f
advertise ш
THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Conunerlcal Prlnilng of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Citatelji ▼; CHICAGI. NEW YORKU; DETROITU.
вр1оћ po in Ixvon Amerike
xxxrx. — LETO xxxrx.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), MAY 2, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 87
Zadnje vesti
oblačno, deževno, mile je po vsej re-*1, tudi v Ohio. Temperatu-. ."^j^'šja 60, najnižja 54 vremenska napo-Za danes. Enako vreme je povedano za jutri.
predsed-
K Eisenhower tiskovno konfe-CO. (Mgovoriti bo moral na ^^sanje ali bo povabil Rusa Bulganina v Wash-
'"gton.
Ko gre za priprave na volitve, gl^e Eisenhowerja, pred-j republikanske stranke HaU, dejal, da se Ei-He	bo udeležil podrob-
bo go-
petkrat ali šestkrat pa sa-Preko televizije.
za vprašanje kdo ima , "jejse letalstvo—ali Ameri-I Sovjetska zvezar—se je k iiin •'	obrambeni tajnik
kih ^	več tež-
ili ћк ^'^bnikov kot Amerikanci tudi hitreje napravijajo.
v Wahingtonu raz-Skih ^ reorganizaciji ameri-čai	j® dal slu-
Ijj	Matthew McKeon,
Car 1-^ 'točnem vežbanju v So. sitiJf	aprila povzročil
ftlli	marinov, Id so uto-
jj v Vodi, oziroma močvirju.
je, da je bil narednik San*''	sploh načeto vpra-
je ali je trdota vežbr , ja mn-
РНЛ^ ^^tna ali ne. Narednik §бе ^ izredno vojaško sodi-govori, da slučaj ne jj samo njega, marveč ena-Oruge podčastnike in častni-ftiarinov.
vzgoje in šole je Д velikega zaniman ja po ^ ®riki. v Washington« zaseda ameriških trgovskih zbor-® m se peča z učitelii, inženirji znanstveniki. V St. Paulu, '"и., So sklenili, da morejo na doK--	dobiti sredstva, da
učitelji in učiteljice $50 . ^ na mesec. Družba Westing-ђпн^ ^ Baltimore, Md., je po-«^ila inženirjem, da jih stroške podpira č Jl^^ljevati študije. Kdor bi ho-^ javiti Se in priti v Baltimore, povrnejo enako dopđtovalne roske. Občinski svet Shaker г v Clevelandu bo dal svo-0^^ Y^iteljstvu skupno $50,-
na svo-če hoče,fo
vec plače na leto.
gv padiz, O., so štirje name-Hanna Coal Co. vozili to-®nii avto, na katerem je bil to-O'" kisik. Prišlo je do eksplozije, g Vzrokih se vodi preiskava, to-posledice same so bile straš-na tovornem vozu so bili Vozilo samo pa zdrobljeno "a kose.
Kakšne hiše si želijo ameriške gospodinje
WASHINGTON, 1. maj—"Me zahtevamo spremembe ne pa enoličnosti v naših domovih. Tisti, ki zidajo hiše, morajo poslušati tudi ženski glas. Do sedaj so mislili, da lahko zidajo po svoji glavi, pa jih bodo razmere prisilile, da povprašajo tudi nas." V Washington je bilo povabljenih sto ameriških gospodinj iz vseh krajev republike in so federalnemu uradu, ki pomaga pri stanovanjski akciji, dale nasvete kakšne naj bodo v svoji notranjosti nove ameriške hiše.
Tudi tajništvo za delo je od-*^-——-
svoje strani zbralo podatke o željah in tendencah ameriških stanovalcev in je prišlo do zaključka, da se zahteva, da naj bodo nove hiše prostornejše, drugi zaključek je bil ta, da se mora računati z višjimi cenami novih hiš.
Ameriške gospodinje zahtevajo:
V	novi hiši naj bodo najmanj tri spalnice. Otroci naj imajo posebne spalnice.
Današnje običajne kopalnice so premajhne. Vsaka kopalnica mora biti vsaj "one and a half."
V	hiši naj bo družinska soba, pa tudi salon. Soba salon naj bo mirno bivališče, kjer ne bo televizijskega aparata, kjer se bo bralo, študiralo, sprejemalo goste in razgovarjalo.
Hiša mora imeti svoj prostor, jedilnico, kjer se bo pri jedi lahko zbrala vsa družina.
Hiša naj ima družinsko sobo, tam naj bo postavljen televizijski aparat, razne mize za igranje, tam naj se igrajo tudi otroci. Kuhinja naj bo prostorna, naj ima kot za prigrizke, zraven kuhinje naj bo pralnica. Pralnice torej ne več v kleti. Tudi garaža naj bo prostorna. Ob koncu garaže naj bo poseben prostor, kamor se spravlja potrebno orodje.
Ameriške gospodinje se zavzemajo tudi za to, da naj bodo okvirji oken napravljeni iz aluminija, ne pa več iz lesa.
Zabava po seji
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeležijo redne seje nocoj v Ameriško jugoslovanskem centru na Recl"^r Ave. Seja bo važna radi priprav za nedeljsko konferenco. Po seji bo pa malo prigrizka in zabava v počast materam.
Slikanje zborov
Člani in članice dramskega, zbora Ah ton Verovšek so pro-šeni, da pridejo v petek zvečer, 4. maja sigurno točno ob 7. uri v Slov. del. dom na Waterloo Rd., kjer se bo celotni zbor slikalo na odru. Po slikanju se vrši seja.
Denarna listnica ukradena
Na nedeljski priredbi zbora Zarja je v gneči nekdo izmaknil John Zaicu iz 452 E. 157 St. denarno listnico, v kateri je imel nekaj denarja in osebne papirje. Ako bi kdo slučajno jih našel, je prošen, da mu sporoči.
Prestal operacijo
Mr. Anton Golič iz 28516 Parkwood Dr. se nahaja v ML Sinai bolnišnici, soba št. 454, kjer je v ponedeljek srečno prestal operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Prva obletnica
Danes zjutraj ob osmih se je brala v cerkvi sv. Kristine za-dušnica v spomin prve obletnice smrti Edward Baitt.
KDO VSE ŽIVI OD PODPOR
J hotelu Congress na Wood-_ Ave., kjer se prenočuje po-Namreč za 75 centov, je Sorelo. Stanovalci, kakih li Številu, so se v naglici ro§i-v'	bil hudo opečen in se
bolnici bojuje za življenje, nastalega ognja—cigare-
Dalla:
Beseda "relief" nam je vsakdanja. V slovenščini pomeni podporo. V Clevelandu si belijo glavo kako dobiti sredstva za ta fond, ki kopni, če že ni skopnel, oziroma kako na drugi strani znižati število ljudi, ki živijo od te podpore. Nekateri celo trdijo, da, če bi dobro pregledali srce in obisti vseh ljudi na "reliefu," bi morali priznati, da je komaj pet odstotkov ljudi, ki prejemajo to podporo, res vrednih in zasluži, da to podporo dobivajo. Dfugi so leni in se jim podpora nakazuje, ker se pri izplačevanju podpore dovolj ne pazi.
V ameriški javnosti je v zadnjem času najbolj politično zanimiva podpora federalne blagajne ameriškim farmarjem. Prvi vtis bi bil ta, da so le ameriški farmarji privilegirani.
Federalna vlada v Waahingto-
s» Texas, je 24-letna porodila četvorčke. Otro-
^nska
J So prišli na svei šest tednov ^ Zgodaj. Zaenkrat se mati z Vso*^*	dobro, vendar se z
hn/i ®'^^®stjo ne more reži, da ђ. ® ^tvorčki ostaU pri življe-bosta nadaljna
Berei
^ ima svojo najšte-
vilnejšo dnižino v družini Lyle Coffin. Zakonca Coffin sta se poročila leta 1938. V začetku zakona ni bilo otrok, nato pa so pri hajali kar po vrsti in je Coffino-va včeraj porodila dvanajstega, Najstarejši v družini je star 15 let. Coffinova pravi, da tudi sama izhaja iz družine, v kateri je bilo 10 otrok. Od teh je osem §e živih. Njen mož pa ima pet bra tov in sester. Rodovitnost v dru ž!ni Coffin se tako deduje.
nu je objavila zanimiv pregled komu in kako visoke podpore se izplačujejo. Podatki veljajo le za eno leto, ki se bo s federalnim proračunom končalo dne 30. junija 1956. V tem letu bo šlo iz federalne blagajne podpor:
Za ameriške farmarje, za znano parity $1,700,000,000.
Za ameriške veterane, pokojnine in drugo $4,700,000,000.
Za ameriške tiskarne znižane poštne pristojbine, za razpošiljanje časopisov, magazinov in knjig $233,000,000.
Za ameriške ladjedelnice in potniške družbe $748,000,000.
Federalna podpora državam za vzdrževanje cest bo znašala $729,000,000.
Za obnefogle, za stare ljudi bo šlo iz te blagajne $1,500,000,-000.
Mi pa podpiramo tudi tujino. Od konca zadnje svetovne vojne do danes smo dali vojaške in gospodarske pomoči čez 50 milijard dolarjev.
Letošnja gospodarska in vojaška pomo^ ameriškim zaveznikom bo obremenila federalno blagajno za $4,100,000,000.
Kje je absolutni kapitalizem in čisti gospodarski liberalizem in ali se smemo jeziti samo na farmarje, Če ti dobivajo podporo?
