eden ali drugi

želel, ker so sadajne stvari in zadeve, kakor se mi¬
sli, bravcoin dovolj od drugod znane; in od nekterih
reci se ne more ali se ne sme se govoriti, dokler v
njih zadete osebe žive, ker se mora pisatelj ravno
tako prilizvanja in sladkanja od ene strani, kakor za¬
mer od druge strani, kar je mogoče, ogibati.

Ce bi se pa utegnula pri vsem tem provestnica
ta komu se zmirara prepomanjkliva zdeti, ga vljudno
prosimo, tole enmalo premisliti:

a) daje pisatelj se mladeneč, malo čez dvajset
let star, ki se k duhovskemu stanu pripravlja, in za-
torej je njega poglavitna naloga, se bogoslovskih ved¬
nost učiti; li bolj za krajčas, bi djal, zamore kej slo¬
venskega napisati. Zato je se veliko, kar je v tem
delcu vkup spisati mogel. Kadar bo v vednostih in v
starosti, kakor tudi v skušnjah kej bolj ponapredo-
val, bo gotovo tudi kej popolnisega, kakor se na-
djamo, občinstvu priobčiti mogel.

b) Naj se pomisli, da je li malo pripomočkov
pri rokah imel, iz katerih je to povestnico složil; rie-
kej malega je pozvedil iz ustmenega sporočila,
veči del pa je posnel iz sledečih delov:

1. .gtfbrifdje 9io%tt itber bie dmddung beš ©bvjet*
©rjbtštfjmttS, Deroffentltc^t bet ber ©elegenljeit, al§
pr (frintterung an btefelbe trt ©orj ba§ (Safulatjaljr
ant 16. 9io»ember 1851 gefeiert tmtrbe. @ebnuft bet

IBapt. @eib tn @crj.

2. Vincenzo Zandonati. Guida storica deli’ antica
Aquileja Gorizia, 1849. typ. Seitz.

3. II  Saggio storico di Gorizia.

4. AntoniiMusnig, Clima Goritiense. Goritiae 1781.

5. ©efekte be§ §erjogtfptm§ bratit, be§ ©cbietlješ mm
Sriejl ttttb ber ©raffcfjaft @5rj. StBiett, 1825.

6. P. Chiaro Aascotti. Storia della Castagnavizza.
Gorizia 1848.

7.  Status personalis et localis Archi-dioecesis Go-
ritiensis annorum 1841—1851.

Kdortadaj na vse te okolišine pisatelja potrebni
obzir ima, bo menda z meno vred terdil, da je do¬
volj storil, in daje to delce vse hvale vredno.

Zatorej ga tudi jaz častitemu občinstvu rad pri¬
poročim, in scer tim bolj, ker bo mladi pisatelj, s tim
spodboden, potem na polju slovenske književnosti,
kakor se nadjamo, s se večjo gorečnostjo delal, in v
blagor svojega milega naroda tudi v prihodnje se tru¬
diti ne prenehal.

V  Gorici na dan svetega Silvestra, 1851.

Stefan Kociančič,

učitelj sv. pisma stare zaveze v Goriškem seminišču, in zač.
odbornik druživa sv. Mohora za Goriško nadškofijo.

mm  ©

Oglej ino njegovi očaki.

Slavno in imenitno je bilo oglejsko očastvo (patriarchatus).
Očaki Ogleja so v cerkevnih in duhovskih zadevah vladavali
široko-dolgo okrajno srečno in veselo več stolet; pa na
zadnje, potem ko so očaki en okrog za drugim zgubili, so
sveti oče papež Benedikt XIV. v letu 1751 to slavno oča¬
stvo razdelili v dve nadškofu: namreč v go riško in vi¬
demsko,  zato seje 16. novembra 1851 stoletnica postanka
goriške škofije v Gorici slovesno obhajala. ,

Ker ste te dve nadškofu, to je Goriška in Videmska
jednočasno na stopinjo razdelenega očastva stopile in obe v
svoji krajini enako moč v duhovskih in enako oblast v cer¬
kvenih zadevah dobile; ker ste tedej obedve na enem dre¬
vesu dorastle, hočete tudi obedve enako vrednost in imenit¬
nost imeti, in kakor hčere in sodedične jedne matere nje
slavo in čast deliti.

Moj namen ni dogodivščine obedveh nadškofij popisati,
ampak le naše domače ilirske, goriške škofije. Moj namen
in konec doseči, se mi zdi potrebno nazaj v že pretekle čase
pogledati in okolišine in stanje naših krajev v tisti dobi zve-
diti in prevdariti. Naj prej opomnim zgodovine oglejškega
očastva, kakor korenike, na kateri je nje plod, naša go-
riška nadškofija  dogodila.

Kolikor od prijaznega jutra do mračnega solnčnega
zahoda, toliko od vročega juga do tamne in merzle polnoči
je slovel Oglej, nekdaj tako bogato pristanišče jadranskega
morja. Velikokrat je bilo to mesto prijetno stanovanje več
mogočnih in vrednih čarov. Cesar Julian ga je celo „naj
veče vsih zapadnih mest“ imenoval. Kolikor ga posvetna

8

zgodovina zavoljo njega velikosti, zavoljo imenitnosti in
slave povzdiguje in povikšuje, toliko ga časti in slavi tudi
cerkvena zgodovinazavoljoimenitnostinjegovih očakov, ka¬
kor tudi zavoljo pobožnosti in svetosti njegovih prebibavcov,
zavoljo stanovitnosti njegovih mučenikov, zavoljo obilnosti
svetinj, ostankov svetnikov, kisov  tem mestu v božjem
dopadenju polni vere Jezusove, polni nade večnega živ¬
ljenja, polni ljubezni do Boga njih posvetno, Časno življenje
končali in se v Gospodu v srečno večnost preselili.

Iz svoje veličanske visokosti pride odrešenik sveta člo¬
veški rod učit, budit in na pravo pot proti nebesom vodit.
„Nebeško kraljestvo, pravi on je enako enemu zcrnu, kije
v zemljo usajeno, pa iz njega izraste veliko drevo, ki svoje
veje in odrastke na vse kraje sveta širi; v njegovi senci
najdejo ptički podnebja prebivališče in stanišče. Tako kri-
stjanska vera v Palestini zasejana preskoči meje nje male
krajine in se širi od dežele do dežele. Ni ji opor ne kervo-
željno ravnanje kervolokov, ne divjaštvo neprijaznih rodov,
ne velika širokost morja; ona sc širi s svojo senco pokrep¬
čati vse narode in jih pod svojo streho na poti življenja pre¬
nočiti. Kakor dobrotljivo mili solnčni žar vse dežele v tre-
nutju osvitli in ogreje; si najde živa vera pot tudi tjc, kjer
ni še rimski orel letal, kjer ni po vetru vila se zastava rim¬
ska; osvitila je tamno noč po celem svetu njena luč, in um
človeški razvedrila, kakor baklja svoje pišeta je združila
pod svoje perutnice svoje otroke in prijazne poslušavce
nauka božjega.

Dvanajst aposteljnov ali poslancov gospodovih, potem
ko so darove Sv. Duha na binkuštni praznik sprejeli, so se
ločili po ukazu Jezusovem in po celem svetu oznanovali evan-
gelji, zveličavni nauk božji. V imenovano mesto Oglej je
pervi sveti Marko seme kristjanske vere prinesil in ga tukaj
zasevati začel; on je utemelitelj in osnovavec prestare oglej¬
ske cerkve. To nam spričuje nje ustno sporočilo in to nam
kaže tudi posebna čast, v kateri imajo prebivavci mesta in

9

naj bližnji primorci tega svetnika. V Ogleju je zasadil tedej
sveti Marka korenino, iz katere je izrastlo poslej tako slo¬
veče očastvo. Pervi škof oglejski je bil sveti Hennagor ali
Mohor in kakor nam izročilo spričuje je bil on učenec svetega
Marka.*) Kandid ga imenuje oglejskega mestjana,
učenega, pobožnega in svetega moža, on je bil pravi
pastir ovčic gospodovih in maren delavec v vinogradu go¬
spoda. Vmerlje kot učenik leta 70 po rojstvu Kristusa j tako
piše Baucer. **)

Začelje divji Nero preganjati, mučiti in moriti kri¬
stjane: na križu je izročil svojo dušo Bogu sveti Peter, se¬
kira je končala življenje svetega Pavla in kakor pred štir—
desetimi leti naGolgati teče sada nedolžna kri po celi rimski
deržavi. Tudi v Oglej pripuhti in pervihra zloba preganjenja
in morivstva, tudi tukaj se terpinčijo pravoverni; ali kolikor
več nedolžne kervi preteče, (oliko sc množi število nedolž¬
nih mučencov in raste broj pravovernikov. Oglejjc never¬
nikom tern v peti, ali Oglej je tudi cvet kristjanstva ih roža
nove cerkve, katere ne bojo peklenske vrata premagale,
zato ker je zidana na skalo in božja pomoč ostane pri njej
do konca sveta.

Kakor siva skala v globočini morja se ne vda sili in
moči valov, stoji, se ne gane ; tako proti Oglej sili in viharju
preganjenja'in terpinčenja, zakaj vera kristjanov je terdna
in stanovita. Oglej stoji in se ne gane, zakaj učeni in pobožni
so škofi oglejski in po izgledu predpostavljenih ravna in
dela nižja duhovšina in po potu pastirjev hodijo in korakajo
serčno ovčice.

4

Osem prav pobožnih škofov je vladalo oglejško cerkov
jeden za drugim. Znano jo ime svetega Ililarja ali Helara,
znano tudi svetega Taciana. Sveti Hilari je bil naslednik

*) Za škofa posvečen v Rimu, kamor je bil šel s svetim Markom,
je dobil od sv. Petra pastirsko palico, ktera se hrani med sve¬
tinjami v Goriški veiki cerkvi. Propr. Sanctor. eccl. Gorit, 12. Jul,

**) Baucer je bilSlovenec, rojen v Solkanu pri Gorici okoli 1660. leta.

10

svetega Mohora in je vladal imenovano škofijo do leta de«
vetdesetega, kije  bilo zadnje njegovega življenja. V tem
letu si je zadobil on s svojim družnikom v terpljenju in smerti
svetim Tacianom krono, plačilo mučeništva. Ta dva svet¬
nika sta patrona ali varha naše metropolitanske cerkve, ka¬
kor sta sveti Ilermagor in sveti Fortunat patrona cele go-
riške škofije. Svetinje pervih dveh kakor tudi svetega Her-
magora so bile iz oglejske v goriško stolno cerkvo prenesene.
Pri tej priložnosti je takratni vladika naše cerkve Dragotin
Mihael Grof Attems mestno poglavarstvo in duhovsko gos¬
posko z lepimi, božjega strahu in svetega duha polnimi be¬
sedami ogovoril,*)

*) Nostis uthjue, Venerabiles Fratrcs, die plane Tertia ante Ka-
lendas Octobres anni miltesimi septingentesimi quinquagesimi
tertii, Angelorum Principi sacra, e Subterraneo antiquissimae,
totoque orbe celeberritnae Aquilejcnsis Basilicae Sanotna> io (Deo
nimirum ter Optiino Maximo sic disponente) in liane Metropolim,
el quidem in publicuni interim Residentiae Nostrae Sacelium
translatas fnisse Sacras Apostolovimi, Martjrum, Confessorum
Virginum, aliasque insignes omnino Reliquias ; quas hodierna
die, quae Feria Tertia est Pentecosles , et Sexta anteldusju-
nias anni decurreritis miltesimi septingentesimi quinquagesimi
sexti, Soieinni a Nobis indicta pridem antea Supplicalione, co-
mitanlibus Virorum Ecclesiasticorum, Religiosorum, Laicornm
piarumque Mulierum Ordinibus omnibus, Vobisque praesertim,
in hane Basilicam subinde tandem intulimus; posteaquam sci-
licet per vos elegans piane in eadem Sanctuarilim, iIlis repo-
nendis , diuturno iabore, multaquae impensa fuit exacdificatum.

Quos iuter excullanlis Populi plausus , quae inter communis
laetitiae argumenta, quam uberes inter piorum oculorum dulces
Iacrymas Triumphus iste sacer per Urbis bujus compita, et
plateas fuerit modo celebratus, facilius equidem binc absentes
effingere šibi eogilatione poterunt, quam Alos Oratione com-
plecti; licet Nobis admodum conscii simus, ac probe memores
liquidissimae voluptatis, qua porfundebatnur toto pene jam evo-
luto triennio, quo die noctiujue Sacra baec Pignpra Aedibus
nostris proxima , et fere in manibus nostris habebamus.

Ad Vos, Venerabiles Fratres, ut par erat, illanune redeunt,
qnamquam non omnia; quia aequum utique fuit eorundem par-
tem aliquam dare Utinensi Basilicae, quae F.adem prorsus Ge-
nilrice gloriatur, qua Goritiensis baec Nostra, quum ex Eadem
uno XJtraque veluti partu prodierit in lucern. Catalogum Sacra-

11

Take rože so za kristjansko vero v Ogleju cvetele.
Okolileta 381 je bila ta škofija povikšana do čast vikšc š'ko-

rum Reliquiarum omnium , quas probatissiinac Fidei, ililig-enli-
que Cuslodiae Vestrac enhcissiinc commendamus, no videlicet
aliqua, vel alicujus pars ininima unquam dispereat, liie ad cal-
cem subjicinius; ut perspicuum fiat universis, quinam sint f o n-
tes illi salutiferi, unde,  teste Damasceno, plurima
N o bi s b e n e f i e i a |> roma n ant, s n a v i s si m u m q u e nn-
guentum profluit,  animorum scilicet nostroruni pl ag-io me-
dendis efficacissimum. Vetustissimae ex Argento purissimo affa-
bre elaborata Crucifixi Domini, Deiparae Virginis, Sanctorum
Martyrum Hcrmagorae Primi Antistitis Aquilejensis, Raurentli,
Felicitatis Filiorum septem Martjrum Matris, ac Sigismundi
Burgundioruni Begis Simnlacra cum Pedo, quod, uti Tradi-
tione accepimus, a Divo Apostolorum Principe datum fuit Sancto
Hermagorae, sic omnino reddimus, ut accepimus, cum iisdem
plane Sacris Exuviis, quae antea in illis continebantur:

at Sancta Ossa, quaein Capsis viginli duabus, aliisque Thecis
inclusa latebant, quoniam hae vetustate squal!ebant, in plures
alias minores quldem , sed multo venustiores, quia industria
sirnima novissime elaboratas , et ornatas, dispertiti sumus, pro-
prio cujuslibet nomine diiigenter, ne ullus error irreperet, ad
singulas adnotato, atque per crystalla intuentibus perspicuo.

Accipite igitur, Venera! iles Fratres , haec sacratissima Pig-
nora et satagite pro Religione ac Pietate vestra , pronam Christi
fidelium ad cultiimDei, Coelestiumque Indigetiim venerationem
Verbo et Exemplo fovere atque amplificare : F or e enim in
I) o mino persuasum  bab  e m us  (verbis hic uti iiceat iis¬
dem plane, quibus utitur in Apostolicis Literis liac super re ad
Nos datis Sanctissimus Pater Benedictus XIV- Pontife* Maxi-
mus, quem Lafgitor bonorum omnium Deus incolumem diu ser-
vet bono Ecclesiae Sanctae suac) F or e enim in Dom in o
persuasum li a b e m u s , ut S a c r a totSanctorumPig-
nora, ardentiori Christianae pietatis, devotio-
n i 6 q u e affeclu d e i n c e p sc o 1 1  a , t a m q u a m firmi s-
simain i s t i s Regiouibus ad v e r s u s o m n e s Haere-
s u m , E r r o r u m q u e a r t e s e t insidias sint se m per
SacrosanetaeN ostrae  Ca  t h<o 1 i c a e H e 1 i g i o n i s p rae-
sidia et propugnacula.

Deum proinde Patrem Omnipotentem , Unigenituro Filium ejus
Christum Jesum Dominum ac Redemptoreni nos trum, Spirilum
quoque Paraclitnm in Sanctis snis omnibus, iisque praesertim,
quorum Sacris Retiquias istac iti ilasiliea custodietis, Populis-
que aliquando per annum speciandas praebebitis , glorlficate ; et.
imbecillitatem nostram, quam Divinae Providentiae , quae i li¬
ti r m a hujusmundi e 1 i - i t, ut confundatfortia

12

fije in šteje dvanajst vikših škofov. Med timi je bil pervi
sveti Valerian, od katerega pravi Baucer, daje bil Dalma¬
tinec, Dandnl ga imenuje pa Francoza; in zadnji je bil, iz
cerkvene zgodovine dovolj znani Macedonec, kije bil v letu
529 na škofijski stol povzdignem

K časti in hvali Ogleja opomnimo še, da je to mesto
svetega očeta papeža Pija I. in njegovega brata Hermesa
med svoje drage otroke in zveste sinove štelo.

Tako večje slovela oglejska stolna cerkev , da jo je
sveti Jeronim, ki je o času svetega očeta vikšiškofa Kro-
macia začasno v tem mestu prebival, zberali  šče  in  pre-
pevališče angeljev in prebivališče svetnikov
imenoval.

Mareri gospodar ni zadovoljen, to kar že ima si prihra¬
niti, temoč on se trudi še več si pridobiti in to ne le za svojo
lastno korist, ampak tudi da družim v pomoč pristopi in jim
k telesnemu in dušnemu hasnu primore: tako niso tudi oglej¬
ski škofje skerbeli samo za stolno mesto in njegaprebivavce,
njim izročene ovčice; ampak kakor zvest ljubeznjivi oče so
skerbeli in trudili se tudi za^Terst in druge primorske mesta
v Istrii. Zmiraj dalje in dalje sc širi krajina njih učivnega
pastirstva. Misjonarji v kristjanski veri visoko učeni in svoje

placuit ad Metropolitanam hanc Dioecesin regendam evehere pre-
cjbus vestris erigite, suffragiis reereate.

Qnoniam tandem benefieinm istoc amplissimum, quemadino-
(lum tolalia innumera in Kos haotenuset Vos antebac collala, Cle-
mentissimae Matris , Munifieenlissimateque Principis nostrae Ma-
riae Tberesiae Iinperatricis Reginae semper Augustae impetra-
tioni ab Sanda Sede, ac Liberalitati propriae suae iu acceplis
referre debemus; ferventisSima vota nostra quotidianas item
prcces iti Diviuum Numen ejnsqne Malrem dulcissimam , ac Sanc-
tos bos nostros effundere, uti semper antea fecimus nnmquam
intermittariius , prolongaeva totius Augustissimae Domus 1'elici-
tate , qnae in bornim ulique Kostnim ac Vestnim , Sanctae hu-
jus Ecclesiae totiusijue Dioecesis liujus Metropolitanae, immo
totius etiam Religionis Catbolicae redundabit; id quoddumNos
t  ex corde omnibus precamur, Pastoralem benedictionemnostram
omnibus pariter impertimur in Nomine Patris etFilii et Špiritu«
Sandi. Amen.

13

naloge in dolžnosti svesfi možje se napotvajo iz Ogleja si¬
rovim še nevernim ljudstvom nebeške besede, voljo živega
Boga in zveličansko vero oznanovat. Zasejali so seme Kri¬
stusovega učenja kmalo po Insubrii, obojni Ilecii, po No¬
riku iu ostali Ilirii, in njih trud je bil obilno poplačan. Množil
se je broj pravovernih, v sip in prah so bili zdrobljeni ma¬
liki in lepe cerkve dvigujejo visoko v sinji zrak svoje veli-
canske glave. Od tistega časa so gospodarili oglejski škofi
do razdeljenja imenitnega ocastva od Drave do Ade, za¬
povedovali so v cerkvenih zadevah po zgornji Italii in po
Tirolskem, po Koroškem in enem delu Štajarskega.

Ali ko je oglejska cerkev nar bolj slovela in se veselo
na vse kraje po prizadevanju njenega duhovništva razširje-
vala, jo je 452. leta strašna nesreča zadela. Kdor je v po¬
svetni zgodovini kadaj liste samo prebračal; že ve od Attila,
hunskega kralja, kije bil šiba Božja ne samo našim ampak
tudi družim deželam. Iz merzle Azije pripodi on svoje divje
in sirove trope, več tolovajem, roparjem in morivcom, ko
rednim vojakom podobne, in dere ž njimi na Francosko.

Pri reki Marni pa se mu v vpor postavi Eci, hraber ko¬
renjak, v katerega žilah je stara rimska še junaška kri tekla.
Pri Chalonu se verne Attila v bitvi premagan in pobit na
Ogersko nazaj. Polni življenja in ognja ne more brez vojske,
brez prepira in bitve živeti, sberc zopet novo kervoželjno
trumo. Na tatarskem cverstem vrancu jahajoč pred trna in
tma borivcov jih pelje proti bogati Italii. — Oglej s terdnim
naprejvzetjem rajši življenje zgubiti, kakor suženj ptujim
gospodarjem streči iu kakor rob ječati, se mu vpre.

