MLADINSKI LIST MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO V AMERIKI JUVENILE Monthly Magazine for the Young Slovenes in America. Published by Slov. NatT Benefit Society, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Rates: Per year: $1.20, half year 60c; foreign countries per year $1.50 LETO XIII—Št. 4. CHICAGO, ILL, APRIL, 1934 Vol. XIII—No. 4. Tridesetletnica S. N. P. J. f~)NE 9. aprila 1934 je S. N. N. J. slavila svoj 30. rojstni dan. Ob tej priliki sta se vršili dve veliki slavji v dveh njenih največjih središčih — v Chicagu in Clevelandu — kjer se je tudi porodila in vzklila ideja za njeno organiziranje. Kratek zgodovinski pregled o postanku in razvoju S. N. P. J. je izšel v jubilejni izdaji Prosvete z dne 4- aprila 1934 in drugih člankih. Tu navajamo le par glavnih dejstev. Dne 23. septembra 1903 se je ustanovilo v Chicagu prvo društvo, iz katerega se je razvila S. N. P. J. To je sedanje društvo Slavija št. 1 S. N. P. J. Prva ali ustanovna konvencija S. N. P. J. se je vršila od 6. do 9. aprila 1904 v Chicagu, na kateri je bilo zastopanih devet društev z dvanajstimi delegati. Teh dvanajst delegatov se je zbralo, da postavijo temelj S. N. P. J. Mladi jednoti je služil kot prvo glasilo tednik Glas Svobode do pričetka leta 1908, ko je pričelo izhajati lastno jednotino Glasilo, ki je doleta 1910 izhajalo kot mesečnik in potem tednik do julija 1916, ko je pričel izhajati dnevnik Prosveta. V svojih tridesetih letih se je Slovenska narodna podporna jednota razvila v največjo in najvplivnejšo slovensko podporno organizacijo. V tej dobi, v treh desetletjih, je naša jednota storila več za svoje člane in slovenske delavce v Ameriki ko katera druga bratska organizacija. S. N. P. J. je imela deset rednih in tri izredne konvencije. Šest se jih je vršilo v Chicagu, dve v Clevelandu, ostale pa v La Sallu, Springfieldu in Wau-lceganu, lil., v Mihvaukeeju in Pittsburghu, Pa. Do 31. decembra 1933 je S. N. P. J. izplačala svojim članom v raznih podporah vsoto čez ŠTIRINAJST MILIJONOV DOLARJEV! Od. datuma svoje ustanovitve, 9. aprila 1904, do 31. decembra 1933 je sprejela v oba oddelka 123,714 članov! Ob zaključku prošlega leta je imela SNPJ 32 tisoč članov v oddelku odraslih in 15 tisoč v mladinskem oddelku. S. N. P. J. ima sedaj 635 društev, med katerimi je 82 angleško poslujočih. Slovenska narodna podporna jednota ima, pred seboj še dolgo pot razvoja in se s ponosom ozira na svoj rekord prošlih treh desetletij. S. N. P. J. BO ŽIVELA, RASLA IN CVETELA VSA POMLAJENA Z MOČMI NAŠEGA NARAŠCAJA, KI SE ZBIRA V MLADINSKIH DRUŠTVIH IN nadaljuje delo naših pionirjevi OPROŠČENJE (Delavski materi našega časa.) ^ELIKO je bilo tvoje trpljenje, mati, in mnogi so bili zavajalci: preroki, namestniki božji, strahu in nevede sejalci. Zato bodi ti velikodušno oproščeno, ker si si namesto znanja nevedo izbrala, in si v težkih dneh pred mrtvimi kipi kleče molila in vzdihovala. Bodi ti oproščeno, požrtvovalna mati, ker si nas učila, da se moramo voljno, kakor Krist za nas, za nenasitne človeške pijavke žrtvovati. Oproščeno . . . Saj ti v svoji majhni preprostosti pač nisi umela, da si sama dolgo dobo ob trpečem Kristu živela— Da je bil oče kakor Krist na križ dela, trpljenja in izkoriščanja prikovan— da je bil po pohlepnih Judežih stokrat in stokrat izdan in prodan. Oproščeno, mati— Lahko bi nas bila res namesto blodenj vere vase in velikih resnic učila— nam namesto strahu pred peklom, velike ideje skupnosti in bratstva vcepila— Lahko . . . Če bi vedela, da si doprinašala žrtve na oltar pohlepa— da si izročala svojo deco brezvestni sili, ki liki lovke polipa uklepa . . . uklepa . . . Anna P. Krasna. Katka Zupančič: “MLADA JEDNOTA” (Mladinska enodejanka s sedmimi prizori.) POZORIŠČE: Park s klopco zadaj in eno ob levi strani; v ozadju mestece. ČAS: Sedanji; lepo nedeljsko popoldneh OSEBE: Dečki in deklice v starosti od 7. do 14. leta. FRANK HARRY LILLIAN ROSE RAY EMIL ANNA IRENE LEO ELICA FRANCES MARY EDWARD STA.SY GERTRUDE HILDA BOBBY ELVIRA in ostali dečki in deklice. SLEPEC, star 60 let. 1. PRIZOR Ray in tovariši. RAY (pride od desne, sredi odra pošto ji in zapiska v piščalko trikrat). Skriti tovariši (se pojavijo in zakličejo): Hurej, klub piratov! RAY: Radoveden sem, ali 'bodo deklice prišle ali ne? FRANK: Seveda bodo prišle, saj smo jih povabili. LEO: Jaz jih že ne bi vabil. Ne jaz! Kjer so ženske, tam so neprilike! EMIL: Saj to niso ženske, ampak deklice. LEO (odmahne z roko): Eh, kaj ti veš! FRANK: Morda bi bilo res bolje, če ne bi prišle. RAY: Pojdite no. Ali: se jih bojite, ali kaj ? LEO: Nič se jih ne bojimo, ampak . . . ED (se nasmehne): Ampak svoje-glavne so preveč, kaj ne? FRANK: Saj to je! Na primer moja sestrica Hilda, komaj dva pedna ji je (kaže z roko) toliko; pa mislite, da me kaj uboga? Nič. VSI (se zasmejejo). EMIL: Ali bo tudi ona prišla? FRANK: Kajpa. Samo premajhna je, ne? RAY: Nič ni premajhna. Malo nas je slovenskih otrok, zato moramo vsi skupaj držati. Prav zato smo povabili tudi deklice, ali ne? FRANK: Lepo je bilo, dokler smo bili sami. Deklice nam bodo še klub razbile, se bojim. RAY: Zakaj razbile! Pojačale ga bodo. FRANK: Več jih bo ko nas, pa bodo odločale one. RAY (se popraska za tilnikom): Eh, no, saj bomo videli. Zdaj, ko smo jih že povabili, ne moremo snesti besede. EMIL: Da. In vrat jim tudi ne moremo zapreti, ko jih pa ni. VSI (se smejejo). HARRY: Kaj pa, če ibii se skrili? RAY (ponosno): Pirati se ne skrivajo! — Več nas bo, več bo življenja! LEO: Misliš neprilik! Kjer so ženske . . . VSI: — tam so neprilike. RAY: Poslušaj, Leo. Kaj bi rekel, če bi deklice k vsaki naši besedi samo tako kimale: da, da, da. LEO (zmigne z rameni): Hm, rekel bi, da so trapaste. RAY: No, vidiš. FRANK: Res je. Mi povemo, kar mislimo. Zakaj ne bi imele te pravice one? LEO: O, saj jo bodo imele, kar nič se ne boj! RAY: Da. In če bodo imele kako dobro idejo, se ji ni treba upirati zato, ker jo je povedala deklica, in ne deček. Dobra ideja je dobra, pa naj jo pove kdorkoli! LEO: Modro govoriš. Ampak ne-prilike bodo vseeno. Kjer so — — (odmahne z roko) pa saj že veste ostalo. RAY: Zakaj jih vedno devlješ v nič? Samo če bodo hotele biti piratke, bo naš klub z njimi pridobil. Ce drugega ne, njihovo petje je nekaj vredno. FRANK: Ha, kakor da bi mi ne znali peti! RAY: Znamo, kakor vrabci na veji. FRANK: Pa poskusimo! Deklicam se že ne pustimo, kar tako—meninič tebinič—vtakniti v žep. Dajmo, zapojmo ! BOBBY (maha z rokami): Jaz ne znam peti, jaz samo krulim. RAY: Pa pojdi in pazi, da ns bi medtem deklice prišle. BOBBY (odide na levo). FRANK: Začnimo z najlažjo: Na planincah. DEČKI (se primejo olcrog ramen in prično peti neubrano, vendar ne preglasno): Na planincah solnčece—(nehajo). RAY (kima): Aha, tudi mi krulimo, ne samo Bobby. Emil, ti menda edini res poješ. Ti začni. Drugi priložimo. Počakaj še. (Se odhrkavajo.) Zdaj! (Pojejo vsi skupaj.) 2. PRIZOR Prejšnji in Mary. MARY (se medtem prikaže zadaj na desni. Stopaje po prstih hoče za njihovimi hrbti na drugo stran; že skoraj na drugi strani se premisli in steče nazaj in zgine z odra.) DEČKI (prekinejo petje in se plašno ozro v ozadje—prazno! Spogledajo se in se nasmehnejo.) RAY: Pojemo že tako lepo, da se bojimo, da bi nas kdo slišal. Še enkrat! DEČKI (se zopet strnejo in pojo). MARY (se ponovno pojavi; kakor prvič hoče na drugo stran, pa se sredi odra■ spodtakne in pade.) DEČKI (utihnejo, in naglo okrenivši se r astme j o na desno in levo ter ugledajo Mary, kako se pobira s tal). MARY (poštoji, jih jezno pogleda, jim. pokaže mulo in našobljena trdo odkoraka nazaj na desno za kulise). LEO: Ali nisem rekel—kjer so ženske—(zakrili z rokami). FRANK (grbi čelo in gleda po dečkih) : Pa kje je nesrečni Bobby, da ni pazil? RAY: Nemara so vse deklice kje blizu in so nas slišale, joj! (si zatisne ušesa). 