AVTOMOBILU IN VOZNIKU SE VSE * ■ PRIPETI
V	Tulsi, Oklahoma, se pred sodiščem zagovarja tat avtomobila. Njegovo ime je Henry Ford, ukradel pa je avtomobil Chevrolet.
V	Los Angeles je poskušal s srečo trgovec z rabljenimi avtomobili. Dal je plakat, na katerem je bilo napisano: Vaš voz mi je potreben, kar pridi notri! Komaj je bil plakat obešen, je za-vozil v trgovski prostor voznik s svojim avtomobilom, vdrl skozi lesena vrata, katere je polomi!, drvel v raz-stavljalni prostor, oplazil dva avtomobila, zadel v tretjega in v naglici odsko-žil kar na četrti avtomobil.
Zdravnik v Newarku, Ohio, je javil policiji tale slučaj: "Ko sem se vozil s svojim osebnim avtomobilom, mi je sledil neprestano drug avtomobil, katerega je vozil advokat moje žene, ki me je zapustila. Za advokato-vim avtomobilom je bil avtomobil, v katerem se je peljal, pa ne po njegovem naročilu, eden od njegovih prijateljev, ki je hotel videti, kaj advokat namerava. Za tem avtomobilom je bil četrti avtomobil, v katerem je sedel privatni detektiv njegove pobegle žene.
V	Lake George, N. Y. je prometna komisij ustavila žensko voznico, ki je prehitro vozila, "čutim, da z gumami od avtomobila ni. nekaj v redil in hočem priti domov predno bi gume počile," je bil njen zagovor.
V	San Diego je lastnik garaže zasačil vlomilca, ki je oči vidno hotel ukrasti avtomobil. Vlomilec je imel pri sebi pištolo. Ko ga je prijela policija in ga telesno preiskala, je našla, da ima pri sebi le pištolo igračo, leseno pištolo. 'TSako to?" je zanimalo policijo. Osumljeni je imel odgovor takoj pri roki, da je namreč bivši obsojenec in kot tak ne dobi dovoljenja, da bi nosil pravo orožje.
POTUJMO IN U2IVAJM0 POClINKE, SAJ SAMO POSNEMAMO AMERIŠKE PREDSEDNIKE!
POSLANISrVO U&A. V PABIZU JE* OBLEGANO OD AMERIKANCEV
O ameriškem predsedniku govorimo, da ima v pre-stolici v Washingtonu dela čez glavo, da gre za službo, ki ubija. Delo in odgovornost bi mu narekovala, da večino leta preživi v Washingtonu. Če smo opazovali življenje ameriških predsednikov v zadnjih petdesetih letih, smo našli, da so prebili od dveh do štirih mesecev vsako leto izven Washingtona. Edino izjemo je delal Herbert Hoover, ki se je držal Washingtona.
Franklin Delano Roosevelt je-*--
tudi veliko potoval. V 12 letih predsednikovanja je šel 287 krat na potovanja. Povprečno je šel na potovanje 23 krat na leto.
Harry Trftman je bil v predsedniškem uradu sedem let in devet mesecev. Na potovanje je šel 177 krat in kakor Roosevelt, je šel tudi Truman povprečno 23 krat na leto na potovanje.
Predsednik Eisenhower, če vzamemo tri polna leta in tri mesece leta 1956 njegove službe, je šel že 94 krat na potovanj^. Povprečno na leto 29 krat.
Iz Washingtona so bili odsotni tako Roosevelt, kakor Taft, tako Coolidge, kakor Truman, tako Harding, kakor Wilson.
Njihova potovanja niso bila kratka; prevozili so na tisoče milj. Predsedniki se poleg tega radi mudijo na privatnem posestvu.
Franklin Roosevelt je v svoji dobi predsednikovanja prebil skupno 723 dni v Hvde Park, N. Y., povprečno na leto 59 dni.
Harry Truman je rad pohitel
Mo., kjer je prebil skupaj 90 dni, ali povprečno vsako leto 12 dni.
Tudi Eisenhower ima svoje privatno posestvo v Gettysbur-gu, Pa. Tam je do sedaj prebil že 78 dni, ali povprečno vsako leto 24 dni.
*
Ne samo ameriških privatnikov, tudi ameriške politike je izvabila tujina. Več kakor pol milijona Amerikancev bo šlo prebiti letošnje počitnice v Evropo. Tisti, naši prijatelji, ki so se prijavili za potovanje ali po ladjah, ali z letali, vedo iz lastne skušnje, kako počasi in trda gre z rezerviranjem sedežev.
Ameriški kongres obravnava nov finančni predlog, katerega oče je senator Mike Mansfield, demokrat iz Montane, da naj se odobri posebna vsota za ameriška poslaništva v tujini. Ta poslaništva ne shajajo s sedanjim proračunom. Poslaništvo v Parizu je z delom z ameriškimi turisti preobloženo. Treba je postaviti nov urad, ki bo imel izključ-
na svoj dom v Independence, I no nalogo, dn skrbi za ameriške
AMERIŠKI DOLAR V KANADI
30-letnica poroke
Včeraj, 1. maja sta Mr. in Mrs. Frank in Pauline Hunter iz 3410 W. 97 St. slavila 30-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima k temu dogodku izrekajo svoje najlepše čestitke, želeč jima zdravja in sreče v skupnem življenju še na mnoga leta!
Zopet doma
Po težki operaciji, ki jo je prestala v Euclid-Glenville bolnišnici, se je vrnila na svoj dom dobro poznana Mary Klum iz 17906 Sehenley Ave. Lepo se zahvaljuje za obiske, krasne cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
Važna seja in vaje
Nocoj točno ob osmih se vrši važna seja pevskega zbora Jadran v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Po seji se vršijo pevske vaje. Prosi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeležijo.
Za staro domovino
Radio aparate, kolesa, motorje in druge stvari lahko naročite in pošljete v staro domovino preko. Bled Travel Service agencije na 6113 St. Clair Ave.
Kanadski gospodarstveniki se pritožujejo, da je v kanadskih podjetjih preveč ameriškega dolarja. Kanada postaja ameriška gospodarska kolonija. V Kanadi je prišlo prav do odkritih napadov na ameriški gospodarski imperializem.
Objavljene številke, k%ko je v Kanadi investiran ameriški dolar, so zelo zgovorne;
Od kapitala, ki јз vložen v kanadsko industrijo, 'pripada 68% Kanadčanom, 25% Amerikan-cem, ostalim pa 7%. Gre pa za gotove industrije, kjer ima ameriški dolar večino. Tako v industriji petroleja, rafinerije petroleja in prevoza petroleja. Ameriški dolar je v tej industriji udeležen z 59%, oziroma 53%, ozi-
roma 61%, večino ostalega kapitala, ki pa je v manjšini, ima Kanada.
V produkciji električnih aparatov v Kanadi je ameriški dolar udeležen z 59%, kanadski le s 35%, ostanek odpade na drug tuj kapital. Tudi v kemični industriji je naložba ameriškega dolarja višja kot kanadskega, namreč 46%; 49%. Močno je ameriški dolar udeležen v rudnikih, v papirnicah; ko pa pride na vrsto avtomobil, je ameriški dolar naravnost gospodar. V avtomobilski industriji Kanade ima ameriški dolar 76%, kanadski le 23%, drugi tuj kapital le en odstotek vsega kapitala. Ta pregled kaže, da so kanadske gospodarske skrbi razumljive.
ŽALOIGRA V ARGENTINI
Nova vlada v Argentini preganja ostanke Perona, ki se nahaja v političnem pregnanstvu v Panami. Argentina notranje ni pomirjena, gospodarsko se zvija v krčih. Zadnje poročilo o stanju v Argentini pravi:
Peronisti uganjajo vedno večjo propagando, organizirajo politične celice po vsej republiki, namen pa je ta, da omogočijo povratek Perona nazaj v Argentino.
Peronisti kolovodje doma so v najožjih zvezah s Peronom v Panami.
Sabotaže, ki jih uganjajo Peronisti, so vedno številnejše. Argentini primanjkuje policije, ki bi bila zvesta vladi. Železnice so posebna tarča Peronistov. Vlak se iztiri, ker je bila proga poškodovana. čez noč so poslikane stene hiš s parolami Peronistov in
kar se preko dneva očisti, se ponoči zopet pomaže.
Argentinska vlada sama priznava, da ima na stotine agitatorjev Perona pod ključem v zpo-rih.
Argentinski delavci niso zadovoljni z novo vlado. Peron jim je znal dati "kruha in igre," je znal brenkati na njihovo južnaško latinsko kri. Peron ima še vedno zaslombo med argentinskimi oficirji. Sicer je bilo odstranjenih veliko poveljnikov Peronistov, so pa Peronisti še vedno v armadi.
Argentinsko gospodarstvo je šibko. Pričakovali so, da bo pri šel v deželo tuj kapital, oživel gospodarstvo, pa se to upanje ni izpolnilo. Notranje razmere niso urejene in tuj kapital ni varen. Argentina je v inflaciji. Zdi se celo, da vlada nima sredstev, da bi to inflacijo zajezila.
privatne izletnike.
Senator Mansfield je postregel s številkami. Lansko leto je obiskalo ameriško poslaništvo v Parizu 707 kongresnikov z družinami in z osobjem svojih pisarn. Poleg teh je poslaništvo obiskalo radi informacij 1,360 uradnikov in 911 Amerikancev, ki so svoj obisk pri poslaništvu označili kot važen. Šlo je za industrijalce, trgovce, žurnaliste, razne igralce, pa jih ni bilo mogoče nagnati s kratkim vljudnim odgovorom.
