Državni zbor. Z v e z a med slovanskimi in nemSkimi liberalci. Nekai dni po razpravi o graji, katera naj se izreče Steinu radi psovke na dr. ŠuSteršiča, je pisal glavni židovski list »Neue Freie Presse«: »S svoiimi besedami, s katerimi je skušal dr. Kramaf pokopati dr. Šušteršiča, se je dr. Kramaf sam pokopa!«. Ko se snideta dan pozneje v zbornici dr. Kramaf in dr. Schalk, pristaš prusovske stranke, stopi dr. Schalk k dr. Kramafu ter mu izrazi svoje obžalovanje radi tega napada. Tudi to dejstvo spričuje skupno postopanje vseh protikrščanskih strank, proti krščanskim poslancem v državnem zboru. Na prid naSemu hraeljarstvu. Dne 8. majnika t. 1. se je zbralo velikansko odposlanstvo v državni zbomici, da stopi k trem ministrom, naj branijo avstrijsko hmeljarstvo pri sklepanju novih kupčijskih pogodb. Dozdaj se je avstrijski hmelj prodajal večinoma na Nemško, ker je carina za uvoz bila primeroma nizka. Cuje se pa, da namerava Nemčija občutljivo povišati carino na avstrijski hmelj. To bi bil za naše hmeljarje hud udarec. Ob enem smejo Aaaeričani in Rusi svoj hmelj uvažati na Avstrijsko, ker je carina za američanski in ruski hmelj pri uvažanju na avstrijska tla nizka; nasproti pa se ne more avstrijski hmelj uvažati v Rusijo in v Amer' ° ker je carina pn uvažanju silno visoka. Da se toraj pri sklepanju prihodnjih kupčijskih pogodb ta stvar reši ugodno za avstrijske hmeljarie, se je vršilo pred nekaterimi tedni zborovanje hmeljarjev v Začu na Ceškem; 8. majnika pa so poslali čeSki hmeljarji svoje odposlance k trgovinskemu in poljedelskemu njinistru in k ministerskemu predsedniku. Pridružilo se je tudi mnogo državnih poslancev. Iz Štajerske ni bilo sicer nobenega hmeljarskega odposlauca; a zastopali so štajerske hmeljarje pri odposlanstvu državni poslanci štajerski vitez Berks, Žičkar in baron Hackelberg. Ministri so obljubili, da se hočejo ozirati na izražene želje hmeljarjev in zastopati njihove koristi. Proračun za 1. 1900. Vsaki občinski odbor mora napraviti pravočasno za pnhodnje leto proračun za občino. Tudi država bi ga morala napraviti, ako bi v njej vladale redne razmere. Da se smejo davki pobirati za prvo polovico tekočega leta 1901, to dovoljenje si je dala vlada na podlagi § 14 že koncem preteklega leta. Pričakovati je bilo, da, kadar se povrne mir v zbornico poslancev, se bo pravočasno moglo obravnavati o proračunu za 1. 1901, da se dovoli vladi od strani zbornice pravica, pobirati davke v drugi polovici tega leta. Ker je pa to zdaj nemogoče, skleniti to razpravo v državnem proračunu pravočasno, je vlada predložila zbornici načrt postave, s kaierim se njej dovoli, tudi v niescih od julija do konca decembra t. 1. pobirati davke. Radovedni smo, se li bo vsaj ta zadeva mogla razpravljati pravočasno. Žganjarina. Že pred nekaterimi tedni je naznanil »Slov. Gospodar«, da se ima vpeljati novo obdačenje za s^jije. Deželne priklade na žganje odpadejo, a državni davek se nekoliko zviša. Vsled tega dobi država okoli 19 miljonov kron novih dohodkov ki se bodo pa razdelili med posamezne dežele. Mogoče, da se ta postava reši te dni. Uravnava Mislinje. Veliko miljonov goldinarjev hoče potrošiti vlada, da se zidajo nove železnice in uravnajo reke v svojem divjem toku. Te priložnosti ne smejo opufctiti slovenski državni posianci, da zahtevajo, naj se tudi za naše dežele stori kaj v tem obziru. Zato je vložil poslanec 2 i č k a r že pred dalje časotn predlog, da se