3. PRIZOR Prejšnji in deklice. Elvira prva, za njo ostale. ELVIRA (takoj ko se pokaže): Slišale, slišale! (stopaje v ospredje:) Oh, kako je bilo lepo! Strašansko lepo! (vsa zadivljena zre pod nebo in nato hudomušno po dečkih). LEO (se postavi, ko vidi nagajivo smejoče se deklice): Ah, kaj boste, kaj! Vsak po svoje—pesmi poje. ELICA: Prav imaš! Vsak po svoje. Če bi vas na planincah solnčece res slišalo, gotovo bi se vam do solz nasmejalo! RAY: Eh, kaj bi se norčevale! Rajši pokažite, kaj znate ve! STASY: Me? Boljše jo bomo pa že urezale, nego ste jo vi! Ampak vseeno nam smete pomagati. FRANK: Ko pa pravite, da ne znamo peti! ELICA: Oh, vi pa res vse narob3 razumete! Vi, da ne znate peti? Pojdite no! Naš kanarček doma je krokar proti vam! (se brani smehu). HILDA (poculcne Elviro): Kaj pa je to: krokar? ELVIRA: Krokar? (pogleda po dečkih.) O, to je lep črn ptič, ki poje: kraa, kraa . . . HILDA (kimaje): Ooo! (Dečkom gre kljub zadregi na smeh.) LEO: Ali nisem rekel? Kjer so— itd. (namigne na deklice). STASY (začne med tem korajžno peti in spodbudljivo namiguje dečkom, naj se pridružijo, kar tudi rade volje store.) VSI pojo: Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel. Dingel ding............ Ko ovčice je zapustil, stopil je v vojaški stan. Cingel cing . . . 4. PRIZOR Prejšnji in Bobby. BOBBY (gleda začudeno; dečki mu groze; počaka konec pesmi; nato): Jaz jih nisem videl. Ali so padle iz zraka? STASY: Ne, Bobby. Iz tal smo zrastle, iz tal. Ne vidiš lukenj? (kaže po tleh.) ANNA: Ali ni že čas, da zvemo, zakaj smo bile povabljene sem? LILLIAN: Saj res! Jaz postajam radovedna! ROSE (med vzdihanjem): Jaz pa lačna! (vzame iz torbice jabolko in je). RAY (ki se je medtem na tiho menil s tovariši; deklicam glasno) : Zapojmo še katero! ELICA: Ne prej, dokler ne poveste! ANNA: Kar na dan z besedo! LILLIAN: Tako je! LEO: Zdaj, zdaj! (kima.). FRANK: Pa začnimo z dnevnim neredom,—hočem reči z dnevnim redom. RAY: Dobro! (Vzamie piščalko in zapiska; dečki se postavijo na desno in levo poleg n;ega, slovesno:) Povabili smo vas, da pristopite v naš klub, klub piratov! DEČKI: Hurej! ELVIRA: Piiraatov . . .! ELICA: Hm, ali veste, kdo so bili pirati? Morski roparji so bili. (Deklicam:) Ali hočete vstopiti v roparski klub? DEKLICE (enoglasno): Nee! ANNA: Dajte si drugo ime! LEO (dečkom): Ali vam nisem rekel, kjer so—itd.? FRANK: Predlagam drugačno ime. Recimo—(pomišlja)—“Črne duše.” PAY: Dobro. Kdo je zato? (Vsi dečki dvignejo roke.) STASY: Klub črnih duš! Hu! (se strese) Kar zona me obhaja! MARY (vpraša Elviro) : To so nigri, kaj ne? ELVIRA: Da, nigri. (Glasno deklicam:) Hočete v nigrski klub? DEKLICE (enoglasno): Nee! DEČKI (kažejo nestrpnost). LEO: Ali vam nisem rekel--------- VSI dečki: — k jer so ženske, tam so neprilike! DEKLICE (tišče bolj v ospredje; klopca zadaj je prazna). ELICA: Hej, kakšne neprilike!? ANNA: Najdite si tako ime, da bomo zadovoljne z njim! ROSE: Kako novo, moderno, slovensko ime! (Poudari vsako besedo!) EMIL: Jaz vem: “Turška sablja!” VSI se smejejo. RAY: Na, to ti je novo, moderno, slovensko ime, to! EMIL: Saj nisem mislil zares! Samo za šalo! RAY (deklicam): Pa ve izberite ime! ANNA: Mlada—mlada—(se ne more domisliti). FRANCES: Oh, nekaj mladega naj bo! ROSE: Mlada Slovenija! Tako imenujmo naš klub! ELICA: Oho! To se pa že lepše sliši! (prične ploskati, druge zanjo). 5. PRIZOR Prejšnji in slepec, ki se med ploskanjem od leve zadaj neopaženo pritiplje na oder in sede na prazno klopco. STASY: Veste kaj? Naša jednota obhaja letos svojo tridesetletnico. Imenujmo naš klub po nji, recimo: Mlada slovenska narodna podporna jednota! ELICA (živo ugovarja): Ne, ne! Predolgo ime je to! Mlada Slovenija mi je bolj všeč! GERTRUDE (takisto živo): Tudi jaz pravim tako! Kaj boste s takim imenom, ki je na yarde dolgo? FRANK: Jaz vem! Mlada jednota naj se imenuje! (VSI, dečki in deklice ploskajo, samo Elica, Gertrude in Harry ne.) RAY (ko ploskanje neha): Frank, tvoja barka nas je rešila! (ga prijateljsko udari po hrbtu). LEO: Jaz sem že čutil vodo v grlu. (Se prime za grlo in težko golta.) FRANCES: Kaj pa, če kdo od nas ni član jednote? RAY: Saj smo vsi člani jednote— ali ne? ELICA (resno in počasi): Jaz nisem. HARRY: In jaz tudi ne. RAY: Oho, kar dva! GERTRUDE: Jaz tudi ne. RAY: Tri. FRANCES (se pritisne k Elici): Oprosti! Veš, da bi bila molčala, ko bi vedela. ELVIRA (Elici): Kako to, da nisi v jednoti? ELICA: Oh, mojega očeta vprašaj. GERTRUDE: Tudi moj oče je tak. Pravi, da so inšurenc kompanije boljše ko jednota. 6. PRIZOR Vsi prejšnji; slepec nastopi. SLEPEC (se dvigne in zakašlja). OTROCI (se presenečeno ozro in utihnejo). SLEPEC (se približa nekoliko v ospredje): Nič se me ne bojte, nič. (Vzdihne). STASY: Slovenec je. FRANCES: In slep. SLEPEC: Da. Slovenec sem in slep sem. Ali povem vam, deca, dokler sem imel zdrave oči, sem videl manj, kakor vidim zdaj, ko sem slep. Zdaj vidim in vem, kaj sem zamudil. Tudi jaz sem mislil, da so zavarovalninske družbe, to je inšurenc kompanije vse, in jednota nič. Pa sem oslepel; prihranke sta mi pobrali bolnišnica in banka; inšurenc kompanija je bankrotirala. Jaz sem pa na cesti—berač, kakor me vidite. STASY: Ali ne dobivate nič podpore od jednote? SLEPEC: Ne, ljubo dete! Jednota mi ni nič dolžna. Dokler sem bil zdrav, nisem maral slišati o nji. Prav tako sem se je branil, kakor je povedal nekdo izmed vas o svojem očetu. In še to: V jednoti bi imel znance, prijatelje, tako pa sem ostal čisto sam—ah, tako sam. . Briga se tujina zame! O, le prosite očeta, naj vas vpiše v jednoto, če vas še ni. Zakaj povem vam: Inšurenc kompanije gledajo samo za svoj dobiček. Kadar se jim zdi, najdejo že vzrok, da se razpuste do kraja, ali pa začno pozneje znova grabiti denar, seveda pod drugim imenom. Vsi tisti pa, ki so leta in leta plačevali vanjo, se obrišejo takole pod nosom, kakor sem se jaz tudi. Inšurenc kompanije skrbe namreč zase in samo zase;—jednota pa skrbi za svoje člane,—kajti člani so jednota! To je, glejte, tista razlika, ki jo zdaj jasno vidim. Ali prepozno je, prepozno. Izgubiti sem moral vid, da sem spregledal! Jaz revež ... (Se odpravlja, ne ve kod.) ELICA (ga prhne pod roko): Tod, mister, tod. SLEPEC: Hvala ti, dušica! (Na izhodu se še enkrat obme.) Ostanite srečna, deca, in ko odrastete, bodite pametnejši, nego sem bil jaz—(zmaje z glavo)—neumni kozel. (Odide z Elico.) 