Amerikanci zahtevajo od ameriškega poslaništva, da jim gre v vsakem pogledu na roke. Poslaništvu enostavno javijo, da bo letalo pristalo na letališču v Parizu takrat in takrat, da bo prišla potniška ladja v pristanišče takrat in takrAt, bodo nadaljevali pot po železnici in pričakujejo, da jih bo kdo od poslaništva čakal na končni postaji; pričakujejo tudi, da bo poslaništvo preskrbelo za hotel, da jih bo do hotela spremjalo in podobno. Poslaništvo naj postreže Ameri-kancem z vsemi informacijami, to pa za ves čas njihovega bivanja na počitnicah v Franciji, oziroma drugod v Evropi.
Amerikanci znajo računati tudi z bodočo prijavo davkov. Gotovi stroški potovanj in počitnic se dajo spraviti tudi v tisto postavko, ki po davčni postavi zahteva pravico, da se upošteva pri končni odmeri davkov. Posebno, če se da potovanje združiti z interesi "businessa."
ODŠKODNINA ZA STRAH
V Buffalo se je v podjetju smrtno ponesrečil neki delavec in ko je njegov tovariš videl nesrečo, je sam izgubil živce. Moral je iti v bolnico in začasno ni mogel delati,, pa so odločili, da mu gre odškodnina.
Smrt v domovini
Mr. Joseph Dodic iz 13901 Corsica Ave. je prejel iz stare dpmovine pismo, da sta umrla v vasi Obrov, fara Hrušica, Slovensko Primorje, brat Jakob in njegova žena Ivana. Brat je umrl 1. aprila, njegova žena Ivana pa na 3. aprila. Stara sta bila vsak 74 let. Poleg brata tukaj, zapušča umrli v Bay City, Mich., sestro Mrs. Frances Hrvatin, v stari domovini pa štiri otroke. Pokojni je bil v Ameriki od leta 1907 do 1910 in je delal v Flint, Mich. Bodi jima lahka domala gruda!
V staro domovino
Poznana Mr. in Mrs. Louis Furlan sporočata, da jima je poštni urad spremenil hišno številko iz 320 na 35525 Stevens Blvd., Willoughby, O. Prihodnji mesec se podata na obisk v staro domovino. Mr, Furlan obišče svojce v vasi Velike Žablje pri Ajdovščici, kjer ima sestro Mol-lie Vrčon, Mrs. Furlan pa je doma iz Cerknice pri Rakeku, kjer ima mater Ivano Zakrajšek, brate in sestre. Želimo jima srečno pot in veselo snidenje z domačimi.
Pismo iz domovine
Iz stare domovine je prišlo pismo naslovljeno na Joseph Drob-nič in sicer od M. Sraj, Topol 16, p. Nova vas pri Rakeku. Pismo se dobi na naslovu 917 E. 73 St.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

AKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3,-Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaridu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)--------------------
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)___
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 2&lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
2A PEAViCE VEČINE
Prvi maj so izven .Amerike praznovali kot delavski praznik, posebno v komunističnem svetu. To bomo priznali tudi v Ameriki, da se je teh proslav udeležilo na milijone in milijone delavcev in delavk. Samo delavske unije štejejo danes v svetu najmanj kakih 120 milijonov članov, v sekakor velikanska številka!
V	svetu, ko gre za delavsko vprašanje, za delavski interes, pa ne gre samo za delavsko strokovno gibanje, za delavske unije, marveč tudi za delavske politične stranke. Močne delavske politične stranke obstojajo, lahko bi rekli povsod. Laoof Jharty v Angliji je enkrat na vladi, to se pravi, da je takrat pri volitvah postala večinska stranka, drugič je Kot giavna stranka opozicije. Brez Labor Party v Veliki Britaniji ni političnega življenja.
V	komunističnem svetu so delavske stranke sicer pod diktaturo, prevzele vso državno in javno oblast v svoje roke.
Izven anglosaksonskega sveta obstojajo posebne delavske stranke, ki odločilno prispevajo k splošni državni politiki skoraj v vseh državah. Socialist Guy Mollet je predsednik francosjce vlade. Skandinavski narodi imajo bistveno delavske vlade s socialistično primesjo. V Italiji je na primer silno močna komunistična stranka, močne so enako tiste delavske stranke, ki ali poleg komunistov samostojno nastopajo, ali pa tvorijo krilo drugih političnih strank. Delovna sila je z eno besedo močno zastopana, ko gre za družabno in javno življenje v posameznih državah.
Vprašajmo se, ali je kje na svetu, kjer je prosvitlje-nost kolikor toliko uveljavljena, še kaka krajevna ali državna oblast, vlada, kjer bi ne bilo posebnega oddelka, ki bi se pečal z delavskirii vprašanjem. V federalni vladi v Ameriki imamo tajništvo za delo. V drugih vladah se ta oddelek navadno imenuje ministrstvo za socialno politiko. So posebni oddelki, ki so priključeni k drugim vladnim oddelkom. Je pa ni države, ki bi se danes ne brigale za delavska vprašanja, sploh za pravno ureditev dela. To pa, ko gre prvič za delo mladine, kdaj sploh sme začeti delati; ko gre za delo dorasle delavne sile, koliko časa naj dela, torej vprašanje osem urnika; ko gre za žensko delovno silo, ko gre za razna zavarovanja, za pokojnino, za zdravje, ZE nadzorstvo nad delom, pa tudi, kakšni naj bodo primerni dohodki, vsaj minimalna mezda. Kako je do tega prišlo?
Adam Smith, svetovno znan gospodarski učenjak, je leta 1776 na Angleškem vrgel na trg standardno knjigo o vzrokih in ozadju narodnega bogastva. O takratnem "la-borju" je rabil izraz, da je živinče, ki gara. Delo je bilo stoletja in stoletja smatrano od zgornjih krogov za proklet-stvo, dela naj torej tisti, ki je vsled svojega položaja uso jen in obsojen, da mora nositi to prekletstvo, da mora delati.
Nastopili pa so časi, ko so dali človeku v roke pero in
knjigo. Človek je začel spoznavati, da je pač človek, se je
zavedal samega sebe in zahteval svojo pravico na soncu.
To je bilo v državah izven Amerike!
■—inn I lil .........■""
Razmere v svetu so se spremenile. Bivše strogo agrar
ne države so se spremenile v industrijske, industrijsko de lavstvo je naraščalo in ker je industrijski delavec v sebi spoznal človeka, je zahteval za sebe pravice človeka. Na' vzamemo samo dva vzgleda Združenih držav in Velike Britanije. Nekaj desetletij nazaj je bilo agrarno prebivalstvo obeh držav v ogromni večini, saj je bilo 80 odstotkov prebivalstva agrarnega. Danes je ravno obratno. In kake naj to prosvitljeno delovno ljudstvo ne bi imelo vloge, katera mu spričo številnosti po vseh naukih, ki jih imamo danes kot dognane o človeku, tudi gre.
Mi v Ameriki spremljamo gibanje izven ameriške delovne sile z občutki kot smo jih obrazložili, čakamo pa na naš lastni september, tisti .ponedeljek, ko bomo sami in tipično -ameriško proslavili naš Labor Day, ne kat .praznik delavstva, marveč kot praznik dela, kot takega! L. Č.
POROČILO O PRISPEVKIH ZA SLOVENSKO PRIMORJE
CLEVELAND, Ohio — Prostovoljne prispevke za pevski in dramski zbor "Svoboda" — v Herpeljah, Slovensko Primorje, so darovali sledeči: Po $5.00: Mrs. John Fradel, Pa.; .Mrs. John Miklavčič; Frank Mahor-čič; Anton Novak; Mrs. Frank Zafred; Mrs, Frank Marash.
Po $3.00: Rozi Pavlic, Mrs. Louis Cigoj; Mrs. Joseph Sko-čaj; John Renko.
Po $2.00: Antonija Vrh; John Mezgec; Josephine Tratnik; Matt Petrovich; Carl Samanich; Mrs. Frank Branisel; Anton Pušnar; Stefi Koncilja; Joseph Medvešek; Mary Medvešek; Peter Dujmovich; Frank Siško-vich; Anna Reboly; Louis Rjaveč; Joe Dovgan; John Filipič; Tony Leskovec; Joseph Modic; Neimenovan; Neimenovan.