Kakor ogenj z malo iskrico zažgan poslopje za poslop¬
jem žge in cele mesta in ž njimi njih bogastvo in dragoce¬
nosti uniči: tako Attila na čelu svoje trume dere, bije in mori;
ne ustavi ga ne človeška prizadeva, ne ojstrost orožja, ne
eno ne drugo orodje njemu v bran pripravljeno, ne tekoča
kri pobitih, ne šumeč ropot nesrečnih prebivavcov, ne mili
jok nedolžnih otročičev, ne tužni stok umirajočih. Ljuto in

14

viharno dere naprej. Oglej je premagan. Zastonj je močen
jez deročemu hudourniku, ki iz visoke snežene gore perva-
livši se celo globoko ukoreninene skale sebo uleče, prostira
vporne močne zidovja in se razlije penast v kipečem hrupu
čez plane in livade: tako podere Attila Oglejce v prah in po¬
bitih bratov kri teka v potocih. V viharnem teku predirja
strašni bojvod mesto od kraja do kraja. Poslopja gore, ogenj
šviga, nadstropje poka, streha pada in celo mesto se v sip
in drobni prah vali. Ni skorej kamna več verh kamna.

Kar seje oboroženih prebivavcov v vpor postavilo bilo,
morajo z življenjem plačati svojo prederznost, žene in otroci
so plen zmagavca in v robstvo odpeljani. Tako strašno je
bilo to nesrečno mesto obiskano in bez milosti razdjano.

Kar je še zlobi in besnosti hunskega kralja in njegove
divje, sirove čete ostalo, so poslej Longobardiuničili. Ter-
doserčni Alboin je leta 568 več divjih in sirovih narodov
združil in iz Ogerskega jih pelje proti Italii, novo kraljestvo
utemeljit. Poln ponosne nade zre on iz visokega hriba (Monte
regio) lepe rajske kraje laške dežele, katero želi v svojo
oblast pripraviti. Strah in trepet napolni serca laških selja-
nov in mestjanov. Ni ga, ki bi se strašnemu sovražniku v
vpor postavil, ni ga, ki bi bil pogumen svojo domovino od
kervoželjnega nasprotnika oprostiti, ni ga, ki bi poskusil
sebe in svoje osloboditi. Obupni in brezserčni beže prebi-
vavci Lacija. Alboin vzame mesto za mestom, premaga čez
tri leta Pavio in je gospodar zgornje Italije. Pa Alboin ne
vlada dolgo; čez tri leta in pol ga je rekla lastna sopruga
Rozamunda na skrivnem umoriti in tako mu je povernila nje¬
govo hudo ravnanje ž njo, ko ji je iz Čepine njenega umor¬
jenega očeta piti dajal rekoč: Pij s svojim očetom. Ko
je bil v592. leta Arnulf vojvoda Longobardov, je to ljudstvo
posebno proti rimski cerkvi besnilo in divjalo, ter tudi v
Ogleju še ostale kamnate in druge podobe in vse, kar je na
rimsko cerkvo pomnilo, serdito in terdoserčno uničilo.

15

Odselej se Oglej, tako silno ponižan , ni mogel več vzdi¬
gniti, le mala vas, polna podertij in ostankovnekdajne bliš-
čobe je zdaj. To da kar je od svoje posvetne imenitnosti
zgubilo, je to nesrečno mestice v cerkvenih zadevah toliko
več pridobilo. Poprej se je namreč le nadškofija Oglejska
stela, zdaj pa je oglejska cerkev do časti očastva pozdignena
bila. Sveti Pavlin je bil od leta 557 do 569 pervi očak v
Ogleju, ki je sovražne napadke divjih narodov previdil in
zavoljo tega svojo stolnico v Grad (Grav) prenesil, kjer so
tudi njegovi trije nasledniki umerli. Že Pavlin seje bil začel
imenovati Očaka, pa to ime niso sveti oče dokončanega
razkolništva dovoljili. Ko je četerti očak (po postavi že nad¬
škof imenovan) v Gradu umeri, so začeli Oglejci vikse du¬
hovne pastirje nazaj tirjati, katerih jim pa niso prebivavci
Grada pustiti hotli. Ali obema mestoma je bilo zadosteno,
ker so papež za Grad pravovernega Kandidiana izvoljili,
Oglejci pa razkolniskega Janeza za vikšipastirja od friul-
skega vojvode Gisulfa vdobili. V Gradu so bili očaki do
polovice petnajstega stoletja, o katerem času so se vMIetke
preselili. Imenitnost Ogleja je bila sicer zavoljo njegovih
razkolniskih duhovnih pastirjev vpadla, pa poslej so ga rim¬
ski papeži tako v časti imeli, da so mu dali pervenstvo med
vsimi druzimi očastvi zapadnega sveta. Oglejsko očastvo
je bilo pervo za rimsko cerkvijo. To se očitno vidi v roko¬
pisih papežev Janeza XIX. in Aleksandra II.*)

Še več je rastla imenitnost in slava Ogleja potem, ko
je bila z očastvom tudi posvetna ali deželska moč in oblast
združena. Dosti oglejskih očakov je bilo iz plemenitnega
roda grofovske, kraljevske in celo cesarske žlahte; zavoljo
tega so jim cesarji tudi dosti nadpravic in povlastic podelili
in cele kose dežel podarili. Z e cesar Konrad II. je ločil friul-
®ko vojvodino in istrisko mejno grofijo od koroške vojvodine,

1 Škofije, katere so bile oglejskemu oeastvu podložne so: Konkordia,
freviš, Padova, Vičenca, Verona, Mantova, Komaki, Kom, Trent,
veltre, Belun, Čeneda, Terst, Ljubljana, Koper, Poreč in Pola.

16

s katero ste bile združene. V letu 1027 je dal on obedve
tadajnimu očaku Popu v vžitek. Pop ali Popo je bil poprej
pečatnik (Kanzler) cesarja Eriha II., on je sozidal v Ogleju
se stoječo veliko cerkev na čast materi Božji in svetemu Mo-
boru j ko jo je mesca julija 1031. leta posvečil, sta mu stre¬
gla dva kardinala in dvanajst škofov je bilo pričujočih.

Za Popom je bil na očaškem sedežu Eberhard Nemec,
kateremu so že Mantovanski škofje podložni bili. Ko je
namreč Eberhard v letu 1045 Marcijana v Mantovi vvladičil
(za škofa posvečil)je ti sledečo prisego izustil: „JazMar-
cian svete Mantovanske cerkve prihodnji škof
obljubim in poterdim, da bom zvest in vbogljiv
sveti oglejski cerkvi, in tebi gospod Eberhard,
očaku in tvojim naslednikom po mojim redu in
zvest Eri h u kralju. Tako mi pomagaj Bogintiče-
tiri s veti evangclji.“

Ko je bil v letu 1269 Gregor de Montelongo umeri, so
izvoljili Oglejci Filipa brata koroškega vojvode Volrika, ki
je bil že poprej za solnograškega vikšiškofa izvoljen.

Ko so pa škofje oglejškcga očastva za njegovo poter-
denje prpsili, so ga sveti oče papež Gregor deseti izvergli
in na mesto njega v letu 1273 Rajmunda Turriana za očaka
postavili. Jezero tristo in šestnajstega leta je bil Kaston
očak v Ogleju, po tem ko je bil že v letu 1307 za milan¬
skega vladiko postavlen. Leta tisuč tristo in enajstega je on
cesarja Eriha VII. s železno krono kronal. Po smerti Eriha
je bil na prošnjo sicilijanskega kralja Roberta od papeža
Janeza XXI. zadnji dan leta 1316 za oglejskega očaka po¬
stavlen, je pa že cez dve leti v Florenci umeri, kjer tudi
pokopan v Gospodu počiva. —

Potem ko je bila oglejska cerkev tako povikšana, je
svojo moč in oblast tudi zmiraj dalje in dalje širila. Celili
četiri sto let je vladavalo to očastvo svoje dežele, le istriške
mesta so mu bili že v trinajstem in štirnajstem stoletju Bene¬
čani časoma odtergali. Malo po malo so Mantovo, Padovo in

17

druge mesta oblegli in si jih prisvojili, bar je panjih lakom¬
nost in blagoželjnost očitno kazalo in oglejske očake zlo
strašilo.

Ogerski vojvoda Ljudevit Tek, kije bil 16. julija 1411.
leta za oglejskega očaka izvoljen, je začel benečanški bla-
goželjnosti oporni jez poslavljati. Nadjavši se, da bo od kake
kraljeve ali celo od cesarske visokosti velik broj vojakov
ali tudi pripomočke v denarju in v družili rečeh dobil, je on
v svoji okrajni vojake sobral. Pogumno in serčno boriti se
navajene pelje sovražniku v protivno moč, potem ko je že
prej na lepem razpertijo in prepir končati zastonj si priza¬
deval. Začetek bitve ni bil tako nevgoden in slab. Ko je
bila pa truma oglejskega očaka v k tu 1419 krivavo pobita,
ko jih je sto in sto bleda smert na borišču zasačila in v kervi
pomorjenih bratov potopila, je pogum Benečanov zmlram
bolj in bolj rastel in oni so začeli skoz in skoz dalje segati
in po plujem blagu roke stezati. Tako je vojvoda Ljudevit
Tek protečo nevarnost sam pohitril. Sovražnik si Oglej
osvoji, nesrečni očali od vojskne sreče zapuščen in svojih
bogatih dežel oropan zapusti Oglej, beži iz svojega očastva,
katero je bilo Četiri leta poslej bez vikšega pastirja, in ie
od osode preganjali in zatiran 1438. leta svojega življenja
nesrečni tek dokončal. Se v svojem posestvu bolj vterditi, se
je beneško starešinstvo leta 1 145 z očakom Mezzarotta
ali kakor ga druži zove Mediarotfa (srednje kolo) tako po¬
godilo, daje imenovani očak naslednik Ljudevita, vso de¬
želsko ali posvetno oblast Benečanom izročil in le v du-
hovskih in cerkvenih zadevah mu je bila še puščena, pa tudi
ta seje začela malo na malo kerčitiin pomanjševati, tako da
je bila na zadnje majhna majhna, malo več takor samo ime.

Ko je bil očak Miklavž II. Benečan 1497 lela umeri, je
bilo očastvo brez vikšega pastirja do druzega leta. Med tim
‘■asom je dekan oglejskih korarjev Boštjan Nascimbeni 19.
‘lan septembra prebibavcom goriškega predmestja, ki se
„Pod-turnom“ (sotto tone) zove, cerkvo na čast svetega
Gorica, 2

18

Koka sozidati privoljil. Velki oltar te cerkve je augusta
mesca jezero petstotega leta Dragotin, namestnik očaka
Dominika posvetil.

Tisuč pet sto četiri in cetiridesetega leta je bil Marin,
kardinal Griman očak v Ogleju. Njegovi namestnik Egid
Falcetta je dvanajsti dan oktobra 1544. leta cerkvo Matere
božje na sveti gori nad Solkanom pri Gorici posvečil.*}

Za Marinom je bil Janez VI. za oglejskega očaka po¬
stavljen. Ti že v letih je izročil vodstvo in pastirstvo svoje
Škofije Danielu Barbaru, ki seje na tridentinskem cerkve¬
nem sboru tako podpisal: „Jez Daniel Barbar, Benečan, iz¬
voljen oglejski očak.“ Potem ko je ti leta 1570 v Benet¬
kah umeri, kjer tudi pri samostanu svetega Frančiška de
Vineis zakopan leži, je dobil očak Janez leta 1574 Alojzia
Justiniana za pomočnika, in ko je tudi ta v letu 1585 svet
zapustil, so mu dali sveti oče papež Sikst V. Frančiška
Barbara, Danielovega unuka za pomočnika. Klement VIII.
so Janezu ukazali oglejsko očastvo pregledati, izročeno
čedo obiskati in lutersko vero, kije  ravno v naše dežele
kakor dereča zver derla, izkoreniniti. To ni mogel očak sam
storiti, zategadel je prevzel njegovi pomočnik in namestnik
Frančišek Barbar to težavno delo, očastvo obhoditi ter izro¬
čene ovčice v sveti veri pokrepčati.

V letu 1593 je on goriško in gradiškansko okrajno ob¬
hodil. Pa ravno tistega leta je očak Janez VI. v gospodu
zaspal. Njegovi naslednik je bil imenovani Frančišek, kije
tudi še kot očak krajine svojega pastirstva obiskoval in v
desetih mescih vse obhodil. Od tega pregledavnega potvanja
je pisal on 29. dan junija v letu 1594 svetemu očetu papežu
Klementu VIII. tako: ^Obhodil sim nar prej goriško okrajno,
od te ne rečem druzega, kakor da z božjo pomočjo je tam
vse v pravem redu ostalo in cerkva je lepo cveteča; dosti se
jih je spreobernilo in se nadjam, da se bo kmalo nekaj dosti

*) Poglej O. Gašparja Paskonita povestnico cerkve in samostana na

sveti gori, V Benetkah 174(1.

19

naj imenitnisih in plemenitnih oseb v naročje svete matere
katoliške cerkve vernilo. Božja služba je dorasla in pobož¬
nost narodov je izgledna in izverstna. Upam kmalo z vsim
potolažen in zadovoljen biti. Te dežele bodo močno pred-
zidje Italije in neprehvaslljiv vpor, katerega prekoračiti bo
krivovercom nemogoče.

Iz goriške okrajne sim se podal proti Ljubljani, nar
prej Dolensko pregledat in potem se i a Gorensko napotil.
Ko sim Štajersko obhodil, sim se napotil čezKoroško nazaj
v Italijo. Pregledal sim tudi bogato Ztičensko opatijo, ka¬
tere utemelitelji so bili pred časom oglejski očaki. Gospo¬
darstvo mi je prav dopadlo, kar pa dušni stan in samostan¬
sko zaderžanje zadene je vse v pravem redu in ker je ča¬
stiti opat možak izgledne pobožuosti, je Žtična krivoverni-
kora strah in trepet.

Na Krajnskem so vsi plemenitniki krivoverci, mestja-
nov je malo katoličkih, Seljaki pa ostanejo terdnozvesti
pravi katolički veri. Akoravno je na Štajerskem dosti pletne-
nitnikov krivovernih, jih je še vonder lepa množica katolič¬
kih, za prav reči polovica jih je krivovernih, polovica pa
katoličkih, Seljaki so vsi katolički. Na Gorotanskem so plo-
menitniki in mestjani krivoverci, tudi več Seljakov je že
katl lU;ko vero opustilo, in njih krivoverstvo , akoravno iz
raznih studencov izvira, vonder naj več odLutcrja prihaja.*
Na obhodu svojega očastva je te sveti mož večkrat marsi¬
kaj nevgodnega skusil. Jez omenim tukaj le to, kar dopi¬
suje Labudski vladika Juri Stobej Dragotinu austrijanskemu
nadvojvodi tako: s Očak (Frančišek) je prišel v Belak,

farno cerkev svoje škofije nazaj pridobiti, ker so mu bili
namreč Belačani pred časom to cerkvo odvzeli in si jo pri¬
svojili. Njegovega tirjenja ne slišijo Belačani. Mestjani
in rokodelci zgrabijo za. orožje, se nakupijo pred prebiva¬
liščem očaka, ga obležejo okoli in okoli in mu protijo ga
umoriti.

9 *

20

Gotovo ti se mu bilo zlo dogodilo, ako bi ga ne bilo
možtvo in krepost ravno tam pričujočega grofa Stadiona iz
rok oboroženih rešilo, daje vonder s svojim spremništvom
odtegnil." Se opomnim, da je Frančišek na obhodu svojega
očastva v Gorici cerkev svetega Janeza Kerstnika v ju¬
dovski ulici 19. maja 1593. leta in v letu 1596 četerti dan
septembra cerkve Matere božje v nebo vzete pri kapuci-
narjih posvetil. Umeri je v začetku šestnajst sto in šestnaj¬
stega leta. Tako so nevtrudljivi in učeni očaki za sebi izro¬
čene dežele skerbeli, brez da bi jim bilo mogoče nazaj na
staro stopnjo stopiti in zgubljeno moč in oblast Ogleju,
pridobiti.

Benečani so neprenehoma ogenj kurili in po ptujem
blagu svoje nenasitljive roke stegovali. Vonder niso mogli
vsega doseči. Samo njih blagoželjnost je kriva, daje tako
slavno in imenitno očastvo razpadlo in svojo slavo in ime¬
nitnost zgubilo, katere ste pa njegove naslednice goriska
in videmska vikšiškofija podedovale, ki ste zavoljo miru
ustanvoljene biti morale. liako težko je bilo za Gorico novo
škofijo od svetega očeta sprositi, nam očitno kaže zgodo¬
vina sledečih tri sto let. Le pobožnosti in bogoslužnosti
austrijansko-habsburske hiše, kije vselej do današnjih ča¬
sov izgled vsim podložnim narodom in prizadevanju prebi-
vaveov Gorice, ki niso štedili ne dnarjev ne truda, je bilo
mogoče že dolgo nenasitljivo hrepenjemje nasititi in na mesto
jednega pastirstva, ki je bilo netilo tako dolzega prepira in
kervave svaje, eno mirno postaviti.

iii ipmif«

Bor Austrije z, Benečausko Ijudovlado za¬
voljo očastva.

Iz posvetne zgodovine vemo, da se je vikši goriski grof,
kije oblast cez mesto, in mestno okolico imel, s cesarsko
rodovino tako pogodil bil, da, ako bi rodovina goriškega
grofa brez možkih naslednikov izmerla, ima celo grofovino
cesar v oblast vzeti. V letu 1500, kakor nam zgodovina
spričuje, je poslednji goriski grof brez možkih dedičev
umeri, toraj je bil po zgorajnji pogodbi cesar Maksimilian,
austrijanski nadvojvoda zakoniti gospodar in postavni na¬
slednik goriške groibvine, kije  zraven bližnje mestne oko¬
lice tudi Karmin in Gradiško in se več druzih friulskih ter-
gov in vasi obsegla.

Ker ste tako dve močni deržavi v neposredno dotiko
prišle, je začela, kakor nekdaj slavne mesta Atena ino
Sparta vsaka za svoje pervenstvo in svojo korist skerbeti.
Kmalo ste našle uzrok in priložnost jedna drugo preganjati.
Hud nepogasljiv ogenj sc vname; ni konca nju kervave
svaje in pogubljive razpertije. Ena drugo tare silno in ena
za drugo koplje jamo, dokler dve hudi vojski stolet jedna
za drugo v kervavih bitvah sto in sto ljudi uničite in po¬
morite.

Že cesar Maksimilian je bil prisiljen z Benečansko Iju¬
dovlado vojsko peljati, ki se je v letu 1508 začela in komaj
čez celih deset let dokončana bila.

Kaj vender je pa sledilo na desetletno kervavo vojsko?

Poglej čez friulske planjave in iivade, in ti bo očitno-
Poglej ostanke, sip in prah naj lepših in bogatejih vasi, ni

22

kamna skoraj večverh kamna, te je vojska razdjala. Poglej
cele ure dolgo puščavo brez hiše, brez poslopja, brez ro¬
dovitnega drevesa, vse je svaja izkoreninila. Poglej toliko
ranjenih, pobitih in umorjenih na borišču; čuj grom in ropot
orožja, čuj stok in jok umirajočih, čuj tužni glas zapuščene,
sirote, vsega tega uzrok je zloba vojske. Tako gori in vi¬
hra plam prepira, dokler ga jezero pet sto edno in dvajse¬
tega leta pogodba obeh strank za malo pogasi. Ker so pa
sprotniki tudi še po tej pogodbi, posebno v letu 1542 au-
strijanske podložnike zatirali in mučili, se ni mogel pravi
mir terdno ukoreniniti. Skoraj čez sto let po pervi se sopet
med tadašnjim cesarjem Ferdinandom II. in Benečansko
ljudovlado druga kervava vojska vname, kije od tisuč šest
sto in petnajstega leta dve leti dolgo terpela, in šesti dan
septembra 1617 po dogovoru v Parizu sc je kri preljivati
nehala.

Pogoji, ki so obedve stranki vedno kačili in ki jima
niso dopustili se umiriti in do čistega pogoditi, so bili raz¬
lični in višebrojni. Obe deržavi ste si hotle prisvojiti oblast,
po svoji volji in dobromisli oglejske očake voljiti. Dalje sc
niste mogle dogovoriti, kje da bi imeli izvoljeni očaki sta¬
novati, ako bi mogli v Benečanski ali v avstrijanski krajini
svoje stolno prebivališče imeti. Oglejški očaki so imeli dva
vikšigospoda, katerima so morali v posvetnih zadevah pod¬
ložni biti. —

Po cerkvenih zakonih je vsak vladika dolžen izročeno
si čedo večkrat obiškati, zato da kjer je treba in kar je
treba popravlja in oskerbuje. Tako so morali tudi oglejški
očaki večkrat svoje okolice obhoditi in pregledati. Pravilo^
po katerem bi bili oni okolice prehodili in spregledali, je bilo
tudi skala, na kateri se je sjedinjenje obedveh strani več¬
krat razkrušilo in razpadlo. Oglejški verhovni pastir je ho¬
tel tudi tisti del svoje čede obiskati, kije bil pod austrijan-
skim žezlom. Ali auslrijanska vlada mu tega ni dopuščala;
ker je bil očak Benečan in od Benečanov zvoljen, ktero

23

pravico si jc anstrianska vlada sebi pripisovala. Benečanska
Jjudovlada je sicer zavoljo tega tožila, toda Austrija ni do
sebe pustila, To je dolgo nju sovražtvo podpiralo.