7. PRIZOR Prejšnji razen slepca. Elica vstopi med prizorom. VSI (gledajo za slepcem). MARY (pocuka Elviro): Kaj je to. kozel? ELVIRA: Kozel—to je—to je (pomišlja)—kozin mož. MARY: Mhm! VEČJI (se nekoliko posmehnejo). STASY: Kozin mož—ah, beži no. Kozel je moška koza. (Splošen smeh.) ELICA (pride ozirajoč se za slepcem): Ah, revež, kako se mi smili! (Pogleda začudeno po otrokih.) Vi se pa smejete? STASY: A, meni se smejejo, ker sem dejala, da je kozel moška koza! In vendar je tako! ELICA (se nazadnje tudi sama nasmehne): O, radi tega se smejete. FRANCES: Kajpak. Kdo se ne bi! FRANK (zmigne z rameni): Pa če bi se tudi jokali, onemu revežu bi itak nič ne pomagalo. ELICA (zamišljeno in resno): To je pa tudi res, kaj se hoče! (Kratka pavza in nato živahno:) In zdaj na dnevni red! RAY: Tako je! Na dnevni red, da se končno zedinimo radi imena. ELICA (glasno in počasi): Mlada Jednota naj bo ime našega kluba. Ako še nisem članica jednote, pa bom kmalu. Prosila bom očeta. HARRY: In jaz tudi. GERTRUDE: In jaz šele! Tako dol-ffo ga bom prosila, da se bo naveličal! LEO: In te bo naklestil. GERTRUDE (se obregne): Oh, kaj še. STASY (se ozre po otrokih): Am-Pak nas deklic je več, kakor je vas dečkov. Ho, to bo včasih vojska! ELICA: Nič ne bo vojske! Tako najdimo : me bomo zborovale same zase, vi zase. Ime naj ostane skupno. FRANK: In programi? ELICA: Skupni seveda. Ali ne? VSI (pritrjujejo). RAY: Hej! To je fina ideja! Bratki in sestrski klub Mlade Jednote! Ste Vsi za to? VSI (roke v zraku): Vsi smo za to! RAY: In zdaj še kako pesem. STASY: Najprej kako otožno, rojaku slepcu v spomin. FRANCES: Zapojmo pesem “Ob potoku” ! VSI (pojo): Ob potoku sama zase med robid jem roža raste. Naj le rase, naj le rase, (: saj ni moja roža ta. :) Ko bi moja roža bila, slanca bi je ne umorila. Oh, zakaj se nisi skrila, (: ti nesrečna rožica. :) ELICA: Za spremembo zdaj nekaj poskočnega. STASY: Poskočnega? To pa to! IRENE: Jaz vem. “Daj sestrica mi roko.” LILIAN: Bra v vrsto! (Nekaj parov deklic se uvrsti za rajalni ples, ki ga spremljajo s pesmico:) Daj, sestrica, mi roko, da popleševa lepo. Enkrat sem, enkrat tja, naokrog kar vsakdo zna. Pa z nožico trep, trep, trep, in z ročico klep, klep, klep. Enkrat sem . . . (kakor zgoraj.) Zdaj z glavico hi-hi-hi, in z ročico ti-ti-ti. Enkrat sem . . . (kakor zgoraj.) (OPOMBA: Napev je iz mladinske opere “Haensel und Gretel” in deloma tudi besedilo.) RAY: Nu, Leo, ali še vedno trdiš tisto svoje? LEO: Ah, pustimo tisto. Naj velja tvoje: več nas je, več je življenja! VSI: Tako je! Več nas je, več je življenja! (In zapojo:) Slovenska deca, to smo mi! Pamet naša govori: V slogi moč je prava! (ZAVESA PADE.) jjtr-vh / Inness: POMLADNO JUTRO Anna P. Krasna: Dolarska deca QKROG poldne je mrs. Rothert pripeljala domov novo varuhinjo, dobro uro pozneje pa svoja otroka. “Jennie, to sta Joyce in Daniel,” je rekla novi varuhinji, otrokoma pa: “To je zdaj naša ‘nurse’, spoznajta se z njo.” Petletni Daniel je takoj stopil na-prej. “See, Jennie, moje ime je Daniel, a kličejo me tudi Dan, in kadar sem zelo priden pa Danee. Smeškano ime, kajne? Kako me boš klicala ti?” “Kakor se boš obnašal, Daniel,” mu je smeje odgovorila Jennie. S tem si je takoj pridobila manj dostopno Joyce, ki je dotlej nekam izpod čela ogledovala novo nursko. “Tudi meni rečejo včasih Joycee ali pa Joy, toda jaz imam najrajši, da me kliče vsakdo Joyce,” je rekla taktno Joyce in stopivši bliže k Jennie je dvignila svoj okrogel obrza rekoč: “če hočeš, me poljubi, saj ti nisi črna.” V Jennie se je zganilo kakor nepojmljiv prezir do male parazitke, a vzlic temu se je sklonila in poljubila dekletce na čelo. “O, že vidim, da se boste razumeli kapitalno!” je vzkliknila mlada mati in odvedla otroka v jedilnico. Zatem se je vrnila in rzaložila ter pojasnila Jennie vse potrebno glede poldanskega obeda otrok in drugih dolžnosti. “Glej, Jennie, ker živimo v hotelu, ti ne bo treba opravljati nobenega drugega dela kakor skrbeti za otroka. V tem je seveda uključena kuha zanju in pa zate, gospod Rothert in jaz redkokdaj obedujeva doma, torej razen jutranje kave in oranžnega soka za naju ne boš obvezana ničesar pripravljati. Otrokom, kakor vidiš, dajemo močnato, a zelo preprosto hrano, zato pripravljanje iste ne vzame mnogo časa. Tvoje glavno delo bo, voditi otroka na sprehode. Joyce boš seveda morala tudi voditi v šolo, kje je ta, sem ti pokazala na poti sem — ali misliš, da si si zapomnila ?” “Seveda,” je kratko odgovorila Jennie, ki si je že skoro čestitala, da je dobila tako imenitno službico. Skrbeti za par otrok se ji je zdelo igrača. Njena mati je imela kopico otrok in ona, kot najstarejša, jih je pomagala vzgojiti. In se ji ni zdelo to posebno naporno delo, pa četudi ni bilo v takore-koč primitivni naselbini razen električne razsvetljave nobenih modernih pripomočkov. Tu pa je bilo vse, kar bi si mogel človek domisliti in želeti. Tudi otroka nista bila videti poredna navidez. — Ne bo preslabo, si je mislila Jennie in naglo nekaj prigriznila, potem pa oblekla belo uniformo, da popelje Joyce v šolo in Daniela na sprehod. “Pazi in bodi pozorna, ker nisi navajena velemestu,” je naročala pri vratih mrs. Rothert, ko je Jennie hitela z otrokoma proti dvigalu. “Oh, mammy, nič ne skrbi, saj bom jaz pazil na Jennie, dokler se ne privadi, see,” je svojo mater namesto Jennie zagotovil Daniel in vsi so se smejali, celo Mack, ki je že držal vrata dvigala odprta zanje. V dvigalu je klepetavi Daniel takoj predstavil Mačku svojo novo varuhinjo in Mack se je uljudno poklonil: “How-do-you-do, miss Jennie, ali govorite morda francoski?” “Rada bi,” se je zasmejala Jennie in otroka sta se z njo vred smejala, ker jo je bil Mack smatral za Francozinjo. Zaeno pa sta se domislila, da jo še prav nič ne poznata in sta nemudoma začela z izpraševanjem. Jennie pa je pogledala na uro in dejala, da nimajo prav nič časa za klepetanje, če hočejo priti pravočasno do šole. “All right,” je rekel Daniel, “saj jaz te bom lahko izpraševal še ves popoldan, see.” Pri tem pa se je domislil, da je obljubil paziti na Jennie in ji je takoj pričel razlagati, kako se je treba kretati na širokem Broadwayu. Jennie pa so šle njegove instrukcije mimo ušes. Njo je skrbelo samo to, kako se bo z otrokoma srečno zrinila do šole skozi vso to zmes človeških mravelj, vozil, psov in psičkov vseh pasem, ki so capljali za mogočnimi damami, gospodi in služkinjami ter so mešali mi-mohitečim pod noge. * Končno so prehodili tistih sedem blokov do šole in Jennie si je oddahnila. “Uh, kakšna vas!” je rekla Danielu, ko sta ostala sama pred šolo. “Vas?!” se je zategnjeno zavzel Daniel, “why, Jennie, to je mesto, see, veliko, naj večje mesto na svetu — joj, koliko te bom moral še učiti !” Jennie se je poredno potuhnila: “Seveda me boš moral.” Na njegov nasvet sta nato odšla v park, v lep in razsežen park ob mogočnem veletoku Hudsonu. Daniel je bil od sile zaposlen z rzalaganjem. “To je Central park, Jennie, see, in tisto tam, ki se ti zdi kakor stara ladja, ampak je mornariška šola, ono tam ob lesenem pomolu pa je ladja, prava ladja s topovi in vsem. S takimi ladjami gredo v vojsko, see?” “Vidim,” je dejala Jennie in se muzala. “In na tisto ladjo smejo ob gotovem času tudi civilisti, zato pojdiva zdaj tja in vprašajva, kdaj lahko greva gor. Ti bom pokazal topove od blizu. Veš, moja prejšnja nurse je imela fanta na tej ladji in tisti fant jo je poljubljal, kadar sva prišla gor — prav res, Jennie, toda ne smeš tega povedati mami.” “Zakaj ne?” “Zato, ker bi me mama nabila, ker ji nisem takoj povedal, see.” “O!” Prišla sta do ladje in izvedela, da je vstop že dovoljen. Šla sta gor in ogledovala topove in druge zanimive in nezanimive predmete na ladji. Poškilila sta tudi v oddajno-prejemno radio postajico in potem še v kuhinjo, a tu je hotel kuhar za šalo poljubiti Jennie in sta zato zbežala z ladje. Mudilo pa se jima ni nikamor, torej sta lahko še postavala okrog. Bilo je kaj prijetno gledati gor in dol po veličastni reki, prepreženi z mostovi, ki so se zdeli