Po $1.00: Viktor Sneler, George Marolt; Frank Klun; Mary in Andrew Božich; Mrs. Milka Slabe; Louis Petrovič; Joe Siškovičh; Fržnk Česen; Joe Durn; Leo Poljšak; Walter Lampe; Bias Novak; Joseph Culkar; Cam Zarnick; Michael Kumer; Vatro Grill; John Pru-dich; Frank Plut; Ivanka Shif-frer; Vinko Coff; Louis Bar-bišh; John Krebel; John Ro-zanc; Ernest Slokar; John Do-dašh; Joseph Trebeč; Frank Slejko; John Japell; Josephine Podboy; Frank Jarc; Frank Zigman; Math Smith; John Lo-
kar St.; Anna Azman; Gerzina Louis; Josephine Sitar; John Grabnar; Mrs. John Tomažič; Mrs. Ana Kučer; John Horva-tin; Joe Kobal; Rozi Kern; Mary Dodič; Malja Kobal; J. Krančič; Frank Požar; Frank Maurich; John Globokar; Lovrenc Hor-vatin; Louis Ogrinc; Anton Zor-ko; John Pintar; John Arko; Joseph Vičič; Frank Podboršek; Mrs. Anton Ludvig; Frank Žagar; John Kos; Georgia Rup-nik; Ivanka Kramar; Cilka Jan-kovich; Frank Perušek; Mary Trebec; Louis Rolih; Joseph Hrvatin; Marion Bashel; "Vin-cenc S. Pink; John Prostor Rudolf Krebel; Louis Samsa; Josip Perko; Joe Valenčič; Tony Zorko; Peter Tomašič; ne poznan; Mrs. Martin Romih; Frank Fatur; Josiph Šircel; Mary Rupnik; Louis Somrak; Milan Medvešek; Tony Princ; John Balaha; Frank L. Fox.
Po 50c: Frank Bostjančič; John Gerl; George Gelalda; Anton Fabec; Andy Turkman; John Snejder.
Skupna svota sto osem in šestdeset in od poprej $109.00. Skupaj $277.00. Odbor se vsem skupaj prav prisrčno zahvaljuje in se priporoča še ostalim roja kom in rojakinjam za prispevke. Z bratskim pozdravom.
Vinko Godlna, ta j., 19805 Mohawk Ave., Cleveland 19, Ohio.
PRIPOROČILO VOLILCEM V LAKE OKRAJU
WILLOUGHBY, Ohio —Čita-teljem tega lista, ki bivajo v Lake okraju, se sporoča, da bo pri primarnih volitvah v torek, 8. maja kandidat za okrajnega komisarja Mr. Roger E. Smart.
Lake okraj se zadnja leta zelo razvija. Zgradilo se je tam mnogo novih stanovanjskih hiš, napravilo veliko novih cest in ustanovilo veliko nove industrije. Okraj zelo napreduje in ker ™a naravne ugodnosti, se bo s pravim vodstvom javnih uradnikov razvilo v eno važnejših okra-lev v državi Ohio. Zato je nujno, da se v javne urade izvoli ljudi, ki imajo zmožnosti, da izkoristilo ta naravna bogastva v sploš-10 korist prebivalstva.
Eden takih izkušenih in delavnih javnih mož je Roger E. Smart, ki bo pri torkovih volitvah kandidat za okrajnega komisarja. Zavzel se bo, če bo izvo-'jen, da se zgradi in razvije lepo obrežje ob jezeAi, ki bo nudilo prebivastvu vse ugodnosti pri razvedrilu kot pri kopanju, vož iji s čolni, itd., enako pa jim omogočilo dobiti čisto, zdravo oitpo vodo. Mr. Roger E. Smart e zavzema za to, da se napravi love glavne ceste in ulice po vsem okraju, enako, da se po-iravi in zboljša že obstoječe ce-"te, ki bodo omogočile boljši in arnejši cestni promet.
Lake okraj je idealno situiran '.a privabitev nove industrije ob Klezniški progi, ki vozi mimo )kraja. Tudi s stališča tega, da 'im več industrije se nahaja v kraju, tem lažje je davčno bre-ne na prebivalstvo. Zato je mne-)je Mr. Roger E. Smart-a, da se kuša pridobiti okraju Lake čim cč industrije.
Mr. Smart je trdnega prepričanja, da je potrebno imeti v razvijajočem se okraju dobro kanalizacijo, kar konečno je nuj-10 tif di z zdravstvenega stališča.
Kot okrajni komisar, bo Mr. Smart, če bo izvoljen, deloval v vsestransko dobrobit. Upravljal bo svoj urad ekonomično in izurjeno, v zadovoljstvo prebivalcev.
Če boste v torek, 8. maja -oddali svoj .glas za izvolitev Mr.
misarja okraja Lake, boste storili samim sebi največjo dobroto. Poiščite njegovo ime na republikanski glasovnici in napravite križ pred njegovim imenom —X ROGER E. SMART.
Ed. S.
Izlet v staro domovino
Hodil po zemlji sem naši
in pil njene prelesti.
Oton Zupančič
EUCLID, O—Letos bo obiskalo staro domovino izredno veliko število ameriških Slovencev. Tako bo potovalo okoli 400 naših ljudi samo skozi tvrdko Л. Kollander in par sto potom drugih zastopnikov. Ti izletniki niso nikakšni bogataši, da bi tam razmetavali denar in bahaško nastopali, temveč preprosti delavci in mali trgovci, ki želimo pred smrtjo še enkrat videti svoj rojstni kraj, sorodnike in prijatelje. Dasi smo vsi ameriški državljani in smo se po večini že vživeli v razmere nove domovine, nas vendar srce vleče na rodno grudo, kjer nam je tekla zibelka in nas vežejo prijetni spomini na našo mladost. Hkrati si bomo ogledali nadvse lepe in romantične kraje Slovenije, jadransko obal s zgodovinskimi kulturnimi spomeniki in še kaj.
Kajpada bomo tam našli povsem druge razmere kot so bile .pod Avstrijo in staro Jugoslavijo, kajti politične spremembe, napredek in tehnika, so v večji ali manjši meri preobrazili ves 3vet. Kakšne vtise bomo dobili o tamkajšnih političnih,' gospodarskih, kulturnih, socijalnih in verskih vpiašanjih, bo pa odvis-10 od tega, skozi kakšna očala lih bomo opazovali in študirali. Mislim, da bo približno tako kot se je izrazil neki javni uradnik, ki je bil tu na obisku. Dejal je: "France, tam boš našel tri tisoč dobrih in tri tisoč slabih stvari." Toda, dovolj o tem.
Zadnjič sem bral v listih apel znanega rojaka Krista Stokela, da bi naši izletniki praznovali v Ljubljani ameriški praznik Neodvisnosti dne 4. julija. Ta zami-•sel ge zdrava in -priporočljiva, ne
'Roger E. Smart za okrajnega ko- samp vsled inaše zgodovinske
Slovenski gozdarji v južnih državah
Po lastnih doživljajih spisal FRANK TROHA
(Nadaljevanje)
Najbolj neusmiljeno muči gozdarja mrzlica. Malarija ali rumena mrzlica jih je že dosti pokončala, da so našli svoj grob v južnih gozdovih. V mnogih slučajih je gozdar prisiljen, da se poda v severne države iskat zdravja in dela. Nešteto slučajev je bilo že, ko je imel gozdar lepe prihranke in mislil na domovino, v katero se bo v kratkem času podal k svoji ženi, otrokom, sta-rišem in drugim svojcem. Pa ga je nenadoma zagrabila bolezen. Vzelo je tedne, celo, mesece, da je zopet prišel do zdravja in začel delati. V tistem žalostnem času so pa tudi prihranki pošli in začeti je moral na novo.
Iz domovine je prejemal pismo ža pismom, v katerih so ga prosili pomoči, naj v kratkem kaj pošlje in naj se vendar že vrne domov. Ko je dobil pismo od žene, ki ga je prosila, naj zapusti tiste kraje, ker nima prave sreče v njih, mu je bilo kot bi ga sunil v srce, kajti nešteto je že prejel takih in sličnih pisem, pa se ni mogel odločiti, dokler ni bilo prepozno in ko si ni mogel več pomagati.
Poleg bolezni je pa še nepravilno ravnanje z denarjem. Mnogo gozdarjev zaide po lastni krivdi v težkoče in neprilike, da izgube svoje prihranke.
V poletnih vročih dneh osta-vijo delo ter se podajo v mesta, kjer se snidejo z drugimi gozdarji ter začno ž njimi pohajžiti. Loti se jih igralska strast, in hajd kvartati.
Mobile, Memphis, Shreveport ter druga večja mesta so bila
"Izjave neodvisnosti" izpod krutega angleškega jarma dne 4. julija 1776, temveč tu^i vsled povdarka po zahtevani neodvisnosti in svobodi današnjih' kolo-nijalnih afriških in azijatskih narodov. Dalje bo to lepa prilika, da se ameriški Slovenci iz raznih naselbin spoznajo med seboj in se skupno zabavajo.
Ce se bo ta zamisel uresničila, smo uverjeni, da nam bodo šle na roke tamošnje oblasti in javnost. Kaj pa, če bi priredili pravi ameriški piknik kje v ljubljanski okolici, namesto v hotelu, kjer bo nedvomno vročina?
Ker sem žs pri stari domovini naj izrečem čestitke in priznanje naši turo jeni Slovenki in tajnici društva 475 SNPJ, Louisi Ann Mankocvh, ki v Prosveti pod naslovom: "My Trip to Eu rope," opisuje svoje vtise iz obiska v Sloveniji. Njeni članki so silno zanimivi, podučni in brez predsodkov. Vse kaže, da je to dekle inteligentno in razgledano, ki ima izreden dar opazovanja in poljuden slog pisanja. Ima tudi smisel za naravne lepote, zgodovinske spomenike in študiran je značajev preprostih, toda gostoljubnih Slovencev. Le škoda, da se naši otroci ne zanimajo v večji meri za dom svojih starišev in lepoto naših krajev, ker s tem bi si poglobili svoje znanje in hkra ti imeli razvedrilo in duhovni užitek. Good work, Louise!
Našim izletnikom pa kličem: Na svidenje v lepi Sloveniji!
Frank česen.