uravna mejna reka med Hrvatsko . in Štajersfeo: Sotla, v seji 10. maja pa je predlagal uravnavo Mislinje v Slovenjegrajskem okraju. Slovenski poštni pečati. Okrajni odbor Sevniški je vloži! po poslancu 21 č k a r j u sledečo prošnjo, katera se je v stenografičnem zapisniku po zahtevi istega poslanca ponatisnila dobesedno in se glasi: Visoka zbornica državnih poslancev! Okrajni zastop Sevniški (Lichtenwald) je v plenarni seji dne 13. decembra 1896 glasom zapisnika od tega dne št. 284 sklenil, da se naroči okrajnemu odboru, naj izprosi pri dotičnih ministerstvih, da bojo pri vseh javnih državnih uradih v Sevnici grbi in pečati imeli razun nemškega tudi slovenski napis, ker je velika večina prebivalstva samo slovenskega jezika zmožna. — Okrajni odbor je vsled tega sklepa vložil prošnje pri zadevnih ministerstvih. Justično in finančno ministerstvo je vstreglo tem prošnjam. Trgovinsko ministerstvo pa, pri katerem je okrajni odbor s prošnjo z dne 1. januarja 1899, št. 3., zahteval, naj dovoli in zavkaže, da se napravi pri poštnem in brzoiavnem uradu v Sevnici dvojezični uradni pečat to je z nemškim in slovenskim napisom, ni ničesar ukrenilo na to prošnjo in akoravno se je ta prošnja z vlogo dne 23. januarja 1900, St. 24, ponovila, še do danes ni nobenega odgovora. — Okrajni odbor tedaj nima druzega pota, kakor obrniti se na visoko zbornico državnih poslancev v zadevi navedene prošnje. — Zahtevanje, da se napravi pri poštnem in brzojavnem uradu v Sevnici uradni pečat z nemSkim in slovenskira napisom, je gotovo opravičeno. — Krajna občina Sevnica ima po zadnjem ljudskem štetju 2466 prebivalcev, od teh je 85 nemSke, vsi drugi so slovenske narodnosti, in velika večina je samo slovenskega jezika zmožna. Po ustavnem zakonu ima ta večina pravico, vsako potrjenje državnega urada v svojem jeziku zahtevaU, tedaj tudi uradnl^ pečat. Tak dvojezični pečat je pa tudi praktična potreba, že zavolj tega, ker se imenuje kraj Sevniea čisto drugače v nemškem jeziku, namreč >Lichtenwald« in je več krajev tega imena, tako na Koroškem, Avstrijskem in Štajerskem in zgodilo se je že večkrat, da je pismo, ki bi imelo v Sevnico priti, dolgo romalo po drugih krajih. Sicer pa se je potreba dvojezičnih pečatov pri takih poStah, kjer je prebivalstvo dvoine narodnosti, v principu že priznala in imajo vsi taki kraji na Kranjskem in Štaierskem na primer v bližini Brežice (Rarm), Planina (Montpreis), Mokronog (Nassenfuss), Vojnik (Hohenegg) i. dr. dvojezične pečate. Le tukaj se temu opravičenemu zahtevanji ne vsteže. — Okrajni odbor prosi toraj visoko državno zbornico, naj to peticijo trgovinskemu ministerstvu s pozivom izročiti blagovoli, da napravo dvojezičnega uradnega pečata pri poštnem in brzojavnem uradu v Sevnici dovoli in zavkaže. — Okrajni odbor v Sevnici, dne 24. marca 1901. To prošnjo smo objavili v >Slov. Gosp.«, da po njenem vzorcu tudi druge občine, ki še nimajo slovenskih poštnih pečatov, sestavijo slične prošnje in po svojih poslancih zahtevajo slovenske napise na svojih poStah. Nujni predlogi zastran nesreč po ognju, povodnji ali vremenskih nezgodah so se obravnavali v seji dne 13. majnika. Med drugimi je šlo za podporo pogorelcera na Blanici. To priliko je porabil poslanec 2ičkar, da je govoril v zbornici o nekaterih sploSnih vzrokih, radi kateri propada naš kmet in se nahaja obče v veliki bedi. Govor objavi »SIov. Gospodar« v prihodnji številki. Predlog za podporo se je sprejel.