Austrijanski vladarji so imeli več sveta v tem očastvn
kakor ljudovlada in razun tega je bil tudi Oglej cesarjem
podložen. Ko so pa očaki posvetno oblast svojim in austri-
janskim sovražnikom izročiti prisiljeni bili; ni bil ne domo¬
rodec ne ptujec na Ogleja pastirskem stolu. Ljudovlada za
svojo pravično in nepravično korist skerbna ni pripustila
nobenemu na tako imenitni sedež sesti, kakor samo svojim
bogatim plemenitnikom, kateri niso bili cesarju ljubi in vsim
Austrijancom težki n nadležni.

Cesarsko Veličanstvo je njih visoki časti posebno za¬
voljo njih verolomstva v letu 1542 malo verjelo in zaupalo,
zatcgadcl jc za terdno sklenilo, svetega očeta, rimskega
škofa za dovoljenje prositi, oglejsko očastvo razdeliti in v
austrijanski okolici novo škofijo napraviti, katere pastir bi
v Gorici stanoval.

Kar sije cesar tako terdno sprositi namenil, kar so vsi
dobrovoljni goreče želeli, ni bilo ravno tako lahko vdobiti,
po druzih izgledih se je vsim vender mogoče zdelo. Ze o
času vladarja Miroslava Ilf, leta 1461 je oglejsko očastvo
dosti sveta iz svoje oblasti, kakor poprej iz deželske in po¬
svetne tako sadaj iz cerkvene zgubila. Krajnska dežela jc
bila namreč o tem času neodvisna od očastva, in kakor
sama svoja je dobila tudi posebnega škofa, kateremu je Ljub¬
ljana za stolno mesto naročena bila. Po tem izgledu so
mislili tudi za Gorico novo pastirstvo napraviti; pa ljudo¬
vlada ne sita se prepira, razpertijo in svaje zapleta in brani.
Ko je svetli Cesar svetemu očetu prošnjo v tej zadevi pred¬
ložil, seje začela morska kraljica koj vzdigvati in obnašati.
Z njo so tudi oglejski očaki, ki so tisti čas v Vidmu svojo
stolico imeli, tej prošnji zavirali in si močno prizadevali,
rimskega papeža sebi prikupiti.

24

Ljudovlada ni se bala naj večih Stroškov, svojim domo-
rodcom čast očastva prihraniti. Poslanci se napotvajo proti
Rimu do svetega očeta s prošnjami starešinstvo in imenitni
plemenitniki starega rodu pošilajo dopise do rimskega škofa,
in posvetnega in cerkvenega zakona učeni možje hitijo do
sedeža svetega Petra svoje pravice vikšimu pastirju kato-
ličke cerkve odkrit, ter razsvitiit. Ali tudi auslrijansko vla-
darstvo ni nič opustilo, kar bi bilo moglo k dobremu koncu
pripomoči. Pa vse zastonj. Sveti oče ne dajo sluha nobeni
stranki, in tako ostane prepir in nemir med benečanskim in
habsburškim oroslanom.

Silno kervavi boj ste obe deržavi bile; strašno rika
benečanski oroslan čez jadransko morje, aii tudi habsburški
ga s rjovenjem pozdravlja. Ohadva mogočna, pogumna in
serčna se borita za Oglej in oblast temu mestu vikše du¬
hovne pastirje voljiti. — Kadar oroslanica iz berloga zase
in za svoje mladiče plenit odide, in že na sredi černega
germovja v zasedi prežajoča kervoželjnega tigra rjuti čuje,
koj svojih mladičev skerbna odleti, in čez germ in sterm
proti berlogu teče, da sc veje pod nje skokom lome in po¬
kajo in prah in pesek ko o času viharja v zrak enako vodo-
nosnemu oblaku dviguje. Hitro se postavi nasprotniku v bran
in kadar pride, sc zgrabita na moč in življenje, jeden si
ptuje prisvojiti, drugi svoje ohraniti; likata, da se na milje
in milje jek njih strašnega glasa razlega in vse prebivavce
dolgo-široke pustare s strahom in trepetom napolni. Tako
Austrija ponosna svoje moči in gotove zmage svesta se
vpre mogočni ljudovladi, in si ne da odtergati, kar je po
pravici pridobila. Se več hoče viditi proste svoje dežele od
vse težave ptujega vladarstva kakor v posvetnih tako tudi
v cerkvenih zadevah, in se ne boji stopiti, kjer kaj velja.
Pa tudi Benetke menijo, da morajo braniti svoje dozdetne
pravice, ter si s vso močjo prizadevajo, z orožjem pridob¬
ljeno očastvo in ž njim združene predpravice sebi vedno
ohraniti.

25

Poslanci obeh strank naj imenitmši možje se več po¬
tov snidvajo, družijo in pogovarjajo, brez da bi se mogli
pogoditi ino sprijazniti. Diplomatički dopisi se dan za dne¬
vom na potu srečujejo, vender sovražtva in razpertije ni
konca ne kraja. Kakor hitro od začetka te kervave svaje,
tako ste si posebno v začetku osemnajstega stoletja obe
deržavi prizadevale, to ljuto razpro končali in na lepem mir
in pokoj vstanoviti; zategadel ste osobito pervc leta 18.
stoletja učenim posvetnih postav in cerkvenih zakonov na¬
ročile, kolikor mogoče svojo stranko v tej pravdi podpirati.
Pravdoučeni se ustmeno in pismeno bijejo, brez da bi za-
mogli jeden druzemu na konec priti. Ako misli kdo pravdo
že dobljeno, mu hitro hitro nasprotnik besede overže in
lepo krono zmage iz visocega čela in učene glave izterže.

Vsi imajo pravice do očastva in vsi enako velike in
enako veljavne, kar v resnici dokazujejo, vender ni nobe¬
nega sodnika, ki bi tako dolgo pravdo pravično in za obe
stranki dobro in ljubo sklenil. Benečanska ijudovlada je
svoje pravice terdila in pri izusteni besedi ostala, ne kratko
ne malo odstopiti in nikakor očastva in oblasti voljitve oča¬
kov iz rok pustiti, in sicer se je na sledečo dogodbo opi¬
rala: ^Predčasni očak, ogerski vojvoda Ljudevit Tek je z
Benečani vojsko peljal, ki se je pa v letu 1419, potem ko so
ti njegovo trumo kervavo pobili, za očastvo pa nesrečno
končala. V tej vojski so tedej Benečani vso posvetno oblast
očaku odvzeli in se tako za gospodarja postavili. Posvetna
oblast, pravijo Benečani, katero imamo tudi po pogodbi leta
1445 z očakom Ljudovitom II. (JMediarotta) nam obljublja
tudi moč očake voljiti in sicer toliko več, ker bi ne bili imeli
očaki po končani vojski potrebnega živeža, ako bi jim ne
bila dobrovoljna pcrzanesljivost častitega starešinstva pet
taužent cekinov in letnega prihodka Ogleja in svetega Da¬
niela privoljila. Že  dolgo bi bilo očastvo končalo, ako bi ga
ne bila dobrota Benečanske ljudovlade podpirala in obder-
žala.“ Dalje so Benečani terdili, da so bili nasledniki Lju-

26

devita II. vsi rojeni Benečani in da jim je bila od svetega
očeta, papeža Julia III. dodelcna moč in pravica voljitve,
kar so pa Austrijanci in cesar ovcrgli.

Austrija, ki je bila glava nemačkega cesarstva seje
ravno tako krepko in živo obnašala in za svoje poganjala,
ravno tako na pretekle čase opirala in svoje pravice doka¬
zovala. Posebna podpora, na kateri je ona stala so bile sle¬
deče dogodbe: „Ko je cesar Konrad II. friulsko vojvodino
in istri.ško mejno grofovino od gorotanskc vojvodine ločil,
je dal pervi dve v letu 1027 tačasnemu očaku Popotu v vži-
tek, brez da bi mu bil tedej popolno oblast dodelil. Od ti¬
stega časa so bili vsi Popovi nasledniki vlastniki ali naje-
movniki nemačkega cesarstva do Ljudevita Teka, kijev
nesrečni vojski posvetno oblast Benečanom izročiti moral.
Nemački cesarji so bili tedej vselej pervi gospodarji friuli-
ske vojvodine, katero si ljudovlada krivično prisvojuje.
Dalje so oglejske očake ali sami voljili, ali so pa izvoljene
poterdili, brez njih voljitve ali saj dovoljenja ni bil nobeden
za očaka postavljen.

Da je posvetna oblast očastva resnično Ic vžitna in
vposodna ne pa popolna oblast očaka je očitno: „Žc prej so
pošiljali cesarji v friulsko vojvodino, kakor tudi v istriško
mejno grofovino vojvode in mejne grofe, ki so kot namest¬
niki čara vladali in za mir, red in blagostanje prebivavcov
skerbeli. Ravno tako je bila dodelena očastvu posvetna
oblast od Konrada, Erika, Otona in od sledečih cesarjev le
v vžitek pa ne v popolno vlast, pa tudi ne za vselej.“

Akoravno so bili ti dokazi dovolj močni in krepki, da si
nimajo Benečani posvetne oblasti in sto še menj cerkvene
nar menj pa celega očastva prisvojiti; so Austrijanci vender
dalje še dokazovali. „Austrija vcrhovna dežela in deržava
cesarstva je po slednjem grofu goriške grofovine podedo¬
vala tudi vse pravice in oblasti, katere je zamerlo goriško
grofovstvo imelo. Znano je, da so bili pokojni grofi nastoj-
niki (advokati) oglejske cerkve, tedej je Austrija tudi na-

27

stojništvo tc cerkve podedovala. Nje oblast je torej očake
voljiti in brez Nje dovoljitve ni nobeden postaven in zako¬
nit očak."

Austrija, ki je bila vselej za mir in blagostanje in pre¬
možnost svojih podložnikov vneta, seje toliko dalječ pogo¬
diti hotla, da, ako bi hotli Benečani oglejsko očastvo še dalje
ohraniti, je tudi ona pripravljena v to do voljiti, in očastvu
zopet k redu in dobrostanju in premožnosti pripomoči.

Austrija je zadovoljno Oglej, v katerega so bili cesar¬
ski z močjo priderli in tudi cesarsko zastavo in večbrojno
posadko postavili, očaku izročiti hotla, ako bi jej bilabene-
čanska ljudovladanastojništvo očakov stolne cerkve v Ogleju
spoznala, in zraven tega še vso okrajno, kije bila nekdaj
vžitek očakov, zopet očakom izročiti obljubila. Kako sirovo
in kervoločno so Benečani ravnali v vojski, katero so z
ogerskim bojvodom Ljudevitom Tekom imeli, je dovolj če
ne preveč znano.

Zatorej so te ljute in besneče premagavce naši Austri-
janci le roparje, tolovaje, kervoloke in svetokradeže ime¬
novali, ker ,so si brez pravičnega uzroka vojske in bez-
vestno očastvo prisvojili in toliko ljudi nezrečnih storili. Ce¬
sarski so se pozivali na očake cerkvenega zbora v Bazileji,
katerim je bilo očastvo tožbo predložilo. Iz zgodovinske
pripovestnice je očitno, da so očaki cerkvenega zbora pri¬
tožbe oglejškega očaka na tanjko prevdarili in tudi sodbo
po pravičnih postavah sklenili. Sklep njih sodbe je bil oča¬
kom ljub in prijeten, grenek in bodeč pa Benečanom. Očaki
so bili namreč sklenili : -Ljudovlada nima po ptujem blagu
krivično svojih lakomnih in samopašnih rok stegovati in
Oglej koj nazaj očaku bez pogojev in bez vsega odškodo¬
vanja vojsknih stroškov izročiti." Kar je bilo pa še večje
cerkveni zbor ljudovlado preklel. Preklestvo je bilo nekdaj
terda, huda huda in zraven tudi navadna kazen, pred katero
so celo mogočni cesarji trepetali.

Za izgled omenimo Eriha IV. v Kanosi.

28

Dalje so se Austrijanci pozivali na en dopis svetega
očeta, papeža Evgenija IV. do beneškega dožda Foskarita,
v katerem dopisu so sveti oče papež imenovanega dožda
ljubeznjivo po očetovsko opomnili in posvarili, že zavoljo
koristi ljudovlade z orožjem prisvojeno okrajno zopet očaku
izročiti. Evgenij IV. so Foskaritu dalje pisali, da se ima
namreč on in ž njim cela ljudovlada z novoizvoljenim oča¬
kom , ki je bil ravno Ljudevit Mezzarotta zadovoljiti in ga
za postavnega in zakonitega spoznati." Sicer, pišejo sveti
oče papež, bo rimsko-nemački cesar samovlastno drujega
izvoljil ali možebiti tega poterdil, zavoljo tega, ker je Oglej
nar imcnitniše redovniško glavarstvo ali prelatura Austrije."

Družim prepiram se tedej ogniti, so sveti oče papež
prijateljsko dožda posvarili in mu skerbno svetovali, ce¬
sarju pripustiti, kar je njegovega in tudi voljitvo očakov v
nemar pustiti, in ne več se za njo potegovati."

Tako ste obedve stranki svoje pravice dokazovale,
brez da bi bila katera odstopiti hotla. Močni in krepki so
bili dokazi in spričbe od obedveh strani, vender je ogenj
cele stoletja neprenehoma gorel in strašno posebno očastva
prebivavce mučil in moril. V Rimu so si sicer sveti oče
dosti prizadeli, ali zmiram so manjkali pripomočki tako ker-
vavo svajo dosoditi, mir in pokoj utemeljiti in očastvo od
tako težke nadloge vednega prepira in vojske rešiti. Vse
prizadevanje rimskega škoia je zastonj, in zastonj vse hre-
penjenje očakov in cesarja po miru ino spravi.

Stanje Cerkve.

I.

Duhovsko sodnistvo.

33 e d tira, ko ste se deržavi za očastvo tako hudo in vi¬
harno poganjale, je duhovsko sodništvo v naših okolicah
vse drugačen ohraz dobilo. Ako cerkveno in duhovsko sod¬
ništvo prav pregledamo in razumemo, spoznamo da bi ne
imeli duhovski sodniki nobene oblasti na deržavljanske
reči. ako bi ne imeli zadosti oblasti prelomnikom postav
tudi duhovske kazni naložiti, katere večkrat dober sad do-
neso, in več deržavljanov v zločinstvu vstavljajo. Enaki sad
se je vidi! že v naših krajih, kadar je namreč očak Janez
Griraan Jakoba Attemsa, poglavarja v Gradiški preklel, ker
sije hotel nekaj oblasti duhovskega sodništva prisvojiti

Ker se ie Attems čez to hudoval, mu je cesar sam uka¬
zal, koj na kolenih očaka za odvezo in odpuščanje prositi,
kar seje tudi zgodilo, 'tako seje godilo o času, ko so ce¬
sarji in kralji še vse, kar je bogoslovstvo dotikalo, škofom
in vikšim duhovnim pastirjem izročivali. Ko je Frančišek
Barbar, pomočnik in namestnik oglejškega očaka na cer¬
kvenem zboru v Gorici vsim duhovnim pastirjem ukazal, da
mor« vsak en prepis bule „in coena Domini" imeti in na
tanjko po njej ravnati, so duhovni hitro dalje segli. Oni so
svojo oblast razširovali na vse posvetne ali deržavljanske in
političke čine in zadeve cerkvenih oseb. Ker pa to ravnanje

30

duhovništva, ki je bilo scer popolnoma po cerkvenih posta¬
vah, posvetni oblasti vender ni vsim ugodno bilo, kakor se
v enakih priložnostih večkrat pripeti, je cesar Ferdinand
v letu 1542. junija mesca v treh poglavjih zapovedi razgla¬
sil, ki duhovništvo zadenejo, namreč: Pervo poglavje go¬
vori , kako da se imajo prekiinjavci soditi in kaznovati. V"
drugem poglavju je naročil cesar vladikom, skerbno čuvati,
da ne bodo duhovni kake nespodobne in nepristojne obleke
nosili, ampak da bo vse po stanu in po cerkvenih postavah.
Tretje poglavje priporočuje dušnim skerbnikom svoje izro¬
čene cede v čudorednosti podučivati in pregrešnim strastim
in samopašnosti in razujzdanosti močni vpor postavljati.

Tisti čas so imeli duhovni tudi oblast čez marskatere
reči, ki jih dan današnji po navadi posvetne oblasti (urad-
nije) oskerbujejo. Tako se rita, daje Frančišek Barbar na
svojem obhodu v Karminu vse račune bolnišnice svetega
Miklavža pregledal in goreče želel, tako težek od njih ve¬
ličastva si naložen jarm odložiti. Namen je bil dober, iz
katerega so vladavni knezi duhovštvo deželski gosposki na
pomoč dali, ali grenek je bil kakšinkrat plod tega pridru-
ženja. Zakaj kakor v vsakem stanu, tako se tudi v duhov-
skem stanu večkrat udov najde, ki meje prestopijo. Nekteri
duhovni so postali ošabni in oholi. Napihnjeni od zdetnosti
in previsoke prevzetnosti niso mislili več pomočniki temufi
poglavarji biti. Zategadel je razglasil nadvojvoda Dragotin
v enem posebnem razpisu, da nima drugi, kakor samo gla¬
var grofovine s cerkvenim blagom gospodariti. Tako mora
zavoljo pregreškov enega večkrat tudi pravični terpeti.

Tudi poglavar Frančišek Turn sije na moč prizadeval,
duhovštvo od gospodarstva cerkvenega blaga odgnati in
zakonske tožbe pred posvetne sodnije stol pripraviti, ka¬
tere je hotel tolminski arhidijakon sam obravnovati pozi-
vaje se na sklep tridentiskega zbora. Turn ojster in rezen
bi bil duhovštvu gotovo dosti škodoval, ako bi ne bil knez
med nju pristopil, in Miklavžu Tumu, gradiškemu pogla-

31

varju ukazal ogenj prepira pogasili in vsakemu svoje pustiti.
Razsodba je privoljila tolminskemu naddijakonu pri cerkve¬
nih računih pričujoč bili, in kar je več, tudi zakonske raz¬
pre in tožbe pomiriti in končati. Ostala grofovina z gra-
diŠko okrajno je imela do postavljanja lastnega naddijakona
svojo sodnijo v Vidmu. To sodništvo je vselej po cerkve¬
nih postavah sodilo. Duhovske osebe niso hotle svojih za¬
dev posvetni sodnii v razsojenje dajati. Videmska cerk¬
vena stolnica ni razločila svoje oblasti od deželske.

Kadar je bil v Gorici vikšfdijakon postavljen, mu ni
oglejski očak pripustil več moči', kakor mu je njegova lju¬
bosumna visokost dovoljila. Oglej in oglejsko okolico so
očaki sami vladali in oskerbovali. Ko seje goriški vikžidi—
jakon Katta sodniške moči v tej okolici povlastil, se je hud
ogenj vžgal in dolgo gorel. Kakor sta se Austrija in ce¬
sar z ljudovlado za Oglej in voljivno moč borila, tako
sta Katta in očak viharno bitvo za sodništvo bila, dokler se
je tarazpra jednočasno z vikšidijakonom končala. 1*0 tem ko
je bil vikšidijakon v Gorici odstavljen, so očaki sami du¬
hovne pastirje postavljali. Koliko so oni to moč in čast šteli,
se pozna iz njih besed, s katerimi so izvoljenim naddijako-
nora po očastvu moč, veljavo in znamenitnost delili.

„Te postavimo, tako so očaki pisali, in pošljemo z
močjo in oblastjo, poslušat, pregledat in po pravici razsodit
v pervem redu sve tožbe posvetne in cerkvene in srednje.*
Ko so goriški naddijakoni vse tožbe posvečencov v svojo
sodnijo pripraviti hotli in prešestovavce in nečistnike po
prepisu tridentinskega zbora kaznovali, je ukazal nadvoj¬
voda Dragotin, da se imajo tudi taki grešniki pred posvetno,
stolnico soditi, ker pride vse tako zločinstvo le iz človeš¬
kega poželjenja in iz slabosti mesa. Kar cerkvene reči za¬
deva, so prišle vse ravno tako pred deželsko sodništvo.
Tako je cerkev počasi moč in visokost zgubila.

33

II.

Cerkveno premoženje.

Čeravno je med duhovsko in deželsko gosposko straš¬
no plani nemira in hudega prepira gorel, niso vender cer¬
kve svojega premoženja zgubile, ampak njih imanje je
razlp zmiram bolj in bolj. Pobožne bralovšine, ki so se po¬
sebno o teh časih združevale, so za njih cerkve darove
velike cene zberale in sakupljalc. Ravno tako niso tudi du¬
hovni pastirji za okinčanje in olepšanje božjih hiš skerbeti
pozabili. Kdor si je kaj za svoje stare dni prihranil, je v
svoji oporoki po navadi cerkvi nekoliko gotovega zapustil.
Tako so že stare cerkve svoje premoženje pomnožile in
nove tudi nekaj ali v dnarjih ali v dragocenostih ali v po¬
sestvu zemljišč in vdrugem blagu pridobile. Kmalo pa je bila
naložena lydi cerkvenim zemljiščem deželska teža , katero
»0 že druge zemljišča čutile in to ne le samo v go riški gro¬
fovim, ampak po vsili austrijanskih okrajnah. Po tej zera-
Ijariiti seje poznalo, koliko premoženja ima jedna ali druga -
cerkev, koliko jeden ali drugi mašnih in zraven tega je bila
očitna tudi pomnožitva pri enih in pomanjšanje premoženja
pri druzih cerkvah, in dalje tudi se dobro ali slabo gospo¬
darstvo pri vsakteri.