Važno za zbor Anion Verovšek
CLEVELAND, Ohio — Tem potom obveščam vse člane in igralce dramskega zbora ''Anton Verovšek, ■ da se snidejo v potek, dne 4. n.ija ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd., kjer se bo cel zbor slikal. Slike bodo vzete na odru. /elela bi, da pridite ob času, kajti oder je oddan -stranki, ki bo predvajala predstavo ob 8. uri.
Po vzetju '«lik, bomo imeli sejo kot običajno.
Mary Bozich, tajnica.
gozdarjem nekak Monte Carlo.
Nekateri so priigrali visoke svote, nekateri pa izgubili vse svoje prihranke, nakar so se praznih žepov podali v močvirje ter znova začeli. Morda so se stokrat zakleh, da ne bodo več igi a-li, toda strast jih je vselej premagala.
Znani so mi slučaji, ko je ženska v starem kraju molila, dajala za maše, za srečo in zdravje svojega moža v Ameriki; prav tako so molile matere za svoje sinove ter prosile Boga, da bi jih obdržal na pravi poti. Toda prošnje in molitve so malokdaj zalegle. Izgubljencev, ki so pozabili na svoj rojstni kraj ter na svoje drage, je bilo mnogo po gozdovih v južnih državah. Niso se izpreobrnili, kajti slaba družba jih je vedno znova podjarmila, da so ostali to, kar so bili.
Poznal sem moža, ki mi je pripovedoval, da se že triindvajset let klati po gozdovih, pa ni niti pisal domov. Začudil sem se, da se nisem mogel bolj. Vprašal sem ga, kaj ga je do tega doved-lo, da se je tako zmešal. Pa mi je pravil različne dogodke, kakor sem jih že opisal. Odlašal je od dneva do dneva, dokler niso nretekla dolga leta. Postal je star in slednjič tudi smrt našel, kajti pobrala ga je bila kruta mrzhca. Pravil mi je, kako je bil nekoč prišel s svojimi tovariši v mesto Shreveport, kjer se je sestal z drugimi gozdarji. Bilo je še v času, ko je cvetela salonska obrt. Pa so začeli piti in tudi kvartati. Siromak je tedaj zapravil in zaigral vse svoje prihranke, osemsto dolarjev. Pa ni bil sam, ki je zaigral toliko svo-to, bilo jih je več. Nekateri gozdarji, ki so priigrali, so se takoj podali v domovino, kajti so bih srečni, da so vsaj enkrat prišli do denarja na ta način.
Tiste čase, ko so bili še saloni v polnem razmahu, so salonerji po nekaterih južnih mestih delali denar in bogateli na račun gozdarjev. Kakor je že znano, mora drugi postati žrtev, ako hoče eden več podjarmiti pod seboj. Gozdarji so zapravljali denar ter se praznih žepov vračali v močvirsko gozdovje, drugi so ■pa bogateli na njih račun. V mnogih slučajih se je tudi pripetilo, da je podjeten saloner tudi posodil gozdarju, ki je prišel ob vse svoje prihranke. Seveda je saloner tudi dobro vedel komu posoditi, zato so bili le tisti dobrote deležni, kateri so imeli v starem kraju posestva, s kateri-nii so jamčili, ako slučajno ne bi mogli plačati in odslužiti v Ameriki, da bo upnik lahko v domovini iztirjal svoj dolg.
Še ko sem se nahajal v domovini, so mi bili znani slučaji, ko so morale ženske plačati za svojimi možmi dolgove, ki so jih napravili v Ameriki, oziroma v južnih državah.
Nekoč je bil prišel iz Amerike človek, ki je imel salon nekje v južnih državah. Dospel je v domovino ter prinesel seboj precej debelo knjigo, v kateri je imel zaznamovane svoje dolžnike. Jaz sem sam ž njim prišel v stik ter sem videl, da jih ni bilo malo, pač pa precej. Ni bil nikak slepar, kajti je imel vse natančno popisano in potrjeno z lastnoročnimi podpisi, da so dolžniki resnično prejeli denar od njega. Seveda ni prišel na luno gledat v staro domovino, ampak tir-jat svoje dolžnike. Ako ni šlo zlepa, je započel sodnijskim potom, vsled česar je marsikatera ženska občutila grenke čase.
Ne vem, kako bi označil človeka, kateri je do tega prišel, da se ni mogel preživeti ter je bilo treba še za njim plačevati dolgove v domovini.
Ni lepo opisovati takih stvari, ker sem pa sklenil, da opišem
dobro in slabo, nisem hotel te ga izpustiti.
Naj opišem tudi tiste, ki sodili z malim zadovoljni, delali rw'
no, varčevali in so s svojo trajnostjo zaslužili precej narja. Nekaj so ga poslali v lih ^votah svojim ženam, teram in očetom. Ko so se P" pozneje vrnili, so še prilično sV"" to prinesli seboj. Tistim, se plačalo iti v Ameriko, kakor f di v južne gozdove.
Ko sem se še nahajal v njenih gozdovih, sem naletel ^ nekaj skupin, v katerih so časti vredni gozdarji. Delali ^ redno, čuvali so se pijančeva®? in igranja za denar. V dneh, ko je pritisnila najM vročina, se niso podali v .!
I Af.
isil"
ampak so ostali v gozdu, so ob jutranjih urah in vča pozno zvečer, ko se je Ž3, , shladilo. Če je bilo pa le vroče, so pa počivali in se veli ceneje, kakor pa v Tnes'**' Taki gozdarji so si nekaj po^^. nili, čeprav so malo zaslu^j: kajti štedili so in se varo^ škodljive družbe v mestih. UsF li so in se v nekaj letih vrnil* -domovino.
Kar se mene tiče, nisem dosti po nepotrebnem kajti sem imel tako srečo nahajal v takih skupinah, smo se večkrat selili ter i'^f več praznih dni kot pa delovi"®' Poleg tega smo imeli še nadlog" z vodo oziroma poplavo, zadnje se nas je pa še тох'^''^ lotila ter druge bolezni. TreW f bilo zdravnika in hoditi v Ijene naselbine in na ta način ■
prihranki sproti izginjali. no sem pa tudi opazil in pre^^®. ril, da bom težko kaj prihr^ v gozdovih, vsled česar seiA ^ bil tudi določil, da čimprej zaP'' stim tiste kraje ter se pod^ nazaj v severne države.
Kakor sem že omenil, so
naj'
večja nadloga gozdarjev v nih močvirskih gozdovih koni^''. ji, ki gozdarje mučijo s svoji ^ strupenimi piki, jih ovirajo P' delu, pri počitku ter zanesejo lezen, katera je največjo zlo. ^,
delu ni skoro mogoče prepre
0]
da bi te komarji ne pikali. - . se kake vrste mazilo, včasi ti* petrolej, kar pa toliko po kakor nič.
Nikoli ne bom pozabil, ko ^ se nekega dne dobro namaza^
sel" ■lea]
3
petrolejem, pa mi je samo ne minut pomagalo." Nekateri si magajo z dimom, zakurijo og®"* s svežimi drvi in listjem, kar vzroča mnogo dima. To je še boljši pripomoček. Je pa zop® sitnost, ako dim zavije proti darju. V tem slučaju tudi mu škodi, mislim, da še bolj pa komarjem.
Nekoč se nam je bilo pa šs kaj takega primerilo, da smo ^ morali poleg vse izmučeno® smejati in si solze brisati smeha. Naš tovariš Andrej, ki obrezoval doge pod visokim dr^ vesom, je zakuril ogenj po^^" sebe in ogenj je povzročil toli^j! dima, da so res komarji odfrč®/ vstran in menda čakali bolj®^ prilike. Naenkrat mu pa p^^^ pred nos pade z drevesa vclil^^ kača. Dim je bil tudi njo oinan^'' ki se je nahajala slučajno drevesu nad Andrejem. Ko 3® kača padla predenj, se je ta^^^ ustrašil, da je tako zarjovel, bi ga sam peklenšček potegnii ^ peklensko brezdno. Ko je P® končno uvidel, da se mu ni ^ zla pripetilo, se je lotil prve^ dela, da je kačo ubil. Tovarif smo se mu pa tako smejali, da j® bil postal jezen ter nam zabru®'' —Kaj se boste smejali, neum"®' ži. -Če bi se kateremu -izmed v®^ kaj takega pripetilo, bi bili плЗ' brž stekel v kolibo po drugo če!
(Dalje prihodnjič')
nekaj je narobe v g. m.
rai	v družbi Gene-1 rej mora znižati cene svojim pro-
JG mogla ta duktom.
% , ^ lansko leto napraviti več stp milijardo dolarjev čilo? , in obrestovati na-^ kapital z več kakor 30% I So cene avtomobilov te druž-^ previsoke, ali so mezde delav-
Pa 2"	prenizke, ali
Gpf! , skupaj roko v roki.