v dalji kakor za kakšno slavnost razpeti slavoloki. “Lepo je tu,” je menila Jennie in sedla na debelo bruno ob kraju pomola ter opozorila Daniela na zrakoplov, ki se je ravno spustil na gladino reke. “Uuu!” se je otroški čudil Daniel, “kakor lep, velik, velik metulj. Stavim, Jennie, da kaj takega še nisi videla, take stvari se vidi samo v velikih, velikih mestih.” “Metulje pa samo na deželi, zato ti metuljev niti ne poznaš.” “Jaz da ne poznam metuljev? O, Jennie, ti pač ne veš, da je moj oče bogat in gremo zato vsako zimo v Florido, v Floridi pa so metulji tako lepi in veliki kakor majhni aeroplani, prav res.” “V tvoji domišljiji so brez dvoma še večji,” se je šalila Jennie in prijemši ga za roko je dejala, da je čas, da se odpravita po Joyce. “O, Jennie, počakaj samo še majhen časek, samo še pet minut, see, potem bom šel prav rad s teboj, zdaj bi rad pričakal tistega vlačilca, ki gre proti nam, ali boš počakala, Jennie?” “Dobro, počakala bom točno pet minut in nič več, ker nimava časa.” Daniel je bil kar vzhičen nad njeno radodarnostjo in dobrodušnostjo. Sedel je k njej na bruno in se ji skoro ves skopal v naročje. Jennie je gladila njegove goste kodre, ki so mu poredno v ljubkih vivčkih silili na čelo. Že prvi dan se ji je priljubil, a kljub temu je dvomila o njegovi sladki in prikupni naturi; njegov pogled je semtertja izdajal trmoglavčka. — No, ga bo že ustrojila, saj so bili bratci tudi poredni, in kako! — Vlačilec je bil pritrjen in minilo je dvakrat pet minut, a Daniel še zmirom ni hotel stran. Jennie je zaslutila, da bo imela s tem dečkom opravka, toda zdaj je bila strpna z njim in posrečilo se ji je, da ga je spravila stran s prijazno besedo. Zaradi njegove neubogljivosti sta morala vso pot do šole hiteti in še sta bila pozna; Joyce ju je že čakala na uličnem vogalu. “Jennie, glej, da se kaj takega več ne pripeti, mama bi te odslovila, če bi vedela, da sem morala čakati nate pred šolo — mar ne veš, da je nevarno, da bi me kdo ugrabil.” “To povej Danielu, on je kriv zamude,” je rekla kratko Jennie, ki ji je ta gosposka smrkarija začela kar naen-krat presedati. (Dalje sledi.) Pomladno sporočilo NE VEM, kako je tetka, tam pri vas, a tu doma imamo že pomladni čas. Imamo vijolice — glej jih, zares — O! če mogla bi s svežimi k tebi tja čez. — Pa zvončkov in rokavčkov že povsod uzreš, in trobentic in — no, pa saj veš, kako se naš kraj ves s cvetjem odene, ko solnček burjo in mraz prežene. O, lepo je — ali še lepše bi bilo, če bi solnce z zimo tudi težke dni prepodilo — Veš, tetka, to pomlad bomo morali še kravico prodati — davke zmirom terjajo, atek pa nima kje jemati . . . Tudi iz drugih hlevov bodo kravice gonili — in marsikoga bodo to pomlad na cesto spodili---------- In v ozračju visi vojna ... O! tetka, zares, če bi mogla z vijolicami v pismu k tebi tja čez . . . ANNA P. KRASNA. Redon: ŠOPEK CVETLIC Pogovor o jednotinem jubileju jyjHSEC april je rojstni mesec Slovenske no,rodne podporne jednote. Naša jed- nota je bila ustanovljena dne 9. aprila 190U v Chicagu in vrši svoje plemenito delo že trideset let. Trideset let! To je doba, ki je zapisana v zgodovini SNPJ za uspešno in zelo plodonosno. Trideset let plodonosnega dela naše jednote za svoje člane, odrasle in mladoletne! Tudi naša mladina se pridružuje starejšemu članstvu in čestita jednotinim pionirjem na njihovem delu! Kjerkoli se vršijo jubilejne proslave — in teh ni malo — je povsod zastopana tudi naša mladina. To je pravilno! Saj je bodočnost SNPJ odvisna od dela naše mladine! SNPJ služi naši mladini sedaj in ji bo še bolj v bodoče! Še nikdar prej ni bilo v Mladinskem Listu toliko slovenskih in angleških dopisov kot jih je letos! Posebno slovenski dopisi so se pomnožili. Jubilejno leto naše jednote to zasluži! Naprej za večjo S.N.P.J.! —UREDNIK. K TRIDESETLETNICI SNPJ Cenjeni urednik! Sedaj se prej oglašam, da ne bom prepozna za aprilsko številko 'kot sem Ibila za februarsko. Moj pisalni stroj, ki je bil par tednov na štrajku, je spet pričel “obratovati,” pod ipogojem seveda, da mu vsak teden vlijem pol pajnta “kolomaza” v razrahljano kolesje. Zima, ki ni bila letos posebno huda, se je že poslovila, kar premnogi z veseljem pozdravljajo. Začeli so sejati solato in drugo zelenjavo. Tudi regrat se že dobi za silo. Samo, da bi še kaj za v pisker bilo. Tega je pa malo, ker ni dela. Samo tisti, ki so na reliefu, dobivajo po par dolarjev na teden in nekaj preležanih jajc, slanine in surovega masla, ki je pa tako slano, da skoro ni užitno. Sredi vse te mizerije ,pa nas slovenske rojake in člane SNPJ navdaja vesela zavest in ponos, da se Ibližamo njeni tridesetletnici, ki je 9. aprila. Ker nimam drugih novic, zato hočem napisati tole ipesem, ki jo je zložil moj oče: K tridesetletnici SNPJ Devetnajst sto štiri in trideset desetega aprila poteklo trideset je let, odkar se je rodila v znani ameriški državi, kateri Illinois se pravi, uboga, majčkena sirota,— naša vrla mati Jednota! Slovenski svobodomisleci so jo ustanovili, razne temne sile so jo nad vse črtile. Zvesta četa pionirjev jo je ščitila vampirjev, ker pred njimi vsa ta leta varna bila ni Jednota. Nasprotniki metali so ji na pot polena in venomer sejali so sovraštva semena. Uspešno vseh se je otresla, držeč se vedno gesla: “Začrtana so tvoja 'pota, nikdar ne kreni z njih, Jednota! Možje, ki so jo ustanovili, šli prvi zanjo so v bojne vrste. Danes so vsi že osiveli ali pa so legli v 'krste. Zasluga jim gre in zahvala, da na površju je ostala skozi vsa ta dolga leta nam priljubljena Jednota! Kljub vsem krizam je ostala na površju, daleč gori. Dosti solz že obrisala, in ublažila je boli. Zato olb tridesetletnici želimo ji od srca vsi: Naj živi še mnoga leta naša ljubljena Jednota! Pozdravljam vse skupaj! Josephine Mestek, 638 No. 9th st., Clinton, Ind. * * NA NOGE, BRATCI IN SESTRICE! Dragi urednik! Kje pa ste, bratci in sestrice kansaški! Ali ste vsi zaspali, da nič ne pišete v Mladinski List? Želim, da bi naša SNPJ dobila mnogo novih članov in obilo slovenskih dopisovalcev za “Naš kotiček.” Naša šola bo končala dne 16. aprila. Sedaj (30. marca) pa moram še veliko pisati in se učiti. Šolske naloge je treba izvršiti. Ime moje učiteljice je Gladys Groom, ki je včasi precej huda. Na 26. marca je pri nas snežilo, ,pa še kako! Naslednje jutro sem vzel sani v šolo in tam smo se sankali po klancu. Potem sem moje sani v šoli spravil, tkjer bodo ostale toliko časa, da bo sipet snežilo. Na 29. marca smo se kepali. To je bila prava vojna med dečki in obilo zabave smo imeli. Tukaj je mala pesmica, ki sva jo s pokojnim Antonom Ruparjem večkrat pela, ko sem bil star komaj šest let. Če bi jaz vedel, če bi jaz vedel, 'kdo je moje češplje obral, bi ga pretresel in naklestil ter še v kurnik bi iga djal. V Mulberryju je pred kratkim pogorelo veliko poslopje, visoko dva nadstropja. Prišli so ognjegasci, pa niso nič opravili. Bilo je prepozno. Ogenj je nastal ob 5. zjutraj. Upam, da bosta Prosveta in Mladinski List še dolgo prihajala v naše domove.