Posvetneže je začelo mikati cerkveno blago in po¬
svetna oblast je bolla se ga polastiti. V ti namen je Drago¬
tin V. cerkveno bogastvo razdrobiti hotel in je pripustil, da
vsakteri svojemu rodu nekdaj prištele zemljišča in drugo
blago za gotovo število dnarjev nazaj kupiti zamore. Ta
pravica se je lahko tudi družim kupovoljnim osebam pro¬
dala, ako so pa zakoniti dediči zamerli, je cesarska hiša jo
podedovala. Dasiravno so pa bile te postave, kakor se veruje
kakšenkrat tudi iz dobrega namena dane, vender niso ko- _
ristnega sadu prinesle. Nar občutljivši nasledili njih bilje ti,
da so duhovni zdej le malo oblasti v gospodarstvu cerkve-

33

nega blaga imeli. Kakor so se cerkvene bogastva po auslri-
janskih okrajnah pred razglasom te postave množile, tako
so goriške duhovne družtva poslej v siromaštvu in ubožtvu
živele. Te gotovo niso bile uzrok rečene postave. Dovolj
je pozorovati voske ino kratke tla, ki so bile zemljišča samo¬
stana reda svetega Frančiška. Ravno tako malo tal je bilo
Servitom odločenih. Enako ubog je bil oglejski samostan.
Oglejško duhovštvo je želelo svoje posestva oprostiti od
vsega odrajtvila. Ko se pa ni mogla duhovšina z nadvojvo¬
dom pogoditi, se oberne z milimi prošnjami k svetemu očetu,
rimskemu papežu, njej k prostosti in svobodi pripomoči. Gre¬
gor XIII. ki je tistikrat na rimskem stolu sedel, je izročil
predložene prošnje svojemu poslancu v Gradcu, kije sve¬
toval , da bi nadvojvoda to reč dvema Kardinaloma v raz¬
sodbo pustil.

Dragotin, ker je ravno pomočkov od svetega očeta
proti Turkom potreboval, si Gregorja bolj prikupiti, je sa¬
movoljno rečene zemljišča vsega odrajtvila oslobodil. Sta¬
novi so se temu hudo zoperstavljali, in ker so bile odrajt¬
vila vsakoletnim pridelkom primerjene, so na moč tudi od
oglejskega duhovštva odločene davke lirjali. Ko so v 1577.
letu osebne davke naloževali, je bil vsaki korar za vsak
mesec 1 fr., bogatini in plemenitniki pa le majhno število od
ene dvajsetice plačati obdolžen. Različno seje s cerkvenim
premoženjem gospodarilo. Odvisno je bilo gospodarstvo od
skerbi in pravičnosti ene same osebe, večkrat tudi od več
njih, katerim je bila ta skerb izročena: Pogostoma so cerkve,
samostani in posamezni posvečenci svoje blago zgubljavali.
Lakomnost in stisljivost ste često oskerbnike imetja osle¬
pele. Stara navada je bila po vaseh in pri srenjah jednega
moža zvoljiti, ki je zraven dušnega pastirja s cerkvenim
Premoženjem gospodaril. Ta naprava je bila pač dobra in
umetna in še dan današnji so znani ti možje pod imenom
ključarjev. Ali kakor se pri vsaki stvari lahko primeri, seje
tudi tu kakšinkrat pri vsem tem slabo gospodarilo. Posebno

Gorica. 3

34

zato, ker so oglejski očaki tako poredkoma te del svojega
očastva obhodili, da se Schonleben v svoji zgodovini za-
čjidi rekoč: „Možebiti se v celi katolički cerkvi kaj tacega
ne sliši. Oglejsko očastvo ni bilo v dvesto in osemdesetih le¬
tih obhodeno, kakor enkrat osobito od samega očaka in
enkrat od njegovega namestnika.* Kolikor redkeji so bili
obhodi očakov, toliko ložej so ključarji svoje sleparije za¬
krivali. Ni se torej čuditi, da je sčasoma deželska oblast
začela pogledovali in popraševati, kako se s cerkvenim
premoženjem ravna, in da je na zadnje skerb zanj nase
potegnila. Zakaj velike števila so se rabile, vsako malo
poslopje za cerkveno žito in druge pridelke sozidati, dosti
so neskerbni gospodarji brez potrebe izdali. Malo na malo
so začeli cesarski davki cerkvenih zemljišč zastajati, kar je
bilo uzrok , da so narprej sami ključarji kos sveta za kosom
vlast prodajali, zastano odrajtvilo donesti. Ako niso vsega
odrajtali je bilo zemljišče po dražbi razprodano. Tako škod¬
ljive napčnosti, ki bi bile celo cerkveno premoženje za¬
pravile, so primorale vladarstvo zanaprej za cerkveno blago
bolje skerbeti. Vsako prodajo prihodnjič vstaviti, je ukazal
Ferdinand davke iz vsakoletnih prihodkov odrajtati in vsako
prodajo ojstro prepovedal. Prodane zemljišča cerkvam zo¬
pet pridobiti je zapovedal, da mora vsak za povernjeno skup-
nino kupljene kose cerkvam nazaj dati. Cez nekaj let je
Ferdinand to postavo ponovil in za njim jo je tudi nadvoj¬
voda Dragotin poterdil. Malo sadu je ta postava prinesla.
Gospodarstvo in oskerbništvo ste zmiraj stale pri srenjah in
njih ključarjih, kateri ne znajo ne računiti ne štediti. Go¬
tovo dobri nameni knezov niso imeli primerjenega ploda.
Cerkvene prihodke so oskerbniki za sebe in za svoje pora¬
bili, odrajtvila so zastajale in tako so morale cerkve zastane
davke s po dražbi razprodanimi zemljišči in drugim bla¬
gom poplačati. Tako seje razsipalo blago, kije bilo daro¬
vano, božjo čast povikšati in pomnožiti ter potrebnim, re¬
vam, sirotam in bolnikom pomagati in težave polajšati.

35

Vid Ternogorec, cesarski namestnik v Gorici seje bil
začel za bolje gospodarstvo cerkvenega premoženja v gro¬
fovim poganjati in na moč vpirati, ga dalje še takim možem
izročevati. Koliko cerkvenega premoženja, misli on, bo po
nemarnem skvarjenega; lahko bi se okinčale cerkve, lahko
sozidale bolnišnice, lahko bi se preskerbele zapuščene si¬
rote, lahko bi se sto beračev, ki od hiše do hiše stari in
slabi kruha iščejo in ne pred enimi ne pred druzimi durmi ne
najdejo, s tako zaverženim blagom preživelo. Taka zla
raba in njegova pobožnost ste ga ganile. On je nasvetoval
cesarju, župnikom (fajmostrom) cerkveno premoženje izro¬
čiti in zavezati jih, za vse izročeno cerkveno blago dobre stati
ter zastane davke iz lastnega premoženja odplačati. Tako
bi bili župniki skerbni s cerkvenim blagom dobro gospoda¬
riti. Te svet se je zdel malo presilen in je bil overžen; brez
da bi se bilo to zlo pristavljalo in cerkvam drugači po¬
magalo.

Ternogorec ni končal obžalovati zlo gospodarstvo in za¬
pravljivosti klučarjev. On ponovi' svoj svet nadvojvodi Dra¬
gotinu in mu hudo hudo černi nezveste oskerbnike. Terno¬
gorec svetva vse račune gospodarstva, in premoženje vsake
cerkve na tanjko pregledati in drugačno oskerbništvo vre-
diti. Ko pri tej priložnosti namestnik nadvojvodi od spre¬
gledovanja in obhoda očastva govori, se posluži sledečih
besed: „Oblioda, katerega misli očak nastopiti, stroške bi
mogel terpeti sam, zakaj ako bi se ta teža cerkvam ali so¬
seskam naložila, bi koj jeli ljudje mermrati, ter bi mislili
očak je nastopil obhod iz drugega namena, ne pa iz ljubezni
in gorečnosti svete vere.“ Dosti zlega je mislil Vid od
cerkvenih gospodarjev, pa veliko več hudega je bilo očitno,
ko s,o začeli cerkvene zemljišča in blago spregledovati in k
tem račune primerjati. Preveč bi bilo tu vse nerodnosti na
tanjko popisati.

Dovolj bo tukaj opomniti nekatere previdnosti, tako
razujzdano tatvino berzdati.

3 *

36

Odločila je bila vlada posebne poslance, ki bi s pridru¬
ženimi sodniki cerkvene račune pregledovali in stroške in
prihodke prevdarili. Dalje je bilo odločeno, da mora biti pri
vsaki cerkvi posebna skrinjica z dvema ključarjema in je-
dan ključ mora biti pri sodništvu, drugi pa župniku izročen.
Ojstroumnaje bila zapoved, kakor namestnik prebrisane
glave, vender ni sadu rodila. Ko bi se imelo pregledovanje
učiniti, je bil Vid Ternogorec za cesarskega poslanca v Be¬
netke izvoljen in sočasno ž njegovim odhodom je podvzetje
končalo in vse pogasnilo. Nevednosti so na staro stopnjo
prišle, in sleparije in goljufije so se zopet začele. Priza¬
nesljivost vladarstva je bila ravno tako slabega gospodar¬
stva kriva, kakor lakomnost in blagoželjuost ključarjev. Do
1580. leta so bile cerkve zastanega davka sedem hiljad
pet sto in devetdeset forintov dolžne. Še se pomni kako
smelo in prederzno se je s cerkvenim blagom gospodarilo.
Srenja svetega Martina v Berdih (nei colli) je bila rečenega
leta siljena, račun cerkvenih dnarjev predložiti. Ko je pa
dosti dnarjev manjkalo, je imenovana soseska odgovorila
rekoč: „Ako se pri voljitvi novega ključarja za cerkvo, ka¬
tera voljitev je vsako leto ponovljena, dva cela vola po¬
jesta in polni sod vina popije, se ni čuditi, če ne morejo
cerkve davkov po redu odrajtovati." Tako so govorili pre¬
prosti kmetje poglavarjem in vladarjem okrajne. Vender
kjeje plod njih besed, kje so bolji gospodarji, kje pomanjšanje
davkov, kje pripomočki zapravljeno blago namestiti?

'Namesto davke pomanjšati in zastane odpustiti, so bili
še pomnoženi in ž njimi je rastil tudi dolg od dne do dne.
Malo časa je minulo in dolg seje natekel do petnajst jeze-
rov. Cesarski poslanci, ki so v 1588. letu cerkvene zem¬
ljišča za škofijo popisovali, so odkrili šedruge dolge od vred¬
nosti četirih lisučev, katere so ključarji plačati prisiljeni
bili. Povereništvu, katero je nadvojvoda Dragotin razposlal,
v grofovini vladarstvo urediti in poravniti, je tudi za cerk¬
veno oskerbništvo mar bilo. Povereniki so postavili župn ke

37

za prihodne cerkvene oskerbnike in gospodarje, ki so se
morali zavezati, za vse odgovoriti, kar bi zmanjkati vteg-
nilo. Da bi te bistroumne naprave vredni sad donesle, je
bilo treba dolgove odpustiti ali drugaci temu zlegu pomagati.
Milostljivi Dragotin je odpustil davke dveh zadnjih let do
čistega, predčasne so morali pa klučarji namestiti in to sicer
po obrokih. Tako je bilo podobreno pravilo gospodarstva,
katero jeTernogorcc že dolgo nasvetoval. Le tako, nikakor
drugaci se ni moglo cerkveno premoženje obderžati in
ohraniti.

III.

Krivoverstvo.

Ni se čuditi, daje bil novi nauk, ki je začel v začetku
Šestnajstega stoletja v sercu nemačke dežele kaliti, s raz¬
petimi rokami sprejet, če premislimo , kako neporedni in
zlotvorni so bili ljudje v tisti dobi. Uk, kije redovne sta¬
nove sovražil, je tudi duhovnim pastirjem zakon dovoljil in
cerkveno premoženje prisvojiti nasvetoval. Začetnik tega
novega uka je bil augustinarski minih Martin Luter.

Naslednik svetega Petra je bil takrat Leon X. Te jc
vernim kristjanom odpustike delil, da bi mu pomagali ve¬
liko ccrkvo svetega Petra v Rimu sozidati in da bi mu pri¬
pomočke za vojsko proti Turkom donašali. Temu činu sejo
vperl Luter, željen občini rimske cerkve cvet nemačke de¬
žele odtergati in je vžgal ogenj , ki je poslej v tridesetletni
vojski jezero in jezero ljudi požerl in še dan današnji dosti
od prave vere loči.

Maksimilian I. željen slave in neumerjočnosti svojega
imena, si je v svoji visoki starosti prizadeval komaj uko¬
reninjeno krivoverstvo zadušiti. Ze se je bil krivi nauk
razširil po Saksonii in z orjaškim korakom dere po cesar¬
stvu. Maksimilian je poklical v Augsburg sbor, kateri bi

38

krivovero obsodil; pa Luter je svoje učenje vpričo rim¬
skega poslanca zagovarjal in akoravno je bilo poslej v Rimu
zavcrženo in njega začetnik za krivoverca razglašen, mu
je vender saksonski izbornik roko deržal in ga štitil. Ko je
odstopnik zboru v Augsburgu svoj nauk razodel, ni nehal da¬
lje koračiti in svojim pervim krivoverstvom še druge pridru¬
žiti. Leon gaje preklel, pa Luter je poslano bulo z druzimi
papeževimi dopisi očitno na ulici Vitenberga sožgati pustil.
Dragotin V. je po smerti MaksimiJiana v Vormacii novi sbor
napovedal, ki seje 1521. leta sostavil, vender seje krivo¬
verstvo malo na malo razširilo in inalo let je preteklo, ko
je že cela nemačka dežela ga objela in kakor temna megla
se je razlegalo od francoskega do serca ogerskega kral¬
jestva. Zastonj so bile vse ojstre zapovedi, katere je Fer¬
dinand, ki je tistikrat austrijanske okolice vladal, razglasil.

Kakor mladi otrok, nespameten raji za lesketeč nož
kakor za kruh prime, tako so neumni ljudje starim naukom
svoje serca zapirali in novim krivim odpirali. Ojstro je pre¬
povedal Ferdinand s krivovercom se pobratiti, ter nesramne,
rosnici zopernc knjige citati in razširovati. Smert je bila
osoda učenikov, ki so Boga razžaljivo vero oznanovali. Al
deržavne postave niso zamogle zapreti vsih potov, po ka¬
terih so drugi odstopniki besede peklenske učili. Knez ni
mogil drugači katoličko vero čisto in brez madeža ohraniti,
kakor da je deržavnim uradnikom ukazal, učitelje krivo¬
verstva tražiti in kaznovati. Al vse zastonj; preiskovanje in
nasledovanje ni nič pomagalo, ker so se misli ljudstva
zmiram več in več Luterjevim pridruževale in pravoverstvu
pogin namenovale.

Župnikom je bilo ukazano, vsakega naznaniti, ki ni
velikonočne spovedi opravil, in zanikerno zamudil ob ne¬
deljah božjo službo. Posti, katere predpisuje rimska cer¬
kev, so bili ojstro zapovedani in kdor ni volje cerkve do¬
polnil, je bil posvetni sodnii izročen. Praznike in nedelje
je moral vsak po postavi posvečovati, zategadel so bile

39

kercme do konca službe božje zaperte, kakor je bilo že v
1542. letu zapovedano. Da bi se krivoverstvo v šolah ne
učilo, šo učeniki svojemu vladiki zvestobo obljubiti in per-
seči morali. Vsak vladika je učitelje pital iu spraševal, brez
njegovega dovoljenja ni bilo nobenemu pripuščeno očitno
učiti. Ferdinand je župnikom rimski katekizem doposlal in.
zapovedal, po tem in ne drugače izročene cede učiti in na
pravo pot zveličanja voditi.

Kakor da bi se oblak raztergal, se razlije krivoverstvo
po Češkem in Austrijanskem brez opora in zaderžka. Se
nam je ostala knjiga, katera nam spričuje, kako močne in
dereče so človeške misli. V tej knjigi sc čita, kako so
zborniki jezero petsto šest in petdesetega leta na zboru v
Beču čaru tožili:

^Milostljivi Car, tako govore zborniki, znane so Vam
naše prošnje, katere so Vam naši poslanci na Pražkem
zboru predložili. Prosili smo Vas, da bi bila vsim podlož¬
nikom prostost in enakopravnost vere dovoljena, in da bi
vsakemu sveto obhajilo pod obema podobama po Kristusovi
postavi prejeti pripustili. Prošnje, katero so tudi poslanci
spodnje Austrije na zboru v Augsburgu živo in goreče po¬
novili. Nato je Vaše Veličastvo našim prošnjam popolnoma
nasprotne ukaze razglasilo. Ponižni narodi Vašega cesar¬
stva niso svojih prošinj opustili, temuč vedno živejši so Vam
te v sledečih zborih ponovljali in Vam obljubili zvesto in
pobožno po kristjanski veri živeti. Na poslednjem preteče¬
nega decembra sakupljenem zboru so oni zopet Vaše Veli¬
častvo prosili, da bi jih ne silili zoper lastno vest činiti.“
Potem so se pritožili zborniki, da bi bilo predolgo čakati
do prihodnega občnega zbora, ki ni še napovedan, kateri
se torej zastonj kmalo pričakuje. Dalje so cesarja opomnili,
koliko terpijo ljudje, katerim vest dela zapoveduje, ka-
koršne cesarski ukazi prepovedujejo. Tedej pravijo oni bi
bilo pač potrebno, ljudstvu svobodo vere privoljiti ali pa koj
občen zbor zaklicati. Pomnili so dalje vladarja na turške

40

vojske, in so rekli, da te so očitne šibe božje, imenuje jih
kazni nebeške, katere Bog pošlje nezvestemu ljudstvu, ki
je njegovo voljo, zapoved in vero overglo.

Učeniki krivoverstva so dalje in dalje nauk odstopnika
razprostirali, in ljudstvo je zmiram silniši obhajilo pod obema
podobama tirjalo. Medjutimje bil Ferdinand v strašnejo vojsko
s Turki zapleten. Podložna gosposka mu je bolj počasno
in več poredkoma pomočke pošiljala, in sicer zavoljo tega,
ker so bili vitezi in knezi že luterski veri svoje serca od-
perli, ko je cesar še zmiram rimsko-katolički zvest ostal.
Kakor se močni hrast burji in nevihti ne vkloni, tako proti
Ferdinand vsaki hudi zapelivi volji, ki mu serce napada,
krivoverstvu ga odtvoriti. Ko so podložniki zmiram gor-
kejši prosili in viharniši silili, je mar njih tirjanje uslišal in
svetega očeta papeža Pija IV. prosil, nemirnim obhajilo
pod obema podobama pripustiti. Piji IV. so sicer to dovol-
jili ali njih naslednik rečenega imena V. so te običaj zopet
prepovedali. Dragotin V. je v lelu 1568 vsim župnikom za¬
povedal pri popoldanski službi božji apostoljsko vero mo¬
liti, kar se še dan današnji po več cerkvah dopolnujc. Ako-
ravno ni bilo krivoverstvo do druge polovice šestnajstega
stoletja v goriško grofovino prispelo, je vender poslej se
ukoreninilo, nadjavši se kmalo verh dorasti in nedolžne
serca prebivavcov otrovati.

Bernard Rabat, ki je te čas v imenu Mikloža Turna v
Gradiški vladal, je močno oporno predzidje tej novi veri
postavljal, ker je opominal oglejskega očaka po okrajnah
njegovega pastirstva krivoverce iskati in najdene hudo in
ojstro kaznovati. Po tem razgledu so bile okolišine naše
dežele dosti vgodne, ako jih k okolišinam družili dežel pri¬
merimo. Na zborih niso nikdar poslanci grofovine zavoljo
vere ogovora izustili, ni bilo potrebno v cerkvene razpre
se vozlati, ker so bili ljudje še čisti in neoskrunjeni od
krivoverstva; \

41

Ko so se bili 1578, leia poslanci na zboru sastali, je
neki poslanik naše grofovine h krivovercom prestopil. Čez
to so se goriški stanovi goreče hudovali.

Kakor se v burji in nevihti gosto nasejano in že ru¬
meneče klasje morskimu valu enako bil bile dotikavši po
dolgo-širokem polju zaziblje, tako priderči nova vera na
Gorotansko in Krajnsko čez severne meje in se razširi po
obojni deželi, Ze so imeli plemenitniki in grajšaki po svo¬
jih gradeh posebne luteranske pastirje in po njih izgledu jo
tudi goriško plemeništvo po grajšinah delati jelo.

Nadvojvoda Dragotin v strašno vojsko s Turkom za¬
mrežen, si je močno prizadeval, saj prebivavce goriške
grofovine brez madeža krivoverstva ohraniti in v pravi ka-
tolički veri poterditi. Jernej Porcia, ki je na njegove
prošnje kot apostolski namestnik grofovino obhodil in od¬
stopnike tražil, je v enem Dragotinu dopisanem listu temu
svetoval, krivoverce, katerih je tistihmal še malo bilo,pre¬
gnati, da bi se ostali pravoverci od njih ne otrovali. Zatorej
jc nadvojvoda Glusiča, takratnega ljubljanskega vladiko v
Gorico poslal, mahjno iskrico, kije bila naNemačkem gore¬
čemu ognju odletela, pogasit. Sakupil je te goriške stanove
in venem ogovoru razgernil želje Dragotina; dalje jih je
opominal zvesti in serčni ostati in nauk tiste vere poslušati,
katero so stari očetje za pravo spoznali in vsi dobromisli-
joči še zmiram spoznajo. Odkril jim je kervoločne dela, in
nemir in svajo in razpro cerkve in vse zločinstva po Nc-
mačkem, katerih uzrok je ravno krivoverstvo.