^Ustri^t	največja in-
^Kbijska družila, Icateri gre sa-
stvn	Ameriško Ijud-
Da zvedeti, zakaj so cene спћ tako visoke, pa če ra-produkcijske stroške,
ka "	le še čistega dobič-
teeui Kefauver, ki se po-Pređf/1^^ bodočega ameriškega [tdsednika, je prid u(iaril, niSo
^'''adno poročilo pod-^ senatu, ki je preiskoval
rai°i?^^^ ^ ^ (družbo Gene-otors. Tudi to poročilo pod-
jjjj Povdarja, da je družba
^ izredno visoke dobičke, to-
ENAEOPRAVNOST
Bm&N a
Na splošno so se investicije, naloženi kapital v ameriških podjetjih lansko leto obrestovali z 12%. Pri družbi General Motors z 31%, Družba General Motors ima takorekoč v zakupu avtobuse in preskrbuje ameriške prevozne družbe kar^ 80% vseh avtobusov. V družbi je 15 delni-čaijev, ki diktirajo družbi. Družba sega izven svojega območja in je na primer kupila Euclid Road Machinery Co. v Clevelan-du, ki bi s prvotnimi nameni General Motors ne bi smela imeti nobenega opravka. Družbi G. M. gre za monopol, v Ameriki pa imamo zakon proti monopolom. Na poročilo, ki obsega SO strani, katero je izdal senatni pododbor, je družbi G. M. zaprlo sapo. Vodstvo družbe G. M. je odgovorilo, da bo dalo pojasnilo, toda kdaj in kakšno, ni povedano.
^^AHAM ^EKLICUJE
Colorado, se vrši
% Г""
»later-	ki Je dal svoji
ift m t ^ ^^o'^'ček peklenski stroj klenlr	nakar je pe-
iftati stroj v kovčku, ko je Ty^i ^Pii^ v letalo, eksplodiral., Ubitih	potnikov je bilo
slišan -	je pri prvem za-
1^2	gladko priznal, na
pravl^r sedaj preklicuje in ' je bil k izjavi prisiljen.
CIPNU NI ŠAL!
kje:' bojti-
tev t domacmi za priključi-jajoV^f ^ materi Grčiji, izhajajo	pisani listi, obsto-^ pa enako časopisne agencije je bi? službo. V tej službi pgj., domačin Wideson, zo-so uporniki sklenili ^id ° ^^■rota je rodila sad in so ubili. WideAon je . ^^.jprej tri strele v hrbet, P^'^el, so šli zarotniki k glavo^ oddali še en strel v
^^RAšUJMO o veri?
Dj^^t^liški magazin Catholic 8g Se zavzema za to, naj bi Ijud^^^^iško prebivalstvo pri Pi-aš^ 1 ^t^tju leta 1960 pov-sti ^ ° tudi po verski pripadno-
Isfi
1јцл , P'^edlog je bil stavljen pri 1950 .štetju leta 1940 in leta ' pa je bil obakrat propadel.
SLab
čuti
A NAPOVED
ftlg	da je hladnega vre
^lad	Kdaj bo prišla po-
lip„ .' daj bo sonce odprlo cvet-
0^ oživelo polja?
Post • ameriška vremenska bo ^ Washingtonu daje sla-Hladneje kot obi-prav tja do sredine ma-
VROČI OTOK CIPER
Zadnje čase precej beremo in slišimo o otoku Cipru (Cyprus) v Sredozemskem morju. Otoča-ni, katerih je štiri petine Grkov in ena petina Turkov, se hočejo iznebiti angleške nadvlade in se pridružiti kraljevini Grčiji. Otok je v znani zgodovini imel razne vlade, domače in tuje. V novejšem času je bil dolgo v turški qblasti, potem pod nekako skupno vlado Turčije in Anglije, leta 1914 pa je Anglija otok Ciper enostavno anektirala in od takrat je britiška kronska kolonija.
Otok Ciper meri 3,572 kvadratnih milj in ima približno pol milijona prebivalcev. Grško ime otoka je Kupros; baje po izvrstnem bakru, ki so ga tam produ-cirali že pred tisočletji in katerega so črpali že stari Rimljani. Danes pbratuje tam le ena ameriška družba bakra. V ostalem je dežela večinoma poljedelska; prideluje razna žita, bombaž in južno sadje.
Situacija na Cipru se je močno zaostrila, ko so Angleži aretirali grškega pravoslavnega nadškofa Makariosa in ga de-portirali na britiško otočje Seychelles v Indijskem oceanu. Ma-karios je bil obdolžen, da j-' pomagal upornikom, ki hočejo, da se Ciper pridruži Grčiji. Kljub velikem številu angleškega vojaštva na otoku, so krvavi izgredi na dnevnem redu. Demonstracije proti Angliji se vršijo tudi v Grčiji, ki smatra Ciper za svoje, toda zasužnjeno ozemlje.
—NEW ERA, olasilo ABZ
DOBER NAKUP
Lastnik prodaja po zmerni ceni lepo 5-sobno hišo za eno družino; zgoraj se lahko napravi dodatne ;obo. Klet pod vso hišo. Garaža za 2Vz avta, z "overhead" vrati. Preproge v sprejemnici in obed niči, beneški zastori in druge posebnosti so vključene. Blizu šol, trgovine in slovenske cerkve.
^ Vpraša se na 814 feAST 156th STREET
шштштшшш

m	LLi

V

t -x-: :-:.v
♦



FIRE...BEWARE!
'•••careless smolcersi They start lote of fires! Other Rood rules are: Don't use frayed electric cords — Don't flammable cleaning fluids - Don't overload your ^ring system — Don't smoke in bed — Don't let Children play with matches — Clean out junk irom attic and basement and Be careful »with oil stoves!
©
SPARKY SAYS:
DON'T GIVE FIRE A PLACE TO STARTI
DRUŠTVENI KOLEDAR
maja
5.	maja, sobota—Ob 9.30 dop__
Nadzorni odbor P. S. pregleda poslovne knjige gl. taj., Re-lifnega in Prosvetnega odbora. Popoldne. Seja celotnega gl odbora Prog. Slov. Amerike v A.J.C. na Recher Ave.
6.	maja, nedelja. "Progresivni Dan"— Konferenca ob 9. uri dop. in pop. v mali dvorani A.J.C. Poleg zastopnic so dobrodošle vse članice organizacije s pravico do nasvetov, predlogov in glasovanja.
Zvečer ob 6. uri. Večerja, program in zabava s plesom v spodnji dvorani A.J.C.
6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. maja, nedelja— Kokošja večerja Gospodinjskega odseka A.J.C. na Recher Ave.
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
30. maja, sreda—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
junija
3. junija, nedelja—Piknik podr.
VAS MUCI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite naj boljšo olajšavo za to mučno bo\6-геп. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. \ Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Št. 14 S.M.Z. na SL Joseph's ■farmi.
3.	junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
julma
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4.	julija, sreda—Piknik krožka št. 3 P. S. na farmi S.N.P.J.
4. julija, sreda—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi 8.N.P.J.
4. julija, sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na farmi S.N.P.J.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15. julija, nedelja—piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Skupni izlet vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
22. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik dru-
LEPOTieJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2083
URADI V COllLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5390
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Nagradite zvesto delo
Ponovo izvolite
JOSEPH M.
SWEENEY
ŠERIFA
Demokratske primarne volitve, 8. maja 195S
X JOSEPH M. SWEENEY
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo, priljubljene povesti
štva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SK^J.
'av«iosta
5. avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ-
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA
2. Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
16. Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23. spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30. Sept., nedelja—Vinska trga-
HIŠE NAPRODAJ
LASTNIK
PRODA HIŠO ZA DVE DRUŽINI. SE LAHKO ODDAJO TUDI POSAMEZNE SOBE. Vpraša se na 15307 HOLMES AVENUE
HIGHLAND HEIGHTS Blizu Chardon in Richmond Rd.
Na Strumbly Dr., Уг milje vzhodno od Richmond Rd.— Krasne hiše "ranch" tipa s 3 spalnicami; iz lesa ali zidanega veneer; pritrjena garaža za 2 avta. Vse moderne izboljšave Voda, kanalizacija, in drugo plačano po gradbeniku.'Hiše so na restriktiranih lota h 90x200 in večjih. Začetna cena je $27,500.
Si jih lahko odgledate po dogovoru.
Pokličite gradbenika.
FRANK STRUMBLY & SONS HI 2-4479
tev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA
7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Z.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenk^ št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.
28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu,j St. Clair Ave.
28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO;
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
DECEMBRA
1. decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
8. decembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
DEMOKRATSKI KLUB 32. VARDE
vabi na
Velik shod
v četrtek, 3. maja
ob 8. zvečer
V Slov. del. domu
na Waterloo Rd.
Nastopili bodo kandidatje: SODNIK JOHN E. SWEENEY za governerja;
HENRY SPEETH za okrajnega komisarja;
JAMES DONNELLY za okrajnega komisarja; SAMUEL R. GERBER za mrliškega oglednika;
FRANK BRENNAN za okrajnega blagajnika; LEONARD FUERST za okrajnega klerka; in razni drugi kandidatje na demokratski listi
Po shodu se servira okrepčila in oddalo se bo dobitke.
Dorothea Skelly in Leonard R. Cervenlk, vardna voditelja
Г' I
J I ф "
V .X'X..	"-vw-v..	'Ai: ■■ у :


This is the best mmversaty mr U. S. Savings BmsJb cvtr^jđ
...........
j/'	*^-W*...--'
J
ust 15 years ago, in May, 1941, millions of Americans started buying Series E Savings Bonds through the Ц. S. Treasury Department. Those Bonds were called Defense Bonds in that troubled time. And if you were like mpst people, you bought them to help your country.
Let's see how your investment has paid off. First of all, yću helped end tyranny on foreign shores artd bring back peace to the world. Secondly, you helped finance the greatest prosperity this country has ever known. And equally important, your Bond investment has made a lot of your own personal dreams come true. New homes financed through Savings Bonds.