—Jaz živim v Gebo kempi; tu sta le dve slo^. hiši. Ko bo konec šole, bom šel na ribolov in na lov. Mnogo pozdravov vsem! Johnnie Potochnik, R. 1, box 47, Arcadia, Kans. * * POZNA POMLAD Cenjeni urednik! Na 10. marca je pri nas spet snežilo. Upam, da Ibo do velike noči kaj boljše, da bo do ta’krat že pomlad pogledala v deželo. Včeraj smo čitali v tukajšnjem listu, da bo začela z delom Glen Alden Co., ki ni obratovala že od leta 1932. Upam, da bo res. Pozdrav vsem! Olga Vogrin, Scranton, Pa. * * ZANIMIV DOPIS IZ ITALIJE Dragi urednik! Naša tetka*) nam je že parkrat poslala Mladinski List iz Amerike. Ker se mi zelo dopadejo dopisi mojih sovrstnikov, ki živijo v daljni Ameriki, pošiljam ;tudi jaz mali dopis za Mladinski List. Moj rojstni kraj je Vipavska dolina, a sedaj se nahajamo v Furlaniji, kjer ima moj atek delo. Šolo imamo italijansko, slovensko se učimo doma. Zimo smo imeli hudo, stanovanje slabo in atek je bil brez dela 3 mesece, tako da se nam ni nič kaj dobro godilo. Zadovoljen sem vseeno, ker se bom naučil italijansko in furlansko. Veseli me, da bom znal več jezikov, kar mi bo kdaj morda še prav prišlo. Jaz imam še tri bratce in eno sestrico. Najstarejši sem jaz. Star sem osem in ipol leta. Lep pozdrav vsem čitateljem Mladinskega Lista! Vladimir Praček, Istragodi, Spilimibergo, Italija. *) Vladimirjeva tetka je naša znana so-trudnica Anna P. Krasna. TROBENTICA, SPOMLADI PRVA HČI! Cenjeni urednik! Prosim, da priobčite tehle par vrstic v a-prilski številki Mladinskega lista: Sem še deklica mlada slovenska, pisala bi rada, pa drugega ne znam, zato vam samo to pesmico podam. Pozdravljena trobentica, spomladi prva hči! Kako si vsa okinčana, kako si vsa kakor oko želi! Mnogo pozdravov vsem skupaj! Olga Mezgec, RFD box 124, Lost Creek, W. Va. * * “MOJ DOPIS VENDARLE NI ŠEL V KOŠ!” Dragi urednik! Zopet se oglašam v našem Mladinskem Listu! Najprej se moram zahvaliti uredniku, ker je moj prvi dopis tpriobčil v M. L. Mama mi je rekla, da bo urednik vse skupaj v koš vrgel, jaz pa sem vseeno upal in se bal obenem. In ko sem dobil M. L. v roke, sem se seveda zelo razveselil, ko sem zagledal moj dopis v Kotičku. Stopil sem na prst in ga za silo tudi prečital. Na tihem sem si pa mislil: “Naš urednik ima res dobro srce in potrpljenje z nami, ker nam vse tako lepo zloži.” Zato smo mu lahko hvaležni vsi!” Zimo smo imeli pri nas precej hudo in tudi precej snega. Februar je bil najbolj mrzel. Pa tudi marec ni bil mnogo boljši, le da ni bilo tako mraz. Tu je kratka pomladanska pesmica: Narava je spala, zopet bo ustala in prišla je zala, preljuba pomlad. Okrog pa vesele prepevajo ptice in žlahtne cvetice nam krasijo glavice. Mnogo iskrenih pozdravov pošiljam vsem či-tateljem in prijaznim dopisovalcem, enako pa seveda tudi uredniku! Marion Mezgec, RFD, box 142, Lost Creek, W. Va. * * ROJSTNI DAN DVEH ZNAMENITIH MOŽ Dragi urednik! Dne 22. februarja je bil rojstni dan Jurija Washingtona. F. Chopin, skladatelj, se je tudi rodil na isti dan. Chopin je znal igrati na klavir ko je bil sedem let star in ko je bil 20 let star je že skomponiral več pesmi za klavir. Vabljen je bil na vse kraje in med razne ljudi. Umrl je leta 1841 v starosti 39 let. Upam, da pomlad kmalu pride, kajti zelo rad se bi šel igrat na prosto. Sedaj so pa že daljši dnevi in zima se too .morala umakniti toplejšim dnevom in gorkemu solncu. Pozdrav Vam in čitateljem! Felix Vogrin, Scranton, Pa. * * PRIŠLA JE ZAŽELJENA SPOMLAD Cenjeni urednik! To je prvo moje pismo za Mladinski List, zato tudi upam, da bo priobčeno, zakar se že sedaj zahvaljujem. Pomlad je že prišla, ptičice veselo pojo in cvetlice so pokukale iz izemlje. Zima je za nami in sedaj se lahko igramo na prostem. Pozimi smo ibili največ v hiši in mama se je jezila, ker smo ji vse umazali. Tukaj delajo po 3 do 4 dni v tednu. V tej okolici so sami premogorovi. Jaz nisem prav nič vesela, ker mora ,moj oče hoditi v te luknje služit kruh. Pet nas je v družini in jaz sem najstarejša hči. Moj ata me včasi uči slovensko, kar me zelo veseli, da se bi naučila jezika mojih staršev, pisati, brati in dobro govoriti. Prihodnjič bom še kaj napisala, če bodo te vrstice priobčene v M. L. Antonie Peternel, box 312, Herminie, Pa.. . * a: POMLAD JE PREMAGALA ZIMO Dragi urednik! Zelo sem bila vesela, ko ste priobčili moj dopis. Bila je majhna pomota. Jaz hodim v četrti razred, ne v tretji. Sedaj sem bolj pogumna in bom še pisala in želim, da bi tudi drugi pisali. Zima je bila huda in dolga, dosti snega in ledu za tiste, ki se radi sankajo in drsajo. A prehuda in predolga je za tiste, ki nimajo dela, so v pomanjkanju in so v mrazu trepetali ter želeli skorajšnje pomladi. Želim veselo in toplo pomlad vsem čitateljem in uredniku. Mary Potisek, (box 217, Rillton, Pa. * * PRED OKNOM SLAŠČIČARNE Dragi urednik! Danes sem šla v prodajalno za mojo mamo kupit sukanca in drugih reči za šivanje. Pa se mi je pripetilo, da sem se precej dolgo zamudila, ker sem opazovala moža, kako je delal vsake sorte figure za velikonoč. Mislim, da me bi mama iprav lepo okregala, kje sem bila tako dolgo. Potem sem ji povedala, kako je mož v oknu prodajalne delal prav veliko kravo, zraven pa še male zamorčke ali “nigger babies.” Sedaj bom pa pohitela za bratcem na roller skates. Pozdrav Vam in vsem čitateljem! Olga Vogrin, 2419 No. Maine ave., Scranton, Pa. STAREGA VOJAKA TOŽBA IN SVARILO Dragi urednik! Spet sem se namenila, da napišem par vrstic za Mladinski List. Upam tudi, da bodo priobčene v “Našem kotičku.” Hvala Vam, ker ste priobčili moj dopis v marčni številki. Skoro sem že mislila, da bo šel v :koš. Seveda sem bila zelo vesela, ko sem ga zagledala v Mladinskem Listu. Sedaj pa par vrstic o vojaku, ki je bil v boju ranjen in je zgubil nogo. To zgodbico se je naučila moja mama v šoli. Stari vojak Le glej me debelo in zijaj. Kaj čudna se ti zdi lesenka moja, ker kaj takega še nisi videla. Težavna res je pač ta hoja. Ko v curkih je tekla kri in sipale so se svinčenke, me je ena zadela v nogo, da nisem mogel sam ustati. Sedaj imam leseno nogo, s to pa ne morem skakati ne plesati. Pa za koga smo se bojevali? Za nas ali za naše gospodarje, ki nas mučijo ? Zanje, ne za nas. Ali se bo še to kdaj ponovilo? Upam, da se bo delavstvo osvobodilo! Pozdrav vsem čitateljem in dopisnikom! Helen Frances Gricher, RPD No. 4, Chardon, O. * * POMLAD— ČAS VESELJA Dragi urednik! Pomlad je že tukaj in ptički že prepevajo. Jaz se jako veselim pomladi in mislim, da se tudi drugi vsi mladi čitatelji veselijo pomladi, ker se tbomo lahko zunaj bosi igrali. Pozimi se nisem mogel veliko igrati, iker so bili premrzli večeri in ker sank nisem imel, da bi se sankal. Tako sem imel dosti časa za pisanje v M. L. Zato sem se namenil pisati vsak mesec v M. L. Če ne bom potem bolj len, ko bo bolj vroče, ne vem. Pisal sem v stari kraj moji teti in mi je odpisala, da se ji jako dobro zdi, ker znam slovensko pisati in govoriti. Mi je pisala, da je tja prišla neka družina iz Amerike z otroci, pa ne znajo nič slovensko govoriti in se ne morejo z njimi pogovoriti kot le s svojimi starši. Bom pa še drugič kaj več pisal. Marion Mike Jereb, 92 Lincoln ave., North Irwin, Pa. * * POMLADNI SNEG Dragi urednik! Ze zopet sem razočaran nad vremenom. Letošnja pomlad je zelo počasna. Na 29. marca je snežilo! In kako naj se “roller-skatam” na poti v šolo po snegu? Pa sem si mislil, bom pa hodil. Ko sem šel iz šole, se mi je solnce posmejalo, ker sem se zbal belega snega. Posebnega nimam kaj pisati, zato je moje pisemce kratko, ker hitim, da bom nadomestil, kar sem danes zamudil. Srčen pozdrav Vam in čitateljem! Felix Vogrin, Scranton, Pa. ‘PTIČEK POJE Kupček Verja, par nožič, kljunček, in pesem za pesmijo pod nebo, ki je sivo, pusto in grdo. Gola vejica, neoživljen gozd, in dež spod neba — njegova pesem pa nima