Ljubljana, sreda 29« novembra 1933 BERLINSKI ZAKULISNI RAZGOVORI Med Francijo in Nemčijo se vrše živahni diplomatski razgovori za rešitev razorožitvenega vprašanja in poravnavo nesoglasij Lete XIV., štev. 279 ujji avuuilvo. L>jut>ijašega gospodarstva pa niso samo v škodo celoti, kajti vsaka izg?.ba narod- Berlin, 28. novembra, d. Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih, je imel razgovor državnega kancelarja Hitlerja s francoskim poslanikom Poncetom zgolj značaj splošne izmenjave misli. O kakih določenih predlogih nista razpravljala. 0 predmetu razgovora se čuva na obeh straneh stroga tajnost Kljub vsemu se more smatrati, da sta razpravljala o vprašanjih razorožitve in