College educations Retirement dtry	if
Yes, there ha#e been tamj, Wp-py returns — thank* «» Uajjcd ^sam Savings Bonds.
Just stop and think. If you had bought just one $50 Bond a month at $37.50, every month since the beginning of the Bond Program, your investment would be worth $8,242 today. Start buying one $50 Bond a month today'—and 15 years from now you'll have a cash reserve of §8,372.
So don't delay. Sign up for Payroll Savings where you work or buy Bonds regularly where you:bank. Make sure that you get in on these happy returns.
15 УеолА- o{) wJcwQ cUwMtis conie, tmC/-
US. StUHwqs Bonds
The V. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
0
STRAN g ^
ENAKOPRAVNOST
Gustave le Rouge:
HISTERIJA
ROMAN
(nadaljevanje)
—Gospodje, je dejal ob splošni pozornosti, kapetan Rattlesnake se je ravnokar pritožil, in-po pravici, o skromnosti dobička naših podjetij. Priznati moram, da zadnja doba ni bila zelo uspešna; toda danes vam že lahko javim, da bo v najbližji bodoč* nosti mogočno udruženje My-glov stopilo v novo, svojo najlepšo dobo.
—Kolikokrat se nam je že to obljubljalo, je ugovarjal draguljar Wilcox slabe volje. Do sedaj pa podjetja, ki smo se jih lotili, niso prinesla dovoljnega dobička v primeri z nevarnostmi, ki so nam pretile.
—To je mogoče, je odvrnil Kitajec z avtoriteto, toda vse to se spremeni. Vrhovni šef Myga-lov je zasnoval imenitno podjetje, v katerem vi ostali ne boste takorekoč ničesar riskirali in ki bo dajalo ogromen dobiček: Znašal bo dokaj milijonov dolarjev.
To imenitno obljubo je sprejel splošen smehljaj zadovoljstva; edino na kapetanu Rattle-snaku je bilo videti, da je le na pol prepričan.
—In ta čudovita stvar se kmalu dogodi? je vprašal z glasom, ki je kazal neko malovernost.
—Zla zadevo zfveste v najkrajšem času. Ravnokar pričakujem šefovega poročila, ki nam ga mora prinesti tovariš Kennedy.
Med tem ko se banditi tako pogovarjajo o svojih zadevah, hočemo povedati čitatelju objas-nila o znamenitem udruženju Mygalov, čegar temno delovanje je pravkar razkrila velika razprava nred kazenskim sodiščem v San F ■"ncisku.
Žival, kal--o so bili banditi izbrali za znal 'i takorekoč za grb, je bil ogrom-" "»ajek, imenovan Mygal, ki živi - vročem podnebju. Včasih doseže vcl'ko^t pesti. Čm je, kosmat, ima zelo kratke noge in je neverjetno divji. Mygal napada kolibrije in jim izpije kri do zadnje kaplje, prihaja pa tudi v ptičja gnezda in na enak način ugonablja mJadi-če. Govori se, da hapada celo otroke v spanju in indijanske matere se ga silno bojijo.
Člani udruženja so imeli do te ogabne žuželke neke vrste praz-noverno spoštovanje. Vselej, kadar se je zgodil zločin, določen, da zase je grozo v najširjih kro-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
FOR SALE. INCOME PROPERTY Apartment building with 12 rental imits, some furnished; oil steam heat. For information write; LeRoy V. Erickson, Box 27, Lemont, Illinois.
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANERS —
Will sacrifice or fixtures for sale. Rooms. Best offer.
spring 4-5075 or INdependence 3-9387
CLEANING STORE Clearing district. Good business. Selling account of illness. Huffman pressers. Good spot tailor.
Portsmouth 7-2868
GAS STATION — Major Oil Co. 2 bays - 2 lifts - Center of Mount Prospect business district. Priced right.
CLearbrook 3-9885
gih, so našli poleg žrtve tudi umetnega mygala in—kar je treba še prav posebno povdariti— vselej, kadar se je dogodil zločin take vrste, niso morilcev nikoli zasačili.
Če bi bil Lionel Brady takrat vedel te stvari, bi bil gotovo zelo vznemirjen pri spoznanju, da je strašno udruženje njegov sovražnik.
Motili bi se pa, če bi menili, da so bili Mygali samo čisto navadni roparji. Oni, ki smo jih našli zbrane v podzemski dvorani Železne hiše, niso poznali tajnega namena udruženja in tudi ne njegovih vrhovnih poglavarjev.
Način, s katerim so jih pridobili za udruženje, je bil vedno isti. Splošno se je stvar odigravala takole: Kak trgovec je bil na tem, da propade in da ga za-pro zaradi menic. V trenutku, ko je izgubil vsako upanje na rešitev, je dobil obisk tajnega odposlanca Mygalov.
Ta mu je ponudil rešitev, toda pod gotovimi pogoji. Če jih je sprejel—in sprejel jih je vedno so mu plačali njegove dolgove in zopet Izpostavili njegov kredit. Njegovo blagostanje se je naenkrat začelo na neverjeten način večati. Toda od dne naprej, ko je bil sprejel to misteri-ozno pomoč, je postal suženj onih, ki so ga bili rešili, in moral je v slepi pokorščini izvrševati vsa naročila, ki jh je dobival.
Pozneje se je doznalo, da so bili Mygali, ki so imeli podružnice po vsem svetu in eo šteli v svojih vrstah veliko število Kitajcev, Japoncev in Indijcev, eno onih tajnih udruženj, ki jih obstoja veliko število na Daljnem Vztoku.
Ta udruženja, ki si drugo drugemu pomagajo, imajo samo en cilj: pregnati belo pleme z azijske celine in pripomoči rumenemu plemenu, da stopnjema zasede Ameriko in Evropo.
Revolta boksarjev na Kitajskem, napadi roparskih tolp v Tonkinu in zadnji boji v Šanga-ju, kakor tudi nemiri, ki so jih bili povzročili Japonci v San Frančišku, so samo epizode, odlomki tega ogromnega gibanja, ki naganja azijska ljudstva, da se vržejo na stari svet. Na čelu te velikanske invazije so pa bolj-ševiki, ki sodelujejo s kitajskimi četami.
Toda te bojne organizacije so zelo modeme in štejejo za svoje člane znanstvenike in inženjerje in so izborno organizirane. Imajo ogleduhe po vseh mestih in bogato plačane agente po vseh parlamentih.
Iz vzemši morda Kitajca Wang-Taia, so bili člani tega udruženja samo poslušno orodje
v rokah te strahovite sile. Edino Wang-Tai je vedel . del šefovih skrivnosti.
Člani udruženja pa so se začeli vznemirjati v podzemski dvorani, kjer so imeli svojo sejo. Kapetan Rattlesnake, ki je bil zelo svojeglav, je pogledal na svojo debelo zlato uro in pripomnil, da hiti čas naglo naprej.
—Izgubljamo čas, se je jezil, Kennedyja pa ni. čez eno uro se bo zdanilo in nikakor nočem, da bi me kdo videl odhajati iz te zgradbe.
—Jaz tudi ne, je dejal draguljar Wilcox in enako so se izrazili vsi ostali člani; toda Wang-Tai je zamahnil z roko, da jih pomiri in dejal:
—Gotovo je neobhodno potrebno, da nihče ne ve, da se poznamo. Tajnost našega tukajšnjega skrivališča tvori polovico naše varnosti. Toda samo še trenutek potrpljenja; zdi se mi, da čujem šum dvigala. Tovariš Kennedy menda ni daleč; le poslušajte !
T/si so prisluškovali in začuli ln,hen šum v debelem železnem zidu. Nekaj trenutkov nato so se železne plošče v steni razmaknile, s smehom na obličju se je prikazal yachtman Kennedy in prijazno voščil navzočim dober dan, medtem ko se je čul šum spet dvigajočega se lifta, ki ga je bil pripeljal in čegar mehanizem sta poznala samo on in Wang-Tai.
Peto poglavje
Magično zrcalo
Ob uri, ko so Mygali kakor pošteni trgovci na koncu meseca sklepali svoje račune, se je kom-tesa Sara, ki je bila že pokonci, ali pa morda še ni legla, nahajala z yachtmanom Kennedyjem v malem salonu, ki je bil okrašen samo s kitajskimi in japonskimi umetninami. Oba sta z napeto pozornostjo opazovala kos porumenelega platna, ki ni bil nič drugega kot listina, pred par urami ukradena Lionelu Brady-ju.
—Ničesar več ne vemo kot prej, je dejal mladi mož razočaran ; imamo pač zemljepisno dolžino, toda širina nam manjka.
—Brady je res previden, je dejala komtesa in postala zamišljena. Skrbno je odstranil najzanimivejši podatek. Dolžina je od-strgana.
Če bi bil v istini tako zelo previden, bi ne bil nikomur pokazal
pisanja profesorja Parkerja . . . Toda, nekaj mi je prišlo na misel. Ali imate povečalno steklo ?
—Kaj hočete ž njim?
—Če je Brady odstrgal posušeno kri pisave, ki je tvorila besedo in številko dolžine, je moralo ostati nekaj odtiskov napisa na platnu.
—Res je; barva platna je na onem mestu, kjer je stala pisava, bolj temna.
Misterija je vzela iz predala malo, v zlato vdelano ptvečalno steklo.