dna. — Zelena vejica, bilka v kljunčku, solnce čez in čez — imaš srečo, ptiček, da nima človek tu prstov vmes------- Če bi jih imel, bi ti iz abecede pravilnike splel — ti pa bi brez pesmi v golem grmovju ždel . . . A. P. KRASNA. L * JUVENILE H MONTHLY MAGAZINE FOR YOUNG SLOVENES IN AMERICA Volume XIII CHICAGO. ILL., APRIL, 1934 Number 4 5. N. P. J. Thirtieth Anniversary J*HE Slovene National Benefit Society is notv celebrating its thirtieth anniversary. The occasion is being observed with numerous jubilee observances throughout its jurisdiction by its lodges and federations. It is quite appropriate to state here, in the juvenile official organ of the Society, a feiv major facts which played an important part in its development and ivhich determined its course. The SNPJ ivas founded on April 4, 1904, in Chicago, Illinois, by an assembly of twelve delegates representing the nine original branches. This group of delegates laid the foundation for the SNPJ. The first nucleus round which other SNPJ branches gradually gathered ivas the lodge Slavija, No. 1, founded in September, 1903, in Chicago. The movement for organizing a new fraternal society based on liberal principles ivas given its start at the beginning of the twentieth century. For several years the liberal-minded Slovene immigrants were preparing the ground for a progressive order the main purpose of ivhich was to serve their fellow immigrants fraternally and educationally. The first official organ of the Society ivas the weekly Glas Svobode. In 1908, however, the Society’s own monthly official organ made its appearance; in 1910 it became a weekly and six years later, in 1916, a daily, the Prosveta. The rapid progress of the SNPJ soon made it the main factor on the Slovene scene in America and noiv is the biggest Slovene fraternal order in America. The SNPJ held ten regular and three special conventions. Six of them were held in Chicago, two in Cleveland, and one in each of these cities: La Salle, Milwaukee, Pittsburgh, Springfield, and Waukegan. From the date of its inception, April 9, 1904, to December 31, 1933, the SNPJ has paid out in various benefits a total amount of more than FOURTEEN MILLION dollars. While in the same period the Society admitted a total number of 123,714 members. At present there are 32 thousand members in the Adidt Department and 15 thousand in the Juvenile Department. The total number of local branches, located in nearly every state of the Union, is: 553 Slovene and 82 English speaking branches. THE SNPJ IS PROUDLY MARCHING ON! IT WILL CONTINUE TO GROW AND FLOURISH! SOUVENIRS gOME day, soon, I’ll go away again, And may not return To watch these soot-draped hills And hear them mourn: For the passing of great oaks, And locust and maple trees; Squirrels, singing brooks, And deep-buried treasuries. And though I’ll be so glad to flee This darkened land, I’ll want some odd things to remind The years that here I spent: Flicker of the carbide lamps Treasure-hunting at the dawn — Women’s chatter — Children’s laughter — And sunset gold Upon the dismal town. And remote stories Of hopes, adventures, loves; Tragedies — Hunger — And cold blizzards Drifting over naked slopes . . . Then with all these following me On my new ways, I’ll not forget the solemn vows Of these dismal days. Anna P. Krasna. ^HE S. tM. P. J. y HE immigrant fathers sowed the seed into earth Made fertile with ideals from the land of their birth; The sea that divided old worlds from the new Irrigated the sod, aind the plant sprouted through. But the neiv life so risen surpassed the intention, Of those ivho but slightly to this gave attention, For the roots firmly grew, and the branches spread wide, And bore a great principle not wont to hide. It ivas the fruit of that early attempt To find a true brotherhood to their content, In a ivorld that was strcmge to their customs and needs And denied them appraisal for their efforts and deeds. To that bright symbol of dreams that came true Was given the name well familiar to you— The S. N. P. J.—in whose honor all hail Till her name reechoes over hill—over dale. May she groiv ever stronger in glory and fame But may she those principles bear ever the same. In a strong link of brotherhood dispell all our fears, And be with us young folks through all future years. —Mary Jugg. LINES ON SPRING JF I could only Burst the shell And Crumble the barriers That shut us in .. . But I can only Do private housecleaning, Remembering That the walls of ignorance Are strongly cemented By traditions of the many. —MARY JUGG. Anthony Auganola: TRAVELED ROAD IN CAGNES Courtesy of Chicago Art Institut« The Bell of Atri A TRI is the name of a little town in Italy. It is a very old town, and is built half-way up the side of a isteep hill. A long time ago, the mayor of Atri bought a fine large bell, and had it hung up in a tower in the market place. A long rope that reached almost to the ground was fastened to the bell. The smallest child could ring the bell by pulling upon this rope. “It is the bell of justice,” said the mayor. When at last everything was ready, the people of Atri had a great holiday. All the men and women and children came down to the market place to loo.c at the bell of justice. It was a very pretty bell, and was polished until it looked almost as bright as the sun. “How we should like to hear it ring!” they said. Then the mayor came down the street. “Perhaps he will ring it,” said the people; and everybody stood very still, and waited to see what he would do. But he did not ring the bell. He did not even take the rope in his hands. When he came to the foot of the towei, he stopped, and raised his hand. “My people,” he said, “do you see this beautiful (bell ? It is your (bell; but it must never be rung except in case of need. If any one of you is wronged at any time, he may come and ring the bell; and then the judges shall come together at once, and hear his case, and give him justice. Rich and poor, old and young, all alike may come; but no one must touch the rqpe unless he knows that he has been wronged.” Many years passed by after this. Many times did the bell in the market Place ring out to call the judges togeth- er. Many wrongs were righted, many ill-doers were punished. At last the hempen rope was almost worn out. The lower part of it was untwisted; some of the strands were broken; it became so short that only a tall man could reach it. “This will never do,” said the judges one day. “What if a child .should be wronged? It could not ring the bell to let us know it.” They gave orders that a new rope should be put upon the bell at once,— a rope that should hang down to the ground, so that the smallest child could reach it. But there was not a rope to be found in all Atri. They would have to send across the mountains for one, and it would be many days before it could be brought. What if some great wrong should ibe done before it came? How could the judges know about it, if the injured one could not reach the rope?” “Let me fix it for you,” said a man who stood by. He ran into his garden, which was not far away, and soon came back with a long grape-vine in his hands. “This will do for a rope,” he said; and he climed up, and fastened it to the bell. The slender vine, with its leaves and tendrils still upon it, trailed to the ground. “Yes,” said the judges, “it