Potem so korakali v veliko cerkvo, kjer je visoko čas¬
titi ljubljanski vladika Glusič voljo nadvojvode razodel, da
nima nobeden vere, katero so preddedi terdili in njih starši
od Kristusovih učencov prejeli, zatajiti in pravoverstvo s
krivoverstvom premenjati. Kdor bi se pa iz občine krist¬
jan,sko-katoliških kristjanov odločil in vero, katero je sveta
mati katolička cerkev vselej terdila in še terdi, zatajil, ta¬
kemu je prisojeno, ali krivoverstvo zopet opustiti in v na-

42

ročje matere katoličke cerkve se poverniti, ali pa s celo svojo
družino iz grofovine se preseliti. Vradništvo ni zamudilo v
raziskanju sumljivih in natolcovanih mestjanov Glusica in
njegove pomagavce podpirati. Prepovedane knjige, ka¬
tere je poverenistvo po hišah skritih krivovcrcov dobilo, so
bile po ulicah sožgane. Tri plemenite družine so terdovratne
v krivoverstvu ostale, in zavoljo tega so se morale iz gro-
lovine preseliti.

Povereniki so sc napotili iz Gorice, potem ko so Ja¬
nezu Ta vč er ju goriškemu župniku in vikšidijakonu četo
pravovernih izročili in zapovedali, marno čuvati, da bi sc
krivoverstvo ne razširjalo in razprostiralo. Tavcer je bil
izgleden pastir 'svoje cede in zvest služabnik volje Drago¬
tina. Netrudljivo je stražil on svoje drago vedno zveste
ovčice, bistro je čuval, da bi se v napadu krivovercov izro¬
čene duše ne pogubile. On ni černil očitno odstopnikov in
njih uka, temuč poln žive vere je opravljal po redu službo
božjo in z molitvo in ljubeznjivimi in božjega duha polnimi
ogovori je krepčal vdane in stanovitne duše. Ni očitno po¬
karal nikoli zapeljanih ovčic, ampak v prebivališču jih je
obiskal in skerbno ter milostljivo jim nasvetoval nazaj na
pravo pot se oberniti. Ako je pa kdo terdovratno na tužnem
potu sraerti ostal, ga je brez odlašanja vodju naznanil in
preročil.

Dragotin je v letu 1579 šest naznanjenih krivovercom
pridruženih oseb iz grofovine pregnal.

Potem, ko je bil po smerti Glusica Tavčer za ljubljan¬
skega škofa izvoljen, je dobil od nadvojvode oblast celo
krajno obhoditi in pregledati. Dobro je vedil on, da krivo¬
verstvo le iz Gorotanskega in Krajnskega čez meje v go-
riško grofovine dere, zato je pisal mejnim duhovnom, ljudsto
voljo nadvojvode oznaniti, da mora namreč vsak cerkvene
postave na tanjko dopolniti, in kdor bi velikonočno spoved
zamudil ali zapovedane poste opustil, ne pričakuj nobene
pomoči in brambe proti sovražnikom. Dalje je ukazal, ako

43

bi vtegnili katerega v krivoverstvo zapredenega zapaziti,
koj goriškemu poglavarstvu oznaniti in v oblast preročiti, da
bode po postavi kaznovan, iz; domačije pregnan in čez meje
grofovine poslan, ker se je sam iz občine rimsko-katoliške
cerkve odločil. To je bilo pravilo, po katerem so morali Žup¬
niki krivoverne odstopnike tražiti in naznanjene pravici pre¬
ročiti. S tim pravilom je mislil apostolski pregledovavec vso
rastljino krivoverstva, kije le tu in tam malo na malo pogan¬
jala, do čistega izkoreniniti. Ko je Kotorski vladika drugo
leto ravno te kraje pregledoval je poznal, da bile rečene
postave nevgodne in nepristojne, vse mladike porezati, ka¬
tere so bili pregnani odstopnikivsvojih družinah zasadili. Zato
je pisal on apostolskemu poslancu v Gradec, nadvojvodi ra¬
zodeti, daje cela med gorami ležeča dežela v veliki nevarnosti
pravoverstvo zapustiti in krivoverstvo objeti. Ko so razunLu-
teranov se drugi pahnjenci krive nauke raztresali in prostirali,
je Dragotin temu zlogu zoperstati, nove pripomočke iskal.
Pristojno se mu zdi kakor že večkrat tudi sadaj poverenike v
tisto kraje poslati, ki bi mladike krivoverstvapolomili in tako
proteči ogenj pogasili. Vsrediposlanihpoverenikovje bilAn-
drej Nepokaj tačasni župnik in naddijakon goriške cerkve.
Imenovano povercnistvo sije dosti prizadevalo, vse trage kri-
krivovercov zaslediti in vse korenike krivoverstva izpleti.
Ojstro in resno je ravnalo po postavah, in podpirano od dežel¬
ske gosposke sosebno od goriskega poglavarstva, so vse ali
že oskrunjene od krivega uka ali samo natolcovane ljudi čez
meje grofovine pregnali. Zadnje leto tretje četertinešestnaj¬
stega stoletjaje bilo tedej srečni čas, ko so biliprebivavci gro-
fovine očiščeni od krivega nauka in spačenosti njih dobe in
zopet s pravoverni!« združeni in v naročje svete matere kato-
ličke cerkveuzeti. Medjutim, kojepo Štajerskem, Kranjskem
iGorotanskem zmiram še ogenj Luteranstva gorel, za katerim
so strašne kazni sledile, so prebivavci goriskega grofovstva
brez druzega prisiljenja sveti pravi veri zvesti ostali.

mmo  mbii«

Prizadevanje Austrije v Gorici škofijo na¬
praviti.

Tužnc čase so doživeli prebivavci goriške grofovine v pet¬
najstem in šestnajstem stoletju, katerima se še sedmnajsto
prišteti zamore, ali v osemnajstem je zlata doba na¬
počila za njih cerkvene zadeve. Slabo gospodarstvo in za-
pravljenjc in raztrošenje cerkvenega premoženja in na Nem¬
škem zažgano krivoverstvo (ki je kakor nasprotna nepre-
videna brezen pred nepazljivim popotnikom stalo, široko
požiralo odpiravši, znotrej v vednočerno tainoto zavito, ne¬
mirno in ostudnih pošast polno) in neprenehana razpra med
cesarjem in Austrijo ter ljudovlado benečansko, jim ni pri¬
pustila njih kratkega življenja v miru in pokoju vžiti. Sc
unukov unuki so morali terpeti, kogar niso bili njih preddedi,
ampak druge nemirne glave so bile krive tolikanj zlega.

Ko ste sc ljudovlada in Austrija za voljitvo oglejškcga
očaka kervavo borile, ni pozabila perva vse včiniti, kar bi
le njej moč, imenitnost in slavo donesti zamoglo. Da bi si
Austrija nastojništva oglejske Stolne cerkve in voljitve oča¬
kov po smerti katerega ne prisvojila, so se zvijačni Bene¬
čani dovolj znanih pripomočkov svoj namen doseči, brez¬
vestno poslužili. Z lepim ali z gerdim so namreč vsako-
časnega očaka pregovorili in prisilili, pastirstvo kacemu
drugemu izročiti in svojej časti in oblasti, ako ne resnično
saj na videz se odreči. Tako je več njih storilo, kakor smo
pripovedki Grimanov opomnili.

45

Ko je pa take odstope in izročila, ciim regressu in
favorem tertii imenovane občinski tridentinski cerkveni
zbor prepovedal, se je ljudovlada se bolj tanjke zvijače
poslužila, svojo že znano in odkrito lakomnost in blago-
željnost odejati in zakrivati. Ko se niso Benečani prederz-
nili postavo občinskega cerkvenega zbora prelomiti, in ko
niso hotli očitno netila na ogenj pokladati, kijih je od Au-
strije ločil, so novozvoljenemu očaku jednega pomagavca,
koadjutor se mu pravi, pridjali in temu pridružniku očaško
oblast in čast po smerti pervega (očaka) obljubili. Kakor
so poprej očaki enemu ali druzemu svojo moč in svoje pa¬
stirstvo izročili, tako so sadaj očakom pridruženi pomočniki
čast in oblast podedovali. Le tako in ne drugači je bilo mo¬
goče Ogleju očake brez medčasa po smerti vsakterega pri¬
hraniti, pa tudi samo v tej zvijači je koreninila njih oblast v
zadevah oglejske cerkve, ali kmalo jo bo viharna moč iz¬
koreninila.

Austrija je dolgo omenjeno krivico terpela, zato si želi
kakor bodi z ljudovlado se pomiriti in pogoditi, pa vender
brez lastne škode in brez zgube oblasti in pravice. — Nad¬
vojvoda Dragotin, kakor smo že opomnili, sije bil terdno
omislil, goriško grofovino z gradiškansko okolico oglejskemu
očastvu odvzeti in za nju oskerbništvo novo škofijo v Go¬
rici napraviti. Pravični so bili nagibi Austrije in deržavnih
vladarjev oglejsko očastvo razdvojiti in novo pastirstvo za
grofovino vtemeljiti. Kakor smo rekli, so na slavnem stolu
očastva samo benečanski plemenitniki ino bogatini sedeli,
kateri pa niso bili Austrii ino nje prebivavcom ljubi in pri¬
jetni, posebno zavoljo njih večkratnega verolomstva in pre¬
velikega nagnjenja k svojim domorodcom in zavoljo zani-
kernosti in nemarnosti v opravljanju cerkvenih reči in ne-
dopolnjenja cerkvenih dolžnost v austrijanskerp delu očastva.

Zatorej je moral nekaj časa apostolski poslanec na Du¬
naju, nekaj pa teržaski vladika namesto njega cerkvene
zadeve v grofovim voditi, medjutim ko je v Gorici en ar-

46

chidijakon cerkvene reči opravljal. Dalje so okolišine tiste
dobe, namreč čez meje dereče luteranstvo, ki je goriški
grofovini in njenim okolicam černi dusomorivni otrov ponu¬
jalo, zmiram več in več silile in nove misli budile, kratko
in malo v Gorici škofijo napraviti, ter za take tužne in vi¬
harne čase učenega in pobožnega pastirja, ki bi zamogel
napadam sovražnika zoperstati, na škofijski stol posesti.
Cesar Ferdinand, kije bil svetemu očetu prošnjo razdvo-
jenja očastva namizil, je gotovo dobro namenoval. Pa na¬
sledniki Pija II. so se branili početje in misli njegove ter-
diti in prošnje vslišati, akoravno je bil rečeni papež Miro¬
slavu III. dovoljil novo škofijo v Ljubljani napraviti.*)

Še dan današnji se najdejo nekteri rokopisi, prošnje,
katere so bile na rimski dvor poslane in iz tega namena
svetemu očetu predložene. Nadvojvoda Dragotin je že perve
leta svojega vladarstva Andreju, teržaškemu vladiki naložil,
prošnje za napravo goriške škofije oskerbcti in potražiti,
kje bi se zakladnica dohodkov namenjene škofije dobila,
Te je cerkovne premoženja v grofovini in gradiškanski
krajini za te namen odločil in potem ko jc račune stroškov
in dohodkov primeril, je oznanil da bi petina dohodkov za¬
dostila. Andrej je bil učen in umen možak, vreden in pri-
goden, tako delo mu izročiti, on je dobro razumel pregovor:
„Pri malem se začne pri velikem se jenja“ zato s
tem zadovoljen je pričakoval sladkejega sadii.

Janez Tavčer, ki je bil Ljubljanski vladika in namest¬
nik nadvojvode v Gradcu, je misli in napravo teržaškega
škofa zopet obudil in Dragotina serčno prosil omisljeno
škofijo, deželi pristojno potrebno napraviti. Kadar je Gre¬
gor NIII. na slavnem stolu rimskega pastirja ino naslednika

*) V krajnskem letopisu se čita, da ko je bil Enea Silvij Pikolomin 1
za kardinala izvoljen, nm je Žiga Lamberg prerokoval, da bo
še za papeža izbran. Ako se to zgodi,  odgovori Pikolomini,
Vam obljubim za škofa Vas postavili.  Kes je bil posle
Žiga pervi škof v Ljubljani.

47

svetega Petra sedel, ravno o tistem času, ko si je Grimani
toliko prizadeval, Oglej zopet za svoje stolno mesto prido¬
biti, je nadvojvoda Dragotin svoje prošnje ponovil in z bolj
ganljivimi besedami silo in potrebo naprave in postanka no¬
vega pastirstva v Gorici popisal.

Pa samopašni in razujzdani elani ljudovlade in oglejski
očaki, kateri so bili svoj stol iz Ogleja v Vidim prenesli, so
prošnjam Dragotina se vpirali in vse njegove dokaze po¬
trebe boljega pastirja v grofovim over gli, ter svetega očeta
tako si prikupili, da jim je bilo lahko sprositi ino prepričati
ga, nekega očaškega namestnika in pomočnika z naslovom
apostolskega obgledovavca in oskerbnika, oglejskemu očaku
izročene čede obiskat poslati. Nadvojvoda je nasproti
prosil, duhovsko sodnijo in oskerbništvo austrijanskega dela
očastva teržaškemu škofu izročiti iri apostolskega namest¬
nika gazvati. Akoravno so bile prošnje Dragotina gorke ter
okolišine vere silne, se zastrantega verider ni pustil Gregor
omehčati, ker je namerno val oglejsko očastvo zopet do stare
imenitnosti dvignuti in vse nekdanje pravici? mu nazaj pri¬
dobiti. Pri vsem tem niso Austrijanci obupali novo pastirstvo
za Gorico dobili. O času pctro-apostolskega papeža Siksta
V. so bile prošnje ponovljene. Sveti oče so te prošnje vsli-
šali, potem ko so dobre namene nadvojvoda spoznali, ka¬
teri so ga toliko časa silili zvesto pri svojem naprejvzetju
ostati; zato so dovoljili v Gorico povereništvo postaviti, ki
bi dopise Dragotina in odpise svete stolnice prejemalo,
prevdarilo in priprave za novo škofijo oskerbelo.

Miklavž teržaški vladika, Andrej Nepokaj župnik in
vikšidijakon v Gorici, Jerkom Kata župnik pri svetem Petru
ino pečatnik Ga,špar Bertis so bili apostolski in nadvojvodin-
ski poslanci ino povereniki. Ti so'činili po izgledu Rapicija,
predčasnega teržaškega škofa, so pregledali cerkvene pre¬
moženja po grofovim in oskerbniki rečenega blaga so jih
podpirali v tem delu, so na lanjko razračunili vse dohodke
vsake cerkve in jih pečatniku preročili, ki je bil nar bolj

48

maren in skerben pri povereništvu. Kadar je Bertisu ter¬
enski  vladika Miklavž pisal, hitro ko je mogoče pisma mu
poslati, je prosil vse oskerbeti in urediti, kar bi zamoglo
napravo stolnice pohitriti. Račune cerkvenega blaga in
prošnje je Gašpar Bertis v Terst poslal, da bi jih visoko-
častiti gospod škof Miklavž v Rim poslal in poglavarju
kristjanstva predložil, od kojega so kmalo dočakovali do¬
voljenje očastvo razdeliti in v Gorici škofijo napraviti. Pa
ko so se nar več nadjali, da bodo njih prošnje vslišane, je
sočasno nemila smert njih nado in življenje papeža Siksta
končala. Kar so že od Siksta pričakovali, niso še njegovi
nasledniki razsodili in dovoljili in med tim časom je Bog tudi
nadvojvoda Dragotina iz sveta poklical.

Ferdinand, ki je z deželo tudi čednosti in kreposti svo¬
jega rodnika podedoval, ni opustil tako imenitnega, hasno-
vitega, potrebnega dela. Nar več ga je naprava nove ško¬
fije v Gorici priganjala in primorala v 1598. leta v Rim do
papeža popotvati. Ta sladka nada je veoma hitro vgasnila.
Frančišek Barbar tačasni očak v Ogleju, skerben za svojo
in svojih naslednikov čast in dobrostanje, je nar več to na-
prejvzetje vničil. On je Jurija Stobeja labudskega vladika,
kateremu je bil Ferdinand vladarstvo svojih dežel zaupal,
preprosil, razdeljenju očastva ne pripomoči. Stobej, kije
bil sovražnik novih naprav, je goreči ogenj nadvojvode po¬
gasil in tako dobre misli in občutke njegovega serca zaterl
in prizadevanje toliko slavnih možev v prah vergel. Stanovi
goriški in sakupljeni zbori niso prenehali Ferdinanda, koji
se je medjutim na cesarski predstol vsedil, žalostni stan
cerkvenih zadev naznanovati. Blagodušni ino pobožni car,
ako tudi v hudo vojsko s Turkom zavozlan in od notrajnih
strašnih neviht na Erdeljskem inOgerskem strašen, je ven-
der njih prošnje vslišal. On je 1623. leta Alberta Peslerja
goriškega mestjana ponovljene prošnje zopet namizil. Ko¬
liko je te hvalevredni možak preterpel in voljno prenesel,
se lahko spozna, ako samo omenimo, da je imel veliko

49

nasprotnikov: da mu je ljudovlada z vso močjo naspvotvala
ni treba tukaj po večkratnem opominiku omisliti. Papež Ur¬
ban VIII. in sam knez Savclli, kateri je bil tačasni austri-
janski oskerbnik na rimskem dvoru, sta bila njegova oporna
neprijatelja.

Svitleja luč je razgorela in živejša nada ocvetela za
Gorico potem, ko je Vid Gullin župnik na Štajerskem, tisuč
šest sto sedem in osemdesetega leta umeri in svoje obilno
premoženje novi goriški škofii, ako bi se utemeljiti vteg-
nila, zapustil. Plemeniti LjudevitKoronini, kojegasobilista-
novi goriške krajine na dvor cesarja Leopolda I. poslali, si
je prizadeval ti žlahtni namen doseči. Njemu se je bil pri¬
družil tudi Boltažar Miiller spovednik svitlega cesarja, ro¬
jen Goričan. Ko je te okrožnemu zboru v Gorico pisal, mu
je razodel težave in zaderžke, kateri napravo škofijske
stolnice mude. On v rečenem dopisu tako govori: „Terdno
Vam obljubim, skerbno si prizadjati, da bo po Vašem in
mojem namenu razsojeno.

Prosim na tanjko premisliti: Bo nova škofija odvisna
od oglejskega očastva, ali ne bo odvisna; od odvisnosti sc na
cesarskem dvoru ne govori, od neodvisnosti noče očak, toliko
menj benečanska ljudovlada slišati, kakor je beneški poslanec
na Dunaju očitno pokazal, ko mu je bilo od te govorjeno.
Prosim mi naznaniti ali in kako bi bilo mogoče neodvisnost
dobiti, in jaz Vam terdno in gotovo obljubim, da se bo ško¬
fija napravila." Leopold Veliki si je ravno tako prizadeval
kakor njegovi predniki svetega očeta prepričati, kako je
austrijanski del očastva skerbnejega pastirja potreben. On
ni nič opustil, kar bi bilo zamoglo poglavarja kristjanske
cerkve pripomorati napravo že toliko potov prošene škofije
dovoljiti. Leopold je torej tačasnemu poglavarju grofovine,
ki je bil Frančišek Stubenberg, naročil mu stan cerkvenih
zadev in običaje ter zaderžanje ljudstva naznaniti. Ko je
Frančišek vse cerkvene zadeve in zaderžanje ljudi in božjo
službo in znanje kristjaiiskega nauka popisal, kar vse je na

Gorica. 4

50

nizkih tleh ležalo, je Leopold spoznal, da tako tužni stan
vere in božje službe iu nevednosti ljudstva pride le od po¬
manjkanja dobrih, pobožnih in pridnih pastirjev. Posebno
zanikernost je on očakom pripisoval, koji so malo katero-
krat in še tistikrat le po verhu in ne skerbno okrajno svo¬
jega pastirstva pregledali, kar še posebno temu pripisati
mora, da oni jezika sebi izročenih ovčic, ki so na Austri-
janskem bile, razumeli niso.

V začetku osemnajstega, stoletja je Frančišek Ferdi¬
nand Rummel vladika v Beču močno to reč sprožil. Goreče
je on v nekem zboru govoril, kako potrebna je nova škofija
v Gorici, ganljivo je popisal tužni stan zapuščenih ljudi,
koji toliko po nebeškem kruhu hrepene, brez da bi se kateri
najdil, ki bi jim ga vlomil, živo je dokazal, da ni druzega
pomočka za podučenje in tolažbo nesrečnih prebivavcov
grofovine, kakor očastvo razdvojiti in novo napravo osker-
beti. Žiga grof Kollonič ki je bil poslej za dunajskega škofa
izvoljen, je cesarja Dragotina VI. naprosil, že tako dolgo za-
deržano podvzetje razsoditi; brez da bi bilo cesarju pri vsem
svojem prizadevanju mogoče željo Austrijancov dopolniti.