—Slabo se vidi, je izjavila po daljšem gledanju, vidi se pa vendarle. Že po obliki črk se spozna, da je izbrisana beseda "dolžina."
—In številka? To je najvažnejše.
—Čitam 113 ali 118.
—113 je, dolžina 113, je izjavil čez nekaj trenutkov. O tem ni nobenega dvoma.
Na Misterijinem obrazu se je zasvetil smehljaj.
—Ubogi Lionel! je dejala ironično, že vnaprej premagan. Izgubil je partijo, preden začne igrati. Sedaj, ko poznamo natančno točko, je uspeh lahek. To bo divji!
—Brady ne ve še ničesar. Dali smo mu toliko kloroforma, da gotovo še sedaj spi.
V Misterijinih očeh sta se za-bliskala sum in jeza in zagrabila je Kennedija za roke.
—Menda ga nisi umoril? je zaklicala divje. Če si to storil, te ubijem z lastno roko.
Torej ga res ljubite? je tiho vprašal mladi mož s trpkim glasom.
—Ali si ga umoril? je ponovila in obraz ji je žarel od divje jeze in oči so se ji bliskale.
—Nikakof ne, je dajal Kennedy, ne da bi se skušal oprostiti rok, ki j'h je ACsterija strahovito stiskala. Točno sera izvršil vaše ukaze, prisegam vam to. V eni ali dveh urah se Lionel prebudi, glava mu bo težka in imel bo neprijeten okus v ustih. Stvar se konča s hudim glavobolom to je vse.
—Gorje ti, če si lagal.
—Jaz govorim vedno resnico. Sicer pa prav iskreno obžalujem.
Oglašajte v Enakopravnosti
VSE ZA STARI KRAJ! PAKETI... ORISKI
100 Ibs. GOLD MEDAL ............................$9.50
Paket št. 6 - $1
15 Ibi. bele moke 10 Ibi. (ladkorja 10 lbs. rli Carolina 5 lb», kava Santoi
.00
Paket št. 18 • $21.50
100 Ib«. GOLD MEDAL 22 Ibi. sladkorja 11 lbs. vU Carolina 6 Ibi. kava Santos
Paket št. 19 . $15.50
IS lbs. sladkorja 10 lbs. bele moke 6 lbs. kava Santos 4 kg. olivnega olja
denarna nakazila: Dostava v 20 dneh po din 600 za dolar.
POTNIKI: Potujte preko nas. Rezerviramo mesta na ladjah, letalih ter uredimo vse v vezi z Vašim potovanjem, da je isto udobno ter v Vaše zadovoljstvo.
radio aparate. kolesa, motorje ter ostale potrebščine pošiljamo iz Nemčije v zadovoljstvo vseh. Naše cene so nizke, kvaliteta blaga je res dobra.
BLED TRAVEL SERVICE"« ».ciai, »v«.
Tel. ex 1-8787
Tel. ex 1-8787
Za dobro delo ponovno Izvolite
Anthony F. Novak
za državnega poslanca
Podpiran po Cuyahoga County Democratic Executive Committee
in priporočan v ponovno izvolitev po: Cleveland Press in Cleveland^ Plain Dealer
Vprašajte za demokratsko glasovnico pri primarnih volitvah 8. maja 1956
in napravite križ pred imenom
ANTHONY F. NOVAK
da mi niste dovolili pokončati to arogantno osebo, ki je vedno onemogočala naše načrte in je ravno vas tako težko razžalila.
Misterija je zardela kot dekletce, ki so jo ujeli na laži.
—Res je, je dejala z milejšim glasom, ljubim Lionels Bradyja, ne morem se otresti te ljub.,'zni in on ve za ta moja čustva..
—A vedno vam kaže globoko razžaljivo preziranje. Zakaj me niste poslušali, je dodal s tresočim se glasom, mene, ki vas obožujem in ki sem vaš z dušo in telesom? Poznam vse vaše skrivnosti. Tolikokrat sem vam dal dokaze svojega poguma in svoje divje ljubavi, ki jo gojim do vas. Ali nisva ustvarjena drug za drugega ?
—Morda, je dejala po kratkem molku; toda ljubezni ni mogoče zapovedovati. Rada bi nehala ljubiti Lionela, a to ni mogoče.
—Ta človek je naša nesreča v vsake mpogledu, je nadaljeval Kennedy. Verujte mi, Misterija, vaša blazna strast vas vodi na napačna pota in bo morda povzročila pogubo nas vseh.
Ker je zmajala z ramami in molčala, je nadaljeval;
—Kar pravim, je zelo resno. Brady je dovolj inteligenten človek, da je takoj uganil, da ste dali vi ukrasti Par'kerjevo pismo, in če neki dan odkrije, da stoji komtesta Sara, vdova lorda Glo-cesterja, na čelu takega udruženja kot so Mygali, bi bilo vse izgubljeno.
Misterija ni vedela ničesar odgovoriti. Stegnjena v naslonjaču je premišljevala. Tisoči nasprotujočih se občutkov so se slikali na njenem lepem obličju. Ko je dvignila glavp, je bil njen sklep storjen, na njenem obrazu je bil navadni izraz miru, energije in hladno-krvnosti.
Obrnila se je h Kennedyju in mu prijateljsko prožila roko;
—Hvala vam, da ste mi govorili resnico, je dejala in nehala
tikati mladega moža, kot je to storila za trenutek v obupu svoje jeze. Moja ljubezen do Lionela je slabost, ki jo bom znala ozdraviti. Pri prvi priliki se pokažem neizprosna napram njemu, kakor sem se pokazala napram drugim, ki so mi pa vse žrtvovali.
Kennedy jo je poželjivo gledal.
—Uganila sem, kaj mislite, je dejala tiho s temnim pogledom; na onega mladega lorda Gloce-sterja mislite, ki me je oboževal in o katerem se govori, da sem ga zastrupila.
—Čul sem govoriti o tem, je odvrnil Kennedy s skoraj neslišnim glasom, in... ali je to res ?
—Res je, je dejala z mrtvaškim glasom; umorila sem ga in
strašno sem trpela zato, tudi jaz sem ga ljubila
-Ali je mogoče? je

Kennedy ves začuden ui mirjen.
VZif
iv3
—'Ljubila sem ga, je ^ temno, a moral je izginiti-usoda. Saj se nisem bila jaz zaljubila vanj, temveč on v
ne, ne da bi jaz kaj
storila
to... Oblegal me je dolg^^^ sece in nesrečnež ni vedel, v šno brezdno drvi . . .
Nadaljevala je, ne da gledala Kennedyja, ki ^ slušal poln občudovanja i" ze, in govorila je, kot bi potrebo, braniti se pred
možem;
(Dalje prihodnjih
VOLITE ZA VAŠEGA ROJAKA
Nicholas P. Rescic
za DRŽAVNEGA POSLANCA
NA DEMOKRATSKI LISTI
Njegovo geslo je:
BOLJŠA POSLUGA ZA DAVKOPLAČEVALCE
PRIMARNE VOLITVE V TOREK, 8. MAJA 1956
Metropolitan Democratic
MICHAEL PUSTI, načelnik CHARLES JARVIS, blagajn'^
POTOVANJE NAROČILA DENARNIH NAKAZI^
IN PAKETOV

Vsled množičnega potovanja v evropske države so P®*' v poletni sezoni prenapolnjeni,
Ako imate namen za letos obiskati svojce v domovini, i^^"^ še priložnost dobili za vas prostor na avijonih (letalih), pravočasno priglasite za potovanje.
DENARNA NAROČILA, pošljamo v vse evropske drža*® ^ dnevnih cenah, ter za Jugoslavijo plačamo po 600 'Dinarje* vsaki dolar.
DARILNE PAKETE z živili, kot tehnične predmete, poši'j'^ potom najsolidnejše družbe (slovenske) "CITRUS "v katera nudi najboljšo kvaliteto, ter naročila dospejo na pr®i nike v teku 14 do 21 dni.
Za nadaljna pojasnila se zglasite, kličite ali pišite na zane^''' vo potniško pisarno.
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVENUE	HE
CLEVELANp 3, OHIO

NAZNANILO
ZAHVALA
1882
1956
Globoko potrta in žalostnega srca naznanjam vsem, da je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog
Frank Skerjanc
Zatisnil je svoje mile oči dne 3. aprila 1956.
Pogreb se je vršil dne 6. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lake View pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 20. junija 1882 leta v Trzinu pri Domžalah na Gorenjskem.
V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše* ljubezni do njega mi je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Hvala vsem, ki so darovali v razne dobrodelne namene.
Mojo glot^oko zahvalo izrekam pevcem zbora "Slovan" za krasno v srce segajoče petje pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Hvala nosilcem krste-članom društva Euclid-Pioneer št. 158 S.N.P.J. in društva Waterloo Camp št. 283 W.O.W., katerih član je bil pokojni.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi *3 vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Prav posebno zahvalo pa izrekam Mrs. Victor Zele in rejenki Mrs. Louise Derby za vsakdanje obiske v bolnišnici in tolažbo pokojniku.
Ti ljubljeni, nepozabni soprog, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Spominjala se Te bom vedno z ljubeznijo do konca mojega *'vljenja.
Žalujoča soproga ANTONIA
MRS. LOUISE DERBY, rejenka v Chicago, III., zapušča dve polsestri in polbrata ter polsestro v Floridi
Euclid, Ohio, dne 2. maja 1956.