is a very good rope. Let it be as it is.” Now, on the hill-side albove the village, there lived a man who had once been a brave man. In his youth he. had ridden through many lands, and he had fought in many a battle. His best friend through all that time had been his horse,—a strong, noble steed that had borne him safe through many a danger. But the man, when he grew older, cared no more to ride; he cared no more to do brave deeds; he thought of nothing (but gold; he became a miser. At last he sold all that he had, except his horse, and went to live in a little hut on the hillside. Day after day he sat among his money bags, and planned how he might get more gold; and day after day his horse stood in his bare stall, half-starved, and shivering with cold. “What is the use of keeping that lazy steed?” said the miser to himself one morning. “Every week it costs me more to keep him than he is worth. I might sell him; but there is not a man that wants him. I cannot even give him away. I will turn him out to shift for himself, and pick grass by the roadside. If he starves to death, so much the better.” So the brave old horse was turned out to find what he could among the rocks on the barren hillside. Lame and sick, he strolled along the dusty roads, glad to find a blade of grass or a thistle. The boys threw stones at him, the dogs barked at him, and in all the world there was no one to pity him. One hot afternoon, when no one was upon the street, the horse chanced to wander into the market place. Not a man nor child was there, for the heat of the sun had driven them all indoors. The gates were wide apen; the poor beast could roam Where he pleased. He saw the grape-vine rope that hung from the bell of justice. The leaves and tendrils upon it were still fresh and green, for it had not been there long. What a fine dinner they would be for a starving horse! He stretched his thin neck, and took 'one of the tempting morsels in his mouth. It was 'hard to break it from the vine. He pulled at it, and the great bell above him began to ring. All the people in Atri heard it. It seemed to say,— “Someone has done me wrong! Someone has done me wrong! Oh! come and judge my case! Oh! come and judge my case! For I’ve been wronged!” The judges heard it. They put on their robes and went out through the hot streets to the market place. They wondered Who it could be who would ring the bell at such a time. When they passed through the gate, they saw the old horse nibbling at the vine. “Ha!” cried one, “it is the miser’s steed. He has come to call for justice; for his master, as everybody knows, has treated him most shamefully.” “He pleads -his cause as well as any dumb brute can,” said another. “And he shall have justice!” said the third. Meanwhile a crowd of men and women and children had come into the market place, eager to learn what case the judges were about to try. When they saw the horse, all stood still in wonder. Then everyone was ready to tell how they had seen him wondering on the hills, unfed, uncared for, while his master sat at home counting his bags of gold. “Go bring the miser before us,” said the judges. And when he came, they bade him stand and hear their judgment. “This horse has served you well for many a year,” they said. “He has saved you from many a peril. He has helped you gain your wealth. Therefore we order that one-half of all your gold ^hall be set aside to buy him shelter and food, a green pasture where he may graze, and a warm stall to comfort him in his old age.” The miser hung his head, and grieved to lose his gold; but the people shouted with joy, and the horse was led away to his new stall and a dinner such as he had not had in many a day.—(From “Fifty Famous Stories Retold” by James Baldwin.) April Sun and Showers By WILLIAM WATSON PRIL, April, Laugh thy girlish laughter; Then, the moment after, Weep thy girlish tears! April, that mine ears Like a lover greetest, If I tell thee, siveetest, All my hopes and fears, April, April, Laugh thy golden laughter, But, the moment after, Weep thy golden tears! Winter Sunset By MOORE QPRING underfoot Alas is dead But Nature has put Spring overhead. The field is ploughed, I smell the rose, As cloud on cloud The color goes, And in betiveen The East and West A grassy green Is manifest. And now the hill Is dark indeed As vapors fill The upper mead; The twilight flows Beyond the bank Where shimmering does So lately drank. The water grieves, The air is wet. I search the leaves For violet. April By Francine Robinson FJEWDROPS sparkling on the grass Sunshine everywhere; Violets, nodding as you pass, Perfume all the air. Robins, singing in the trees, Voicing joy and cheer; Every breath that stirs the breeze Says that spring is here. The M, L. Jubilee Number fHE month of April is the anniversary month of the Slovene National Benefit Society. Founded April 9, 190U, the SNPJ has grown so rapidly in numbers and poiver that today it is the biggest Slovene fraternal organization in America. Its accomplishments are many and varied. The SNPJ roas the first fraternal society to initiate, among other features, a special Juvenile Department, aivay back in 1912, and the first to establish its oivn Juvenile Monthly. Our Juvenile members should be proud of their organization lohich has done so much in the past and ivill accomplish even greater deeds for them in the future. The future belongs to the young! The pioneers of the SNPJ ivere planning ivith a vision and that vision became a reality. Today there are about fifteen thousand Slovene boys and girls organized in the SNPJ. They are protected against misfortune and sickness. The Soociety is issueing this magazine for your benefit. Forivard for a bigger S.N.P.J.! —THE EDITOR. SPRING, THE SPELLING BEE, THE SCHOLARSHIP PRIZE, U. M. W. PARADE Dear Editor and Members:— Spring is with us again, a season, which most of us can enjoy. It is a season that ushers all spring flowers with their perfect beauty. It is a time and hope in the world of nature, just as it is a time and hope for all of us. I know many of us love to go wandering through the woods and looking for the first wildflower which pups through the ground. The 'birdies have come back again with their beautiful songs, which delight our hearts to -the full extent of liveness. Each moment you can see them fly to and fro in the bright and warm sunshine, seeking a safe and comfortable home. Since the counties of diferent states were having spelling bees, our teacher, Mr. Craw-shaw, decided that we should have one. He gave us a list of 640 or more words to study. He made rules and said the two best from each section should debate to win. I ranked first from the 7% section, which I am in. I was not spelled down so far. Another girl came second. In the 7% section a boy and girl ranked first. We four have to “debate” together to see who shall win. A well worthwhile prize will be donated to the winners. Another prize offered by the Parent Teacher Association members. It will be given to the best scholar and the student with the best character of good citizenship. In it will be included all the student grades of the Jr. High School. Today, Easter Monday, while I am writing this letter, a demonstrantion of burying the 8 hours work is going on through our town. The U. M. W. are going to Greensburg today as a