Tako so se tedej Austrijanci in posebno njih slavni
vladarji za napravo goriške škofije potegovali, brez da bi
bili mogli svoje namene doseči. Njih skerbi in prizadeve
niso nobenega sadu rodile, ker je bil druzega Vsigamogočni
odločil, njemu dopadljivo delo končati in doveršiti.

Kar so Dragotin, Ferdinand, Leopold in druži vladarji
Austrije želeli in z vso močjo si prizadevali to vdobiti, je
slavna cesarica Maria Terczia napravila. Komaj se je
vsedla na predstol svojih dežel, so sicer nje sovražniki
meče iz nožnice iztegnili, njej kraljestva in cesarsko krono
odvzeti, ali ona je ostala postavna in zakonita naslednica
skerbnega očeta Dragotina. Njeni goreči želji in kristjanski
skerbnosti za vse dobro in sveto je Vsegamogočni dopustil
neumerlost pri vsili sledečih ljudstvih in narodih zadobiti.
Vidila jo slavna cesarica in spoznala v sercu svetega očeta

51

Benedikta XIV. ne samo nagnjenje, ampak tudi gorečo
voljo revnim zapuščenim ovčicam naše grofovine tolažno
pomoč dati in ljudovlado z jniru-željno Austrijo pogoditi in
pomiriti. K tem vgodnim okolišinam se je pridružila še iz-
gledna darljivost plemenitnika, Auguština Kodelli-ta, kije
poln kristjanskih čednosti dolgo želno škofijsko stolnico
v svojem rojstnem mestu v Gorici pričakoval. Kodelli bogat
in kakor smo rekli darovit in pobožen plemcnitnik, je Gaš-
parja Paskonita na Dunaj poslal, Marii Teresii obilno število
dnarjev za napravo nove škofije ponudit. Že 1686. leta je
bil častiti župnik Vid Gullin obilno premoženje v ti namen
zapustil; te dve skupšini ste za pervi začetek pastirstva
zadostile. Kakor smo opomnili, je že prej neodvisnost go-
riške škofije od oglejskega očastva močni zaderžek nje
postanka bila, tako so tudi sadaj taki zaderžki nasprotvali,
namreč kako bi se škofija vladala in cerkvene potrebe osker-
bele, ako bi se to pastirstvo iz očastva popolnoma istele-
silo, ali se samo apostolsko, od očastva odvisno namestni¬
štvo napravilo, dokler bi se deržave kako drugačipogodile.
Akoravno ni bila naprava apostolskega namestništva po
volji Austrije so vender Benedikt tudi za ljudovlado in
očake skerbcli. Nadjavši se, razporne deržave s časom
pogoditi se primorati, so se poslužili oni v svoji učenosti
in razumnosti zadnjega pripomočka. Oni so v letu 1749 pa-
pežki list, koji sc z besedami: „Omnium ecclesiarum“
začne, razglasili in v tem napravo apostolskega namest¬
ništva v Gorici ukazali. Ako tudi so Benečani to napravo
pri svetem očetu preldicovali, akoravno je njej v Vidmu
prebivajoči očak Delfin nasprotoval, se niso vender Bene¬
dikt preprositi pustili, svoje delo hasnovito in tako potrebno
doveršiti, ter v sledečem letu (1750) novi papežki list
(breve) ki se z besedami: „postquam per alias nostras, K
začne v zadevi apostolskega namestništva razglasiti.

Za apostolskega namestnika v Gorici je bil zvoljen
Dragotin Mihael grof Attems, korar v BaziJeji, ki je bil

4 *

Meniški in posle Pergamenški škof imenovan. Zadnji
papežki list je Ijudovlado zlo razserdil, zakaj ona je pre-
vidila, da to je perva stopnja očastvo razdvojiti in novo
škofijo v Gorici po želji anstrijanske cesarice napraviti.
Poprej je ona pred stolnico svetega Petra mehko in
Volno Benedikta prosila, nikar razdeljitve očastva do-
voljiti, zdej pa viharno in ljuto temu načinu nasprotva, hudo
in nevihtno se vzdiguje. Starešinstvo pošlje Frančiška
Foskarita do svetega očeta s prošnjo, razglašeni list pre¬
klicati iii postavljenega namestnika odstaviti. Ker vidi,
da ni nikakor mogoče Benedikta preprositi, se oberne
k družim deržavam njo podpirati in oglejsko očastvo pri-
biahiti pomagati. Pošlje svoje imenitne plemenitnike na
Sardinsko, Francozko, Prusko in clo Angleško, da bi
pri vladarjih te'h deržav pomoči sprosili. Starešinstvo po¬
kliče svojega poslanca iz Rima in apostolski poslanec je
moral brčz odlaška Mletke zapustiti. Pa kadar je nar
hujši ogehj med obema deržavama gorel, so se okolišine
tako špreobernile, da je bilo mogoče se pogoditi, in
dolgo pogubljivo bitvo med njima končati.

Ze Ljudevit XV. francozki kralj, koga je ljudovlada
pomoči prosila, je nasvetoval, krivavo svajo končati in
pekoči bgertj, katerega hetilo je bilo oglejsko očastvo,
pogasiti. Tudi v Benetkah je bilo več miroljubnikov*),
ki so statešiiiStvu svetovali, razdeljivnost očastva pri-
voljiti, tdžuh te (fazdeljivnosti) so rekli ni miru in po¬
koja tipati.

Ko je torej ljudovlada vidila, da ni več pomoči sta-
rošlavno stolnico Ogleja brež vednega prepira vzderžati,
še je mirne pogodbe poprijela in razdvojenje očastva
prrčoljiia. POtertt ko sta se austrijanski in benečanski
pooblaštenec popolnoma pogovorila, je bila nju pogodba

*) Posebno hrabro se je imeniti Fačiolatti obnašal, kije  gotovo
vreden, da £a tukaj omenita«.

53

svetemu očetu Benediktu XIV. predstavljena, da bi jo
razvidili in potcrdili. Benedikt so po svedočbi te po¬
godbe 6. dan mesca julija 1751 list: »Injuncta nobis“
razglasili in tako oglejsko ocastvo, ki je že o času
apostelnov začelo, v dve vikšiškofiji jednega reda in
enake časti razdvojili, namreč v Gorici in Vidmu je bila
nova škofija napravljena.

Zadnji oglcški očak in videmski vikšiškof je bil
Daniel Delfin.

Goriška .škofija.

Ko je bila naša škofija tudi od benečanske ljudovJade
dovoljena in od papeža Benedikta 6. dan julija poterjena so
ravno te naslednik svetega Petra 12. dan aprila v letu 1752.
novo pismo razglasili, ki se začne sledečimi besedami:
„Sacrosanctac militantis Ecclesiae.“ V tem pismu
so oni zapovedali, kako se ima nova škofija vladati in ka-
košne pravice bo metropolitanska cerkev imela; tudi so
odločili število korarjev in kakošna čast, da jim ima dana
biti. Dovoljili so p ros lij o, ki ima za škofom perva prednost
biti; vsakočasni prošt ima biti infuliran, in mora pri vsaki
procesii, v koru in pri vsakem zboru pervi stol za škofom
imeti. Dalje so dovoljili k tej cerkvi tehantijo, drugo do¬
stojnost, in vsakočasni tehant se mora prošta svetega
Štefana imenovati, ker je v prejšnjem oglegškcm očaslvu
neka cerkev z imenom proštije počastena bila. Tako so
sveti oče prav serčno.za naše mesto in vso njegovo oko¬
lico skerbcli in njemu stolnico škofije določili. Pa kakor
hvalevredna je bila papeževa dobrovoljnost in ljubezen do
naših starišev, ravno tako izgledna je bila tudi pobožnost
slavne cesarice in nje skerb, dobre-pastirje na goriško
stolnico postaviti. Naprava te škofije bo gotovo vedni spo¬
min materinske ljubezni Marije Terezije do našega mesta,
in daljni unuki bodo to škofijo Nje delo imenovali in ljubez-
njivo in hvaležno nje spomin častili.

Veliko veselje je bila ta nova naprava za Marijo Tčre-
?ijo, živeji je nje serce tolklo, kadar je prišla v priložnosti

55

od goriške škofije govoriti, smejalo se je nje serce, ko je
ona to pastirstvo ponosno svoje delo imenovati zamogla.
Ravno tako radost in veselje so občutili tudi sveti oča Be¬
nedikt, ko so nar več k tej napravi pripomogali; kmalo so
vidili v novem vinogradu rodovitne tertice jezerobrojni sad
donašati, kmalo so spoznali, da so že zgubljene ovčice
najdene in da cela čeda po pravem potu življenja hodi. Tako
so vidili sveti oče svoje delo od Vsegamogočnega, Dobrot¬
ljivega in Usmiljenega blagoslovljeno in posvečeno, zato
govore oni v nekem dopisu Dragotinu Mihaelu grofu Attemsu,
da naprava škofije ni človeško ampak božje delo-

Gorica je tadaj v kardelo in v red imenitnih mest sto¬
pila, njej je velika čast dovoljena. Ne misli vsakteri, koji
to knjižico čitaš, da je bila Gorica pred sto leti tako velika
in tako lepa, kakor sadaj; da si boš vender nekoliko staro
Gorico misliti zamogel, ti jo hočem tukej kratko popisati.

Gorica, poglavno mesto goriške grofovine, je gotovo
svoje ime od slovenske besede gora (moriš) gorica (raon-
ticulus) dobila, zakaj bližnji prebivavci lega mesta govore
po slovensko ino grad in stan del mesta stojita na visokem
od vsili strani prostem griču. Pod tim gričem, proti jugu
in zapadu je sozidana nova Gorica, okoli in okoli jo obda¬
jajo prijazni in rodovitni vinogradi, visoke murve in vedno
zelene oljke.

Mesto, tako ga popisuje Musnig v letu 1781, je samo
zase, ako se predmestja ločijo, prav majhno in neozidano,
šteje blizo pet slo hiš razne velikosti; posebno lepe so
cerkve, ki visoko v sinji zrak svoje glave mole. Razun tih
se vide tudi lepe poslopja plcmenitnikov in velike nove to¬
varne, v katerih se laška volna prede in tka. Grad je s iz
štirovoglalega kanmja sozidanim zidom obdan in sc vgoranji
in dolanji (grad) razloči; pervi leži na temenu griča, nekdaj
je vikšipoglavarvnjem prebival, sadaj prebivajo vojaci. Do¬
lanji grad se imenuje stare poslopja plcmenitnikov, kateri
so jih pa opustili, V tih hišah prebivajo vojaci, večidel pa

56

vbozi ljudje, katerih duhovni pastirje vojaški svečenik,
koji v cerkvi svete Trojice božjo službo opravlja.*) Go¬
rica je jako prijetno mestice, šteje blizo 3(130 možkih in
2530 ženikih oseb.**) Mesto in celo grofovino, katero
meja proti severu Italija in gorotanska vojvodina, proti iz¬
hodu in jugu krajnska vojvodina in jadransko morje, proti
zapadu pa zopet Italija, vlada cesarski kraljevi svet, ko-
jega predstojnik je ces. kraj. poglavar, ki podložnikom po¬
stave svetle austrijanske hiše razglasi, razloži in vse
pravde med njimi razsodi.

Vsi prebivavci Gorice, razun nekaj malo zidov (judov)
so kristjanske katolicke vere. a ) Gorica ima šest samosta¬
nov, v štirih so možki, v enem device svete Uršule v dru-
zem pa device svete Klare; v pervem možkem stanu so
bratje svetega Frančiška, katere je sveti Anton iz Padove
že v letu 1225 združil, v drugem samostanu so kapucinarji,
v tretjem prebivajo miloserčni bratje, reda svetega Janeza;
ti imajo v svojem poslopju tudi bolnišnico, v četerem na
Kastanjcvici imajo častiti očetje karmelitanski svoje pre¬
bivališče. Se morem opomniti, da je imela Gorica že v
preteklim stoletju tri bolnišnice, jedno za ženske, ki ima
svoje gotove letne dohodke, druga je za štiriindvajset
osirotenih fantičev, to je grol' Alverez napravil, tretja je za
bolne popotnike.

Goričani govore tri jezike, nemački, slovenski in
friulski.

*) Zdaj oskerbujejo službo v loj cerkvici duhovni velike cerkve.

-**)  Število duš je od tihdob silno poraslo. Zdaj jih šteje Gorica
okoli 12,000 ali 13,000.

a) V novejših časih se je tudi nekej protestantov tukej vgnjez-
dilo, ktere je g.  Killerjeva tovarna cukra sem privabila.

b) Karuieliti in pa nune svetelare, ki Kakor tudi Jezuiti, ki
so nektaj bili v Gorici, zdaj sc konej več spominjajo.
Dobilu pa je ne zdavno Sestre,  kalior se pod navadi
kličejo, usmiljene,  kterim je siromašnica zaupana
in boinišnica ženskih oseb, kjer veliko dobrega delajo-

57

Friulski jezik jc sestavljen iz taljanskega, francoskega
nemškega, slovenskega in družili jezikov. Veci del je latin¬
skemu naj bližej. Za poskušnjo podamo tukaj O e e naš ka¬
kor Furlani sami pišejo, potlej pa v našem pravopisu.*) Te
govore nar več v Gradiški in nje okrogu, slovenski pa
prebivavci severne, izhodne in južne grofovine. Po šolali
sc jc nemško narečje učilo, sadaj se le v mestu (v Gorici)
nemško uči, po deželi pa skorej povsod materni jezik, in
sicer v desetih tehantijah slovenski, v petih pa taljanski. —•
Gorica ima dva lepa s kamenitimi podobami okinčana za-
pcrta studenca, jcden na Kvaru (corno)**) drugi na
travniku; iz obedveh teče prav čista in zdrava voda. Pod
Kostanjevico teče potok Kvar (corno), verti, ako je padlo
dosti dežja, več mlinarskih koles in teče skoz mesto v Sočo;
ako jc pa dolgo suho vreme, sc do tal posuši. Proti jugu
ne dalječ proč od mesta teče drugi potok, kateremu Verto-
ibica pravijo. (Menim, od tod, ker se verti in krivi). Gori¬
čani vidijo proti severu visoke gore, koje se s krajinskimi
planinami sklepajo, naj bliže mesta je gora svetega Valen¬
tina ali Sabatin. Tu je podertija viditi stare cerkve svetega
Valentina. Ta gora jc stric Solkanu, ne celo uro dalječ od
Gorice in malo naprej Sveta Gora, kjer je toliko obiskovana
cerkev matere božje. Izhodno in južno od Gorice so prav
prijetni hribčiki, zapadno pa dolga planjava začetek lepe

*) Pari »estri, che ses in cil. Sei santiflcal ii uestri non. Vegmi
il uestri regno. Sei fatta ta uestra volonlal, come in cil, cussi
in tiarra. Dajnus ne il uestri pan quotidian. K remeltit a no i
nestris debiz, come no iu rimetlin ai nestris debitors. E no
nus indusit in tentazion. Ma liberainus dat mat. Cussi sei.

Pavi uestri Jre šeš in cil. Šej šan.tifikat il veštri non. Vonji
il veštri renjo. Sej lata la veštra volontat, kome in cil, kuši in
tj a ra. Dajuuš ue il neštri pan kvolidjan. E rimetita no i neštriš
debic, kome no ju riinetin aj neštriš debitorš. E no nnš indiižit
in tentacion. Ma liberajnuš dal mal. Kuši šej.

**) K var (Corno) bi vtcgnila biti slovenska beseda, ker potok o povod,
njah pokvarja bližnje zemlje.

58

laške dežele. Po tej planjavi je zemlja suha in vroča; ako je
dolgo časa brez dežja, ne more nič na njej dozoreti, ampak
vse se speče in zgori. Ako je pa večkrat dež, da zemlja
svojo potrebno mokroto obderži, se imajo prcbivavci tih
krajev kaj nadjati, oni pridelajo dosti žita, posebno rada
raste tukaj turšica, tudi dobrega vina namaste obilno belega
in černega.

Med Sveto Goro in goro svetega Valentina pod Sol¬
kanom teče Soča (Isonzo). Sto korakov od Gorice je čez
njo velik most in cesta, koja se proti Laškim steguje. Tukaj
goriško mesto na drobno popisovati, se mi ne zdi potrebno,
ker ni to moj namen. Obernem se toraj nazaj k zgodovini
škofije tega mesta.

Pervi nadškof v Gorici je bil že v 1749. letu za apo¬
stolskega namestnika zvoljeni Dragotin Mihael grof Attems.
Neumerjočje njegovi spomin pri prebivavcih Gorice. On je
bil skerbni oče svojih otrok, posebno vbozili, in zvesti
pastir svojih ovčic. Dragotin je bil rojen v Gorici 1. dan
julija leta 1711; njegovi stariši so bili: Janez Frančišek oče
in Elizabeta plemenitega rodu grofov Koronini rodica. Že
doma kakor mali fantič je bil jako priden in maren, in seje
dobro učil. Dragotinova pobožnost in miloserčnost je bila
izgledua in njegova bistroumnost in brihtnost veselje ljub¬
ljenih starišev. Vikši šole je doveršil on v Gradcu in v Mo-
deni, ter po tem, ko se je v Rimu izšolal, je zadobil doktorat
svetega pisma.

Grof Attems je bil posebno dobrotljivi oče revežev in
beračev: marsikteri žejen je svojo žejo ž njegovo pijačo po¬
gasil, dosti lačnih se je ž njegovim kruhom nasitilo. Koliko
bolnikom je on k zdravju pomagal! On je bil zvesti prijatelj
vsili potrebnih in blagoserčni svetovavec dvomečih. Za¬
voljo tega ni slavna cesarica nanj pozabila*), zvoljila gaje

*) Kako je Maria Terezin pervega goriakega škofa častila , poka¬
žejo sledeči listi, katere je ona njemu dopisala:

59

za c. k. kneza in to ime je ilovoljila ima dcdičnopri njegovih
naslednikih ostati. Attems ni le za posamezno ampak tudi

Suremhtrg bett 7. SORni 1706. $ocf)murbtger Sur)}, Sieber, Sin*
badjtiger! Sie 2lnnal;erung bež 13. 9Jicn) ertnncrt micf) meittež
93«f»re$enž, bctji ©ure 21nbad)t, alž OTeidjž^urfr «n biefern Za  ge
erfdjeinen follen. ®ž ijt mir foldjež um fo »erguuglic&er alž nebji
bent, bafj t* bte ©rridjtung bež ©rjbižtfmmž ©orj alž metu SSBerf
anfelje, betJen erjter S8orftel)cr ©uere 2lnbad)t fepen: ©ic aber alž
eiu eifriger ©eeiens£)irt for»ot)f, alž cin milber, unb guttljdtiger
<Bater il)rer Untergebenett ffd) bejeugett. 5iid)t beffer t;atte bemnad),
alž an ©uere 21nbacf)t bie 9teicf)ž*3ur|}en--$Giirbe ertfjeilt merben
fbnnen, itnb miinfdie 3<t) molji »on .&erjen, bajj. fie (ange 3a()re
in biefer neuen 5Gurbe bero Siojež jum SBejten ter SKeltgion unb
5 tim Xro(t ber Slrmen , bie 3d) 3(men befonberž anempfeljle, »or«
fleljen. 3d) merbe ubrigenž fur ©uere Slnbadjt bte namltdje ©e*
finnung jeberjeit beibel)a!ten, unb »crblctbe benfelben mit 5¥atf.
.Jntlben unb allem ©uten mol)! beigetljan.

©uerer 3Inbad)t ©utroiKige SOJ a r t a lljerefia.

»Mr. l’.4rcheveqne: »Le n’est que par la lettre, que vons
avez ecrile a Piichler, que J’appris la maladie bien dangereuse,
doni votts avez ete altaque. Ue snis ti es salisfaile d’avoir ete
informee en metne tenis de voltre retablissement; mais comme
je m’interesse a tont ce pen t vons arriver, Je eonipte, qne
vons ne m’en laisserez rien ignorer dan la svite, en faisant
toujours parvenir i^e la nonvelle de tont accidcnt, qui ponrrait
vons survenir. Cest par bien dc raisons, qne Je soubaite vo-
tre longue conservation : connaissaut tontes les paines, que
vous vons donnez potit’ reniplir votre tache d’une lakoti digne
d’un Pasteur relese qui m’a encore engage de vons accorder
les 8000 Florins, ueeesšaires pom' 1’elablissement de 6 Cttres,
dont votre diocese a besoin. Je souliaite, que vons coolinu-
ccz a jottif d’une sanle parfuite, potit’ etre d’autant plus en
etat, de donner de tnarques de votre žele a vos brebis. Cotn-
plez loujurssur mes sentiments, qui ne sauraient vous laisser
douter de tna constante afTection et bionveillance.

Luxemburg, le 27. Juin 1768. M dri e The rese.«

»Schonbrunn le 11. Juillet 1770. Mr. l’Archeveque. Si mes
Knfants, UArehiduc Grand-Duc et son Epottse ont ete contents
de vous voir a leur passage par Gorice. Je le serais egale-
nient. si pondant leur sejour ici voulies faire ume excursion a
Vienne : independatnnient de la satišfaction qtie me donnerait

votre presence, ce vovage vous mettrait a metne de vous ser-
vir des bains de Baden , qni Je crois, feraient uu tres-grand
bien avotre sante.

Vous savez, eombien Je m’inlcresse, potu’ juger du fond,

60

za obično blagostanje skerbel. Tako moremo tukaj reci, da
gorisko seminišče je Njegova naprava. On je ukupil tla, kjer
je zdaj veliko poslopje duhovšnice, njegova goreča skerb
za vse, kar je dobro in blago, potrebno in hasnovito je vse
to storila, začela in doveršila.

Ker smo v začetku te knjižice opomnili, da je Oglej v
cerkveni zgodovini zavoljo obilnosti svetinj imeniten bil;
povemo tukaj, daje  polovica tistih dražili ostankov zveličc-
nih pokojnikov v gorisko stolno cerkvo prenesena bila.

Dragotin Mihael jo od svetega očeta Benedikta XIV.
dva lista sprosil, v katerih so oni naznanili, katere svetinje
se morajo goriški ino katere videmski škofii izročiti. List
od desetega januarja 1753 odloči svetinje za videmsko ško¬
fijo , te list se začne :

„Quanti Fratcrnitatem tuam faciamus.“ Drugi list:
„SinguIari voluptate perfusi sumus 11  ki je bil 13. dan marca
ravno tistega leta razglašen, napove svetinje, katere so za
gorisko škofijo odločene. Grof Attems je poslal Visokoča-
stitega gospoda Rudolfa grofa Edlinga tačasnega metropoli¬
tanskega tehanta goriške cerkve in prošta svetega Stefana
po svetinje v Oglej in soposlanec Edlinga je bil visokočas-
titi gospod Janez Miroslav Madko korar in župnik stolne
cerkve v Gorici.

Sedem in dvajseti dan septembra 1753 okoli ednajste
ure zjutraj so bile svetinje terdno zapečatene vzdignjene.
Velika množica pobožnih kristjanov jih je po poti sprem¬
ljala in vojaci regimenta Bethlehem so bili stražniki tako
dražili ostankov svetnikov in mučenikov, ki so za vero in

(Iont part ce sonsal, diete par les sentimenta de bienveillance
et daffcction, avec lestpiels Je suis constamment. Si vons craig-
nez, que la depense de se voyage priverait les pauvres de
vos amndnes, 1'aites le sur nion compte; les pauvras gagneront
benucoup a v o Ir e copservalion, et vos anus, entre lescjuels
compter moi. Votre bien-atfectionnee Marie Tlicrese.

Vide Guelmi Storia degli Attems Austriaci Gorizia 1783.
Pag. 215 seq.

61

za Boga živeli in umerli. Na večer ob sedmi uri so došli v
Gradiško. Potem ko so bile svetinje v cerkvo spravljene
in ta z vojaci obdana, so ti sveti popotniki v tem mesticu
prenočili. 28 . dan o pol dveh (do te uro so bile svetinje
odkrite, in ljudem je bilo pripuščeno v cerkvo iti, rečene
dragocenosti vsacega pravovernika gledat) so ravno tako
kakor poprej dalje se napotili; grede po cesti so vojaci
nosila obšli. Ko so prišli do Podgore, so nesli kosti svet¬
nikov v kapelico svetega Mihaela Arhangelja, koja je v
grof Attemsovem poslopju v Podgori. Dokler je župnik tega
kraja in ljudstvo za njim litanije vsili svetnikov in sledeče mo¬
litve gorečeserčno molil in pel, so se nosači in vojaci od¬
počili. Ko so se že dobro okrepčali se napotijo proti Gorici,
kamor so o pol osmih zvečer došli. V škofovo cerkvo so
bile svetinje od samega Visokočastitega škofa, od korarjev
in od več družili duhovnih pastirjev sprejete. Tukaj je viso-
kočastiti gospod prošt litanije vsili svetnikov molil, in ljud¬
stvo, ki je vedoželjno od vsili krajev priderlo bilo, mu je
z milim glasom odgovarjalo. Pač nektero serce je bilo ran¬
jeno! dosti veselili solz so tisti dan ljudje prelili, goreče mo¬
litve so puhtele pred sedež večnega Boga in po gostoma so
se slišale izustiti imena svetnikov, kterili kosti in spominke
so ravno donesli. *)

*) 1. Reliquias de maxilla St. Andrea Ap. item statuam B. M. V. ae
digitinn St. Benedicti Abb. oes argento eleganter ligatas, quas
in s ca tula lignea condiderunt et obsigillarunt.

2. Reliquias Ss. Bantje Cantiani etc. in capsula Chrystallis
clausa, (juam (juia satis ctausa non obsigillarunt.

3, Reliquias Ss. (Jnirini et Anastasiae Mr. in capsula Chrystallis
clausa , quas etiarn ex ratione ut supra non obsigillarunt.

b.  Rcliquias Ss. Gereonis et soc. ac S- Fortunati Archidi. in
capsula Clirystallis clausa, quas paritet' non obsigillarunt.

5. Reliquias Ss. Anastasiae et Quirini Mm. in capsula cbry-
staliis clausa, cujus cum vitruin umira fraetum fuisset, extrac-
tae fuerunt reliquiae , et in sčatula positae.
t>. Reliquias Ss. Ermogonis et Fortunati Mm. in capsula Chry-
staliis clausa, pariter non obsigillatas.

62

Leta 1768 je te za dušni blagor svoje cede skerbni
pastir tudi cerkveni zbor sebi podložnih duhovnikov razpi¬
sal in potem v resnici ga deržal, v katerem je mnogo postav
glede delenja svetih sakramentov in cerkvene discipline
zbranim priobčil.

Dragotin Mihael nam niznan samo kakor pobožen in
blagoserčen ampak tudi kot učen moder možak. Njegovi
spisi so bili priče učenosti in modrosti. Preposlednji viso-
kočastiti goriški vladika Jožef Valland je te spise večkrat
rad prebiral, ker so bili, kakor je on pravil, šola vsacega
bogoslovca in modroslovca. Tukaj naznanimo samo jeden
njegovih dopisov, katerega je on konec 1773. leta malo pred
svojo smertjo duhovnim pastirjem svoje školije razglasil.

7. Relitjuias Ss.Lae Felicitatis et septem Fratrom in capsula
Chrystallis clausa.

8. Dnas eapsulas ligneas figo ra e šemi ovalis in ((uilms parvae

Ss. Reliquiae continentur.

9. Maxillam Ss. tae Ursulae in oase argenteo Chrystallis clauso.

10. Capnt Sl. Agapili Mart. in capsula Chrjstallis clausa.

11. Capnt S. tae Anastasiae Mart. in capsula Clirjstallis clausa.

12. Reliqnias ! Ss. Canl.ji Cantiani Mm. in capsula Chrjstallis clausa.

13. Capsulam ligneam in qua sunt capilli St. Philippi Nerei, ali-

quae religuiae.

14. Capsulam aliam ligneam in qua reposifa est terra imbibita

sanguine Ss. Mm.

15. Portatile argento contcxtum in qno sunt Reliquiae Ss. Ap,

Petri et Pauli cum libro argento contexto.

16. Capnt S. tae Pelicitatis argenteum.

17. Caput St. Raurentii argenteum.

18. Caput St. Hermagorae et obsigillatum.

19. Caput St. Sigismundi Regis et obsigillatum.

20. Scatula lignea in qna praetiosa aliqua reposita fuere.

21. l>uo Bracbia argentea Ss. Hermagorae et Fortunati Mr.

22. Hcliquias in scatula li. nea ex capsulis fraetis repositas.

23. Pastorale Chrvslallinum.

24. Pastorale St. Hermagorae.

25. Crux argentea cum suo pedestallo.

20. Capsulas ligneas IV. 22. exquibus postquatn exlractae fuerunt
aliquae reliquiae, et in anliquo conditorio in scatula lignea ob
sigillata occlusae juxta etc. nihil amplius acceptum fuit. sed
statim obsigillatae hae fuernnt.

63

„KmaIo bomo, Preljubeznjivi Bratje, ako Bog hoče, novo
leto nastopili, prizadjajmo si toraj z vso močjo taki biti,
kakoršini bi žc?eli biti poslednji dan našega življenja. Ni
dovolj, ako se sami zdemo, ali ako nas druži za take šte¬
jejo; naša skerb naj bo le ena, da nas nobeden krivice
obdolžiti ne more. Božji dolžniki smo, zakaj on nas je iz-
voljil in postavil, da bi sad donesli; dolžniki smo našega
bližnjega, ker nas je Edinorojeni Sin Božji za pastirje Svoje
Cede postavil ino nam ukazal, ovčice v nedolžnosti našega
serca pasti in življenje zanje žertvovati. Ljubimo toraj
Boga Očeta, ker nas je sam poprej tako ljubil, daje Svo¬
jega Edinorojenega Sina za naše odrešenje dal; ljubimo
Boga Sina, ker se je sam za nas smerti daroval, ljubimo
Svetega Duha, ker je naše serca s svojo milostjo napolnil.
Pa taljubezen ni zadosti, ljubimo tudi našega bližnjega; za¬
kaj tadaj si moremo svesti biti, da bo naš dolg do zadnjega
venarja poplačan, zakaj polnost postave je ljubezen. Po¬
polni bodite, kakor je popolen vaš Bog v nebesih, kdor od
vasje pravičen, naj se še bolj opravičuje, kdor je svet naj
se še bolj posvečuje; zakaj po poti ljubezni dalje ne iti,
se pravi opešati, in kdor stoji naj gleda, dane pade.“

„Skcrbite za vas in zaCedo, koja vam je od zgoraj
izročena; glejte ako se pri vas vse prav dela? Čujte, da se
ne pogubi nihče tistih, katere vam je Vsegamogočni zaupal,
zakaj kri tistega, ki sc po vaši neskerbnosti pogubi, bo
gospod iz vaših rok tirjal. Cujtc in glejte, da bo pripraven
rešitelj, ako bi vtegnil volk ovčice klati. Pasite Cedo z be¬
sedo, pasite jo z izgledom , bodite zvesti služabniki božjih
skrivnosti, da vas bo Bog, kadar bo prišel sodit, v večne
šotore upeljal. Naše zapovedi in pastirske dopise, katere
smo ali o času obhoda škofije ali pri družili priložnostih
razglasili, večkrat prebirajte, in sami sebe uprašajte, ako
ste do zdej vse na tanjko dopolnili. Ravno tako prebirajte
čerlenice (rubrike) rimskega rituala, postave domače vaše
škofije, ter sveto pismo stare in nove zaveze, svete cer-

64

kvene postave in knjige boljših moralistov in ascetov. Le¬
nobe se posebno varite, Z drugim spolom ne bodite preveč
prijazni. Spovednica naj bo vaše nar ljubše prebivališče.
Vselej delajte tako, kakor čast vašega stanu od vas terja,
in da ne bodo mogli vaši sovražniki od vas nič slabega go¬
voriti. Ako bi se kaka napačnost v vaši Čedi ukoreninila,
koj jo izruvajte. Ako sc dva prepirata, sovražita in bijeta,
pomirite ju.“

„ Vraže, neposvečevanje praznikov, oskrunjenje cerkve,
ponočno potepanje, pijančevanje, obedovanje, s korenino
izrujte, s celo močjo, s celim sercom si prizadevajte, vašo
Čedo Bogu dopadno storiti, zato da bo vaša služba Bogu
prijetna. Z bolnimi na duši in z grešniki poterpite in vedno
naj vam bo pred očmi, da zdrav človek ne potrebuje vrača;
spomnite se, da Bogu je mogoče tudi iz kamna človeka
vstvariti, in kdor je danas tat, bo morebiti jutre z Dizmom
v nebeškem kraljestvu. Nikogar toraj ne zapustite in ne
obsodite; zakaj še živi ravno tisti Bog, ki se je ponižal,
včlovečiti se in za pregrešno ljudstvo umreti na žertveniku
križa. Na telesu bolnim ste ravno tako dolžni, kadar jih
bolezen in slabost tare, ste dolžni jim pomagati; jih več¬
krat obiskati, s svetimi sakramenti previditi, na smertno
uro no zapustiti. Ako je bolnik vbog, pomagajte mu koli¬
kor je mogoče in sicer z veseljem in radostjo. Vaše milo-
šine bojo Angelji pred sodnji sedež Božje milosti donesli.“

„Ako resnično ljubite vašo čedo, skerbite tudi za taiste,
ki so terdnega zdravja, posebno v cerkvi in pri vsaki pri¬
ložnosti vodite jih na pot življenja in zveličanja. Svoje
ovčice podučiti je pervo in narveči delo pastirjev, dolžnost,
katero je Jezus Kristus aposteljnom naložil in po njih tudi
nam jo .zapovedal. V evangelju beremo, da jih je poslal
Gospod, potem ko so že dolgo časa za njim hodili, učit
vse narode po celem svetu in budit vse ljudstva k pokori in
poboljšanju.“

65

„Ako terja toraj Bog od svojih služabnikov učenost, če
jih je on (kakor pravi prerok Malahia „Usta duhovnika
naj hranijo vednost" za služabnike skrivnosti življenja
postavil, gotovo ni hotel, da bi dragocenosti učenja zakrite
ostale, ampak da bi jih ljudstvo iz njih ust zaslišalo. Žup¬
niki imajo naj veči dolžnost; naj toraj delijo s svojimi poma-
gavci vse težave in dela, ogovore (pridige) in krist-
janske nauke.

„Hudo je žugal Odrešenik sveta učenim Mojzesove
postave, da so imeli ključe nauka in luč resnice, katero jim
je Bog razodel, da bi jo ljudstvu odkrili, kojih pa niso ne
za se ne za ljudstvo rabili; koliko dobrega bi bili oni lahko
storili, pa svojo in družili korist so popolnoma zanemarali:
Gorje vam Pismoučenim, ker imate ključe vednosti, sami
niste prišli (v nebeško kraljestvo) in druge, ki so želeli
notri priti, ste odgnali. Prekleti bojo kristjani, ki telesne
dela milosti svojemu bližnjemu storiti zamude, toliko več se
imamo bati mi nevredni in nemarni služabniki cerkve, ako
zanemaramo dušne dela milosti, katere bi zamogle zveličati
duše, kojih dosti zavoljo tega do smerti v grehu ostanejo,
ker jim večkrat kruha in mleka nebeškega nauka zmanjka."

„Dušni pastirji so očetje ljudstva. Svojim otrokom mo¬
rajo stariši po natorni postavi potrebni živež dati; pa še
bolj nečlovečno in terdoserčno bi bilo, človeku odreči nauk
božje besede, kije edini živež duše, kakor če bi oče in
mati mlademu dedetu jed, katero imata pri rokah, neusmi¬
ljeno odrekla."

„Ker so tri božje Čednosti posebno imenitni del krist-
janskega nauka, je potrebno, da se vsako nedeljo in vsak
praznik molijo, in sicer duhoven naj jih moli poprej , glasno
počasno in zastopno, ljudstvo naj moli pa za njim. Potrebno
je vsakteremu kristjanu te čednosti iz glave vediti in dobro
razumeti. Pri tej in pri družili vajah prizadenite si ljubi
Bratje! vse na tanjko dopolniti, zakaj Kristusu smo vso
ljubezen dolžni. Ako me ljubiš, pravi on, pasi moje ov-

Gorica. 5

66

Čiče. Gotovo, če ljubimo Kristusa po dolžnosti, če si pri¬
zadevamo razširiti njegovo kraljestvo, moramo to s tim
pokazati, da z gorečo ljubeznijo z besedo in izgledom za
nam izročeno čedo skerbimo. To bote gotovo storili, ako
se ne vstrašite nobenega dela, katero vam Jez, ali vaš
skerbni naddijakon ali neutrudljivi dekani nalože, ako vas
ne oplašijo težave, ako se nc vdate Satanu, našemu hu¬
demu nasprotniku; ampak če gori v vaših sercih plam in
želja, po potu pravice in resnice dalje in dalje hoditi in
ljudstvo na pašo in v šotore večnega življenja pripeljati.“
Ko on vse duhovne pastirje svoje škofije za njih trud in
prizadevanje za njih skerb in ljubezen do izročenih duš za¬
hvali in vsim veselo novoleto vosi, zaključi svoj razpis
tako : „ Opomnim vas, da bi v vaši oporoki našega goriškega
seminišča ne pozabili. Spomnite se pri altarju moje slabosti,
molite za mene pri sveti maši, kakor bom tudi jez za vas
molil. Odpustike 40. dni dodelim vsakteremu, ki bo danas en
Očenaš in Česena si Marija molil, da bi mi Bog na
zadnjo uro milost in usmiljenje dodelil. Jez se bližam koncu
in vas ljubeznjivo z obema rokama blagoslovim."

Tako je pervi goriški škof duhovnim pastirjem svoje
škofije izročene ovčice in sam sebe priporočil in kmalo po¬
tim 18. dan februarja 1774 mirno v Gospodu zaspal.

Njegovi naslednik je bil Rudolf Jožef grof Edling, ro¬
jen v Gorici 1. dan augusta 1724, njegovi oče je bil Jakob
grof Edling, mati pa Elizabeta plemenitnega rodu grofov
Kobencl. Za mašnika je bil posvečen v Rimu 4. septembra
1746 in 6. dan ravno tistega mesca in leta za dohtarja sve¬
tega pisma postavljen. Dva in dvajseti dan maja 1774. leta
ga je slavna cesarica Maria Terezia za goriškega nadškofa
izvoljila in 27. dan junija rečenega leta so ga sveti oče
Benedikt XIV. poterdili, Ko je po smerti Marije Terezije
nje naslednik cesar Jožef II. vsim veram slobodo in enako¬
pravnost dodelil, seje Edling goreče vhudaval, kaj tacega
v goriški škofii pripustiti, ker se je, kot dober varh svoje

67

cede, bal, da bi se krivoverstvo v tej škofii ne pričelo, ali
pričeto razširilo. Cesar vidši, da se razglašena postava
v goriški škofii ne dopolnuje, prežene Edlinga iz goriške
stolnice in prosi svetega očeta Pija VI. novega škofa za
Gorico poterditi. Sveti oče so pa Edlinga, ako tudi je bil
pregnan, vender za zakonitega in postavnega pastirskega
poglavarja v Gorici spoznali, in zavoljo tega ni bilo cesarju
mogoče, dokler je Edling živel za Gorico drugega yladika
postaviti. Ko se ni dal cesar preprositi, Edlinga nazaj v
Gorico poklicati, in ker je bilo to mesto že štiri leta brez
.škofa, so sveti oče voljitev novega pastirja dovoljili. Novo
izvoljeni škof pa se ni imenoval goriški ampak gradiškanski,
ker niso dovoljili papež goriškega škofa se zvati zato, ker
je bil zakoniti goriški škof (grof Edling) še živ.

Pervi gradiškanski vladika je bil 1788. leta izvoljeni
Frančišek Filip grof Incagi, rojen v Gradcu na Štajerskem
25. maja 1731.

Do 1788 je bil on teržaški vladika; kakor gradiškan-
sko-goriške je umeri 3. dan decembra 1815. Trinajst let pred
njim namreč 8. dan decembra 1803 je umeri na Laškem pre¬
gnani grof Edling, katerega kosti so poslej v Gorico nazaj
prepeljali. Ljudstvo goriške okolice ga ima še vedno v do¬
brem spominu in ga skoraj bi djal kot svetnika v časti derži.
Z Edlingom je Gorica tudi čast vikšiškofije zgubila; že grof
Incagi je bil samo škof, ker je nadškofija v Ljubljano pre¬
stavljena bila.

O času svetlega cesarja Jožefa se je tudi v Gorici mar¬
sikaj premenilo : Redovni bratje Karmeliti in svetega Fran¬
čiška so bili pregnani, ravno tako tudi device svete Klare.
Na dervarnem tergu je bila nekdaj velika cerkev svetega
Antona in zraven nje velik samostan, pa vse je duh tistega
vremena zdrobil. Zdaj je ondaj mala cerkvica, ki se zove
Anton mali ali novi (St. Antonio piccolo-nuovo). Ravno tako
je bil cesar Jožef tudi šemi niš če v Gorici kakor v več
mestih vzdignil in v Gradcu obično seminišče (General-Se-

P ^

68

min ar) napravil. Tako so bili o francovski vojski v naši
duhovšnici namesto bogoslovcov bolni vojaci. Do leta 1818
je bilo to poslopje v droži h rokah. Iver so si pa Goričani
dosti prizadeli seminiščeza namen pokojnega grofa Attemsa
nazaj pridobili, gaje svetli cesar Frančišek I. v namenjeno
rabo dodelil. Novembra mesca 1818 so se šole zopet v se-
minišču začele; ker pa ni bilo tako na hitro pripravnih učite¬
ljev dobiti, so nekaj korarji stolne cerkve, nekaj drugi du¬
hovni iz mesta začasno, eni pol leta drugi celo leto v šolah
učili, dokler so redni učitelji odločeni bili. Ker je goriško
seminišče za bogoslovce štirih škofij (Goriške, Teržaške,
Kerške in Poreške) napravljeno, seje takrat in se še zdaj
vse po latinsko uči. Sicer je bilo že dovoljeno, da bi se
bogoslovci tudi slovenskega učili. Visokočastiti, naš mnogo
zasluženi domorodec Gospod Jožef Krobath so bili začeli
slovenščino učiti, pa brez ploda; ker ni bil uk slovenskega
jezika zapovedan predmet, so ga učenci kmalo opustili. Sa-
vest namreč slavjanska je še dremala. Se vdrugič se je
drugi Gospod ravno tako tega dela lotil v letu 1810 ali 1841.
Tode tudi ta skušnja ni nič zdala. Ako bi bili bogoslovci
tako dobrega učenika zvesto poslušali in podložno vbogali,
bi bili lakko že dolgo med ljudstvom slovenščini na noge po¬
magali. Posebno potreben nauk slovenskega jezika bi bil
zdaj v seminišču, ko v persih toliko mladenčev tako pekoči
plam ljubezni do domovine in maternega narečja šviga in
gori. Goriško seminišče je bilo v letu 1842 popravljeno , in
dosti na sprednji strani prizidano. Dozidano je bilo šele 1843
in to delo je veljalo do 30.000 zlatih. Kar seminiško kapelo
zadene , je tačasnji vodja duhovšnice posebne hvale in
spomina vreden: brez vsega seminiškega vinarja je on že
čez 500 zlatih v majhnem času v olepšanje kapelice in v
povzdignjenje v nji obhajane službe božje strosil, samo
jako lepa podoba matere božje velja čez 225 fr. Ona pred¬
stavlja sveto družino od Rafaela, ktero je na platno na-
malal sloveči Goričan Tominc. — Ceterti goriški škof
i

69

Jožef Vallandje bil Gorenc, 28. januarja 1763 v Novivasi
rojen, za goriškega škofa posvečen v Ljubljani 10. januarja
1819. Tretjega augusta v letu jezero osemsto in trideset je
bil v papežkem listu svetega očctaPija VIII. metropolit Ilir¬
skega kraljestva imenovan.