demonstration of thankfulness of the receiving of what they pleaded for, as yet they have not received all they demanded. Step by step they are going forward toward the point which I think they should reach, and to the 'better standard of living conditions. Many little interesting letters were written in our little magazine, the M. L., in the past issues. Many new members have started in. That’s what I call “Boosting your S. N. P. J. lodge spirit.” Keep up the good work to the Juvenile Magazine. What happened to the “old.tkners” such as, Clara C. Zebre, Victoria F. Ovsec, Frances Prešeren, Albert Pechavar, John Ursic? I like the interesting write-ups of Marie Paver and Julia M. Slavec, also many others. I will enclose my letter with a little verse: If I were marooned on a far-away isle, And had my will to choose Just one book and paper To get the ibest of news. What do you think that I would want To sharpen up my wit? Why, I would choose The Juvenile Mladinski List. I’m sending ,my best regards to the Editor and Juvenile members. Dorothy M. Fink, box 1, Wendel, Pa. (Age 12, Lodge 200.) P. S.: A few weeks ago I received letters from our Juvenile members. I was glad to hear from them. I want to thank Anne E. Gračnik, of Cleveland, Ohio, and Emil Zavo-nik, from Joffre, Pa. * * * ANNAMARIE’S AIR-MINDED Dear Editor:— I have not received the Mladinski List for a long time, but received the Fob. number. I enjoy reading the M. L. very much. I am fifteen and have a brother who is eleven years old. The school I go to has a printing shop and the members of the staff publish a paper every Friday, which is titled, “Yellow and Blue.” The price of this paper is one cent and it is very interesting. The students write to the editor of the paper and sometimes have their letters published. I have often had my article published in the school paper. I like to go to High School very much, and the teachers are nice to me. I start at twelve every day and get out at quarter to four. The periods last forty-five minutes with the exception of division which is fifteen minutes. I am a lover of sports and go roller skating when the weather is warm. I can sing and I took lessons for awhile. I am interested in aviation and would like to be a stunt flyer some day. I wonder if my wish will ever come true, but I guess I’ll have to wait and see. I would like it very much if some of the readers of the M. L. would write to me—-I will answer their letters. I would like to hear from anyone. I am five feet four, am a brunette, have light complexion and hazel eyes. So come on and write. I’ll be waiting to hear from anyone for I’ll answer your letters. Annamarie Sosko, 3'009 N. Ashland aive., Chicago, 111. * * * Dear Editor:— This is my second letter to the Mladinski List. I am twelve years old and in the 7-A grade. I ha»re four teachers. I never got a chance to write to the Mladinski List, because I have too much night-work. Our lodge had a banquet on February 10. Sometime I am going to try to write in Slovene. My mother is trying to teach me. Best regards. Mary Modic, box 227, Homer City, Pa. * * * PENNSY’S LETTERS Dear Editor and Readers:— I am very sorry I didn’t keep my promise of writing every month to our wondei'ful magazine. I am very busy with my school work now, but busy or not, I am taking time off to write a long letter. I notice that Penn-sy is getting ahead in the letters. You can depend on dear old Pennsy for anything. The other states (better wake up or they will be left so far behind that they may not be able to catch up. Bro. Editor, you told us there were very many letters. If we keep up we’ll soon have a very large “Chatter Corner.” In school we had a ibakesale and made seventy dollars profit. We have very good officers: Margaret Woods, President; Olga Kosson, Secretary; Audrey Craft, Treasurer; and Mrs. Hasson, a teacher, Assistant Treasurer. She keeps the money in a safe deposit box of her own. We are glad of her services. The J. Z. Juniors are having a card party in April. I am a Proud Member, Alvina Ocepek, box 107, Library, Pa. * * * “I WISH IT WERE MY TENTH” Dear Editor:— This is my second letter for the Mladinski List, but I wish it were my 10th. Work over here is picking up just fine. My father "works three weeks out of one month. I was very glad to find out that my grandmother, Mrs. Bereckcy, read the letter I wrote to the M. L. recently. I haive a sister, Gail; we two are the only children in our family. I will try to get Gail ■to write to the M. L. also. My grandmother will visit us for the fourth of July. She’ll never know Gail and me, be- cause we’ve grown so big since we came from Pennsylvania. She gave us each $5 for Easter. Here in Eveletih we have very nice schools. The Junior high school has adapted the NRA code. I wish the boys and girls of Eveleth would wake up and write to the M. L. This is all I have to write for this time. I’ll close with lots of love to the Editor and Readers. Margaret Drobnich, 306 B ajvenue, Eveleth, Minn. s|c * »!« Dear Editor and Readers:— I am going to be eight years old on July 8, 1934, and I am in the second grade. I like school very much and like to read books in school. There are eleven in our family, all members of the SNPJ, Lodge 532. I enjoy reading the riddles and leters of the M. L. La Vay Poglajen, box 95, Columbia, Utah. * * * A SUCCESSFUL BAZAAR Dear Editor and Comrades:— It seems long since I have not written in the “Chatter Corner” but it has been only three months ago. I did go to high school one year, but thing ? turned up that I could not finish as I had planned to do. I certainly did like high school when I was there. If any of you younger girls and boys have a chance to go to high school, go as it will never hurt you. The Socialists had a bazaar here in Milwaukee February 115-16-17 and 18. There were over 75,000 people there in those four days. The first day there were so many people there they had to close all doors so no more could get in. There were some wonderful speakers there. Norman Thomas, mayor Daniel Hoan, and A1 Benson. The bazaar was a huge success and they were talking of having it annually. Best regards to all. Mary Spek, 1263 S. 2nd st., Milwaukee, Wis. * * * “I’VE READ IT TWICE” Dear Editor:— It was with much interest that I thumbed through the pages of the March issue otf M. L. and I realize that letters from people like Mary Fradel, Dorothy Fink and Frank Mi-klaucich help toward making this magazine very interesting. I am glad to say that the SNPJ Lodge No. 72 in Cle Elum, Wash., is progressing very nicely in spite of -the shadow of a strike, which seems to fall on ewery miner’s head in this field. It seems that the miners here disagreed with the policy of the United Mine Workers Union, so they broke away from it and formed a union of their own which they call the Western Miners’ Union otf America. There has been much said and written about this new union, but my honest opinion of it is that the break with the UMWA will eventually cause a strike. Somehow, it seems that miners don’t get the right break they should get. If it isn’t a strike, it’s reduced wages or an accident that’s causing trouble. I know, and many other people know that the mining field is overcrowded. It is for this reason I say that mining is the most uncertain occupation I know of. A miner can never