Tako je nadškofijstvo spet Gorici poverjeno, ki do
sadaj vedno obstoji. Prebrisane glave in silno vljuden je
slovel cel čas svojega pastirstva v Gorici. Posebno je rad
okoli sebe vidil svoje duhovnike, katerih je vsak ljubi dan
enega ali drugega pri kosilu imel. Ni smel duhoven v Go¬
rico, ako ni k svojemu očetu šel. Na te način je zamogel
modri in o previdni Valland vse svoje duhovne dobro in na-
tanjko spoznati, ter za svojo čedo z veči natanjčnostjo
skerbeti. Posnemal je v tem sosebno sv. Karlna Boromej-
skega. Šli so pa tudi vsi radi k njemu, zakaj on je bil vedno
vljuden, in vesel in dobre volje. Koliko skerb je on imel
tudi za svojo duhovšnico, priča to, daje hotel sam osebno
pričujoč biti pri vsih izpraševanj ih bogoslovcov, in kar enega
trenutka ni šel iz duhovšnice, dokler niso bili vsi po redu
izprašani. Posebno pa je sveti cerkvi in posredno tudi go-
goriškemu seminišcu veliko vstregel, daje visokočastitega
Gospoda Jerneja Legata, ki so njegov sorodnik, z djanjem
in z besedo do popolnega izšolanja pomagal, tet ga potlej
za učitelja dogmatike v tem seminišcu postavil, kteri je po
Vallandovi smerti Gorico zapustil. Od stopnje do stopnje
je te Visokouceni napredval, dokler je Teržaško škofijo
osrečil, kjer zdaj slavno viža in vreduje vso škofijo kot njeni
verhovni pastir. Valland je zvesto sebi izročene ovčice
pasel, ali proti koncu svojega življenja je hudo zbolel, in
več časa duhovne opravila moral drugim prepustiti.

Zameri je 11. dan maja 1834 in počiva v večnem miru
na novem pokopališču v kapelici, katero je sam posvečil.
Pod tim škofom to je osemnajst sto in tridesetega leta je
Gorica Vipavsko tehantijo Ljubljanski škofii izročiti morala.

Sedanji vladika goriški, Najčastitljivi Gospod Fran-

70

čišek Ksaveri Lušin so rojeni na Oorotanskem v Tinjah 3
decembra 1781, za mašnika posvečeni 26 .  dan augusta 1804,
za Tridentinskega škofa posvečeni v Solnogradu 3. oktobra
1824 in od tukaj prestavljeni v Lvov za vikšiškofa in per-
vostolnika Galicije, 9. dan januarja 1835 za goriškega
vikšiškofa izvoljeni in 6. aprila od svetega očeta poterjeni.
Ne bomo tukaj veliko govorili od čednosti tega mnogo za¬
služenega verhovnega pastirja, zato da bi se nam ne reklo,
da ga hvalimo iz prilizovanja ali iz samopridnosti, in Sir.
11,30 pravi: „ne hvali človeka pred smertjo." Ali tega
vender ne moremo zamolčati, da Njegove zasluženja tudi
sam svitll cesar Frančišek Jožef vredno spoznajo, za
česar voljo so ga svojega skrivnega svetovavca v letu
1849 si izvoljili, in mu še letos 1851 veliki križ Leopol¬
dovega reda blagovoljno podelili. Zaslužne dela njegove
pa bo hvaležno'potomstvo gotovo slavilo. Slava velika mu
gre tudi zavoljo tega, ker za svoje zveste Slovence tudi
slovenske pastirske liste izdaja, sej je tudi veči del njemu
izročenih duš na slovenski strani.

Sedaj obseže goriška škofija 15 tehantij deset slo¬
venskih in pet friulskih ali laških, in te sto štir in osem¬
deset kaplanij, katere dve sto in sedemdeset duhovnikov
oskerbuje. V celi škofii je 189621 duš. (Poglej drugi pri—
davek.) Ne moremo zamolčati tukaj veselega gibanja ker-
šenikov te škofije po duhovnih vajah. Kakor nekdaj Černič
tako je namreč mnogo zasluženi duhoven Jezuitarskega
reda Bankič Slovenc, rojen pri Svetem Petru (S. Pietro dei
schiavoni) v videmski nadškofu, že v letu 1847 po go-
riški škofii ljudske duhovne vaje vodil, rečeno leto nam¬
reč v laškem jeziku v Lučiniku, v Karminu in v druzih
krajih. Po slovensko je vodil svoje vaje že v letu 1850 v
Kanalu, letos pa v Livki, v St. Andreju poleg Gorice in v
Komnu na Krasu. Jezero in jezero ljudi dere za njim, tako
se ljudstvo tare, da ni mogoče temu vrednemu gospodu
v cerkvi pridigovati, ampak zavoljo preobilne množice

71

mora on večkrat zvunaj cerkve pod milim nebom ljudstvo
učiti. Koliko dobrega te Jezuit ljudem stori, koliko sere on
omehča, koliko grešnikov zbudi, bi se vsak lehko prepri¬
čal, ako bi vidil koliko sto in sto ljudi, ki so Bankiča za¬
slišali, vsako nedeljo zgrevano k spovednicam gre.

Gotovo hasnovito pa tudi potrebno bi bilo take vaje
za duhovne vpeljati, kar je bilo scer že enkrat namenjeno;
ali prekucije 1848. leta so vse s seboj v pogin potegnile. —
Kar goriško stolno cerkev zadene, omenimo, da ji je koj v
začetku poslanka škofije slavna cesarica Maria Terezia
dosti dragocenost podarila. Ravno tako je tudi francoska
kraljevska rodovina, ki je tukaj nekaj časa stanovala, bo¬
gato to cerkvo obdarovala. Lični beli paramenti za Sveto
Telo in novo drago nebo (baldachino) so dar francoske
kraljevske hiše. Ta obitelj je podarila tej cerkvi tudi več
družili reči, kakor p. r.jedno lepo škofisko palico (pastorale)
jedno svetilo, umivalnico in več druzega iz francoskega
zlata. To cerkev še več olepšati in okinčati se tudi sadanji
gospod prošt posebno dosti prizadene. Tudi za druge
cerkve po škofii se dobro skerbi; tako so te leta na Berdih
iz male kapelice svetega Lovrenca lepo cerkvo sozidali,
ravno tako so storili v Vipužah, v Muskuli, v Vilessi itd.
itd. Pri svetem starem Antonu v Gorici so letos nov zvo¬
nik sozidali iz samih milodarov pobožnih ljudi. Tako po¬
kaže verni ljud naše nadškofije pri vsaki priložnosti, da v
njem še vedno luč vere gori, in daje pripravljen, za božjo
čast kej darovati. Tako je tudi z duhovšino. Čeravno se
po prekucijah 1848. leta desetina in četertine (Quartese)
po redu ne odrajtujejo , čeravno je duhovništvo v tem dosti
zgubilo, se mora venderreči, da niso zavoljo tega du¬
hovni pastirji še nič zanemarali, ampak svesti svojih dolž¬
nost vse pridno in z veseljem oskerbujejo. Blagor deželi,
ki ima take duhovne kakor goriška škofija, blagor ljudem,
ki imajo tako skerbne očete.

72

V spomin naprave škofije se je šestnajsti dan novem¬
bra 1851 nje stoletnica v Gorici slovesno obhajala. Goričani
niso pri tej priložnosti svoje dolžnosti pozabili. Velikobrojna.
množica je v veliko cerkev prišla, tako da malo kadaj sc
toliko ljudi v njej snide. Ob deseti uri so visokočastiti nad¬
škof sveto mašo peli. Pri tej priložnosti so visokoučeni
gospod Dr. della Bona učitelj pastirstva v Seminišcu pridi¬
gali, katere pridige zapopadek je bila kratka povestnica
naprave goriške nadškofije. Potem ko so visokoučeni go¬
spod ljudstvu težave, katere so napravi pastirstva nasprot-
vale, razložili, so v krepkih besedah svoje poslušavcc
opomnili, za toliko dobroto Bogu čast in hvalo dati. Na to
so visokočastiti gospod nadškof zahvalno pesem zapeli,
katero so godci in pevci visokoglasno poprijeli. Od šest¬
najstega do dva in dvajsetega novembra so vsak večer v
veliki cerkvi pred izpostavljenim Svetim Rešujem Tele¬
som litanije matere Božje peli, po litanijah so pričujoči
vselej blagoslov prejeli. Slovesnost tega praznika povik-
šati so visokočastiti nadškof vsakteremu, ki bi se postavno
spovedal in vredno sveto obhajilo prejel, odpustike 40. dni
dodelili in na Njih prošnjo so sveti oče Piji IX. vsakemu,
ki bi pogoje popolnoma dopolnil, popolne odpustike dovo-
ljili. — Kako prebivavci škofije za to dobroto Boga hvalijo,
zamore samo Jeden reči; jaz le še to povem, daje v te
namen mestno poglavarstvo 200 goldinarjev odločilo, s
timi dvajset vbozih fantičev za letošnjo zimo novo obleči,
katere novooblečene smo že 23. dan novembra v cerkvi
skupaj vidili. — Hvala in večno slavni spomin utemeljite¬
ljem, blagoslov in sreča pastirjem in ovčicam goriške škofije.

K koncu pridamo še krasno pesmico, kojo je častiti
mlad duhoven F. J Kalfol ob obhajanju stoletnice postanka
goriške škofije složil.

73

V»«in XVI. llstopada 1851

po Goriški nadškofu.

U b  Soči se veselo dans godi,

Od griča v grič razleg zvonov doni.

In ljudstvo pravoverno
Se skupej zbera, v sveti dom hiti,

Pobožno ino merno.

Slovesno ozaljšane v nebo kupe
Po vsi Goriški nadškofii cerkve,

Po naš’ deželi celi
»Se vernim radosti lopi serce,

Vsi dobri so veseli.

Kaj neki tii goduje katolčan?

Komu velja današnji sveti dan?

Svetost’ goreče vneti
Obhajali pač mora Goričan
Spomin visokosveti.

Poslušaj, zgodba sveta to pove :  *)

Od svetega Mahora sem slede
So vero razglasvali
Oglejski patriarhi in slove
, So cerkev tu vladali.

Pa ovce razkropljene po planin’,

Od vikšiga pastirja serčni opomin
Duhovne svete paše
Preredko iz Oglejskih je dolin
Budil očete naše.

*) Zavernemo bravce na iztis:

Meta bie teidjttmg tež ®čtjev Svjfet^ume« tei ©elegenfeit tež @&c'utat»3afre3
1851. ©cfcvucEt in ©otj bei 3. Seitj.

Opazka pesnika.

74

Kmal dvigne se še vkljubni Benečan,

Cez patriarški stol svoj grešni dlan
On lakomno rastegne ;

Prijatelsko svari ga Anstrijan,

Prederznež pa ne vbegne.

Se dene pravda pa pred papeža ,

Stirnajsti Benedikt zdej sodbo da :

»Oglejski stol se vuiči,

Bodita v Vidmu in Gorici dva
Nadškofa pri tej priči.«

Za to glej verne v teinpei potovat’

Sporni n stoletni grejo praznovat,

Odkar Pastir premili
So s sedeža v Gorici pervikrat
Ljudi blagoslovili.

Le idi v sveti dom, — že pred oltar
Puhoven Vikši stopil je — svoj dar
Bogu za vse prinesti. —

Sklenimo ž Njim se v duhu, mlad in star
Bodimo veri zvesti.

. i

N

OBSKC

redgovor.

Pervo iiufttitTje,

Oglej in njegovi očaki .

Progo poglavje.

Bor A osi, rij e z Beneeansko Ijudovlado zavoljo

očastva . ...

Treljc poglavje.

Stanje cerkve.

I. Duhovsko sodništvo.

H. Cerkveno premoženje ..

III. Krivoverstvo . -.

v

Ceterto poglavje.

Prizadevanje Austrije v Gorici škofijo napraviti

Pelo poglavje.

Goriška škofija.

Stran

7

21

29

32

37


A4

,n

Pervi pristavek.

imu  ©tod)?.

Sveti Marko Evangelist

utemeljitelj

Oglejske cerkve.

«

V1 a d i k i.

1) Sv. Hermagor, Mohor Nemec

2) Sv. Hilari ali Helar, Oglejc

3) Krisogon L, G er k ....

4) Krisogon II., Gerk . . .

5) Agapil.

6) Teodor .

7) Benedikt.

8) Fortunacian Afrikan . . .

Nadškofi.

9) Sv. Valerian, Francoz . .

10) SvKromaci, Oglejc . .

H) Auguštin iz Bcneventa . .

12) Adelf al Delfin Altinačan

13) Maksim.

14) Januar, Jstrijan iz Pole

15) Secund, Salican ....

16) Sv. Ničet, Gerk ....

77

Od leta

17) Marcelian, Gerk 485?

18) Marcelian, Rimcan.503

19) Stefan iz Milana ...•■>••  521

20) Macedoni.539

Očaki razkol niški.

21) Pavlin al Pavl, Rimcan ....  557

22) Probin iz Beneventa.569

23) Elia, Gerk.571

24) Sever iz Ravene.586

25) Janez I., Oglejc.607

26) Marcian iz Pirana ......  612?

27) Fortunat.628

28) Feliks .

29) Janez II.

30) Janez III.685

Očaki pravoverni.

31) Peter iz Pole.698

32) Seren.711

33) Kalist.716

34) Sigvald iz Čedada.762

35) Sv. Pavlin II. iz Čedada ....  776

36) Urs I. tudi Urban.802

37) Makscnci.. 811

38) Andrej iz Čedada. 838?

39) Venanci Lah . . 4 . 847?

40) Teutimar, Nemec.850

41) Lupo ali Lup 1.871 ?

42) Valpert.875

43) Miroslav 1.901

44) Leo iz Čedada.921 ?

45) Urs II.928

46) Lupo ali Lup II.931

Do leta
515?

569

571

586

607

711

716

737?

776

802

811?

838

847?

850?

871?

874?

901?

78

47) Hengelfred, Nemec.

48} Rodvald Nemec.

49} Janez IV. iz Ravene .

50) Pop, Nemec.

51) Eberard, Nemec.

52) Gotebohl, Nemec .

53) Ravenger, Nemec.

54) Sigeard grof Pleien, Nemec . . .

55) Enrik(Erih), Nemec.

56) MiroslavII., Slavjan.

57) Udalrik I. grof Gorotanski . . .

58) Gerard iz Čedada .

59) Peregrin I. grof Gorotanski . . .

60) Udalrik II. grof Treven ....

61) Gotefred . ..

62) Peregrin II.

63) Volker iz Leubrechtskirchen, Nemec

64) Bertold . . . ..

65) Gregor de Montelongo.

66) Raimund Turn iz Milana ....

67) Peter II. Gera Ferentinec ....

68) Ottobon Raciški, Piacentinec . .

69) Kaston Turn iz Milana.

70) Pagan Turn iz Milana.

71) Bertrand grof Sv. Genezija Francoz

72) Miklavž, Sin Češkega kralja Janeza

73) Ljudevit Turn . ..

74) Marquard Randecki iz Auguste . .

75) Filip, Francoz .

76) Janez V. mejni grof Moravski . .

77) Anton I. Kajetanec.

78) Anton II. Portogruarski in Anton III.

Beneka .

79) Ljudevit II. Tek, Ogerski vojvoda .

79

80) Ljudevit III. Skaramp. — Mediarotta

iz Padove in Alexander Masovski
vojvoda Polak..

81) Marko I. Barb. Benečan . . . .

82) Hermolav I. Barbar. Benečan . . .

83) Miklavž II. Donat., Benečan . . .

84) Dominik Kard. Griman, Benečan
83) Marin Kard. Griman, Benečan. . .

86) Janez VI. Griman, Benečan . . .

87) Frančišek Barbar, Benečan . . .

88) Hermolav II. Barbar, Benečan . .

89) Anton IV. Griman, Benečan . . .

90) Augustin II., Gradonički, Benečan

91) Marko II. Gradoniški, Benečan . .

92) Jeronim Gradoniški, Benečan . .

93) Janez VII. Kard. Delfin., Benečan .

94) Dionisi Delfin, Benečan ....

95) Daniel Kard. Delfin, Benečan . .

Grajski očaki.

1) Kandidian.

2) Epifani Jstrijan.

3) Ciprian iz Pole , . . . .

4) Primigeni .......

5) Maksim Dalmatinec ....

6) Stefan iz Poreča . , . . .

7) Agaton iz Kopra.

8) Kristofor iz Pole.

9) Donat iz Piačence ....

10) Anton.

11) Emilian Rimčan ....

12) Vitellian.

13) Janez iz Tersta ....

14) Fortunat is Tersta ....

607

612

613

628

647

668

673

683

717

724

749

757

766

803

80

Od leta

Do leta

15) Janez opat sv. Servola is Tersta ....

16) Veneri Grasmund, Benečan.

17) Viktor Ancitiat, Benečan.

18) Vifal Badoar, Benečan.

19) Peter Marturi, Benečan.

20) Viktor II. Badoar, Benečan .

21) Juri Andreard, Benečan .

22) Vital II.

23) Dominik I. Tribun, Benečan.

24) Janez Gradenig, Benečan .

25) Lovrenc Mastaki.

26) Marin Kontarini.

27) Bono Bankanik.

28) Vital III. Barbolan, Benečan.

29) Vital IV. Kandian, Benečan.

30) Orseol I., Benečan.

31) Orseol II., Benečan.

32) Dominik II., Balkan.

33) Dominik III., Mareng .

34) Dominik IV. , Carban .

35) Janez IV., Saponari.

36) Peter II., Badoar.

37) Janez V. Gradenig, Benečan.

38) Erih Dandol.

39) Janez VI. Signol.

40) Benedikt Falier .

41) Angel Borači .

42) Jakob Tiepol, Benečan.

43) Leonhard Querini, Benečan.

44) Lovrenc II., Benečan .

45) Angel II.. *

46) Janez VII.

47) Gnid...

48) Lovrenc III.

825

830

854

860

880

884

902

903

906

907
910
923
956

968

969
1010
1037
1044
1049
1085
1094
1121
1121
1128
1183
1198
1212
1228
1231
1244
1256
1269
1282
1290

Od leta

49) Egidi iz Ferrare .

50) Angeli«.. •

51) Pavl • • ..

52) Marko, Benečan.

53) Dominik V.

54 ) Dino Radikofani . . . :.

55) Andrej iz Padove.

56) Fortuneri Vascelli, Francoz.

57) Orseol III., Benečan.

58) Sv. Frančišek Guerini, Benečan ....

59) Tomaž Ferignan, iz Modene.

60) Urban .

61) Peter III.

62) Peter IV..

63) Konrad, Napolitan ..

64) Janez VIII.

65) Frančišek II. Land , Benečan.

66) Leonhard Delfin, Benečan.

67) Blaž Molin, Benečan., .

68) Marko Kondulmeri, Benečan.

69) Dominik Mikeli, Benečam.

Versta Goriških škofov. C. K. Knezov.

I. Nadškofa.

1) Dragotin Michael grof Attems, Goričan 1752

2) Rudolf Jožef grof Edling, Goričan . 1774

II. Gradiškanska škofa.

3) Frančišek Filip grof Jncagi, Štajerc 1788

4) Jožef Walland, Krajnc.1819

III. Nadškofa Metropolita Ilirskega
Kr  a lj  e s t v a.

Jožef Walland, ravno tisti, kot zgorej 1830

5) Frančišek Ksaveri Lušin Ces. Kralj.

Knez, Korošec • • . . /.  . . . 1835

81

Doleta

1310

1310

1313

1314
1318
1332
1337
1351
1355
1369
1373
1383
1401
1405

1405

1406
1406
1410
1427
1439
1446

1774

1784

1816

18i.0

1834

6

41169

.. r.nV* Si i-4$r (0*

Drugi pristavek. 4  (or

.... „__ .... fvti<J rtf 1

r. <*• :'o8 '• !*! .

Razgled

Goriške nadškofije konc leta 1851.

NUK


Narodna in uniuerzitetna
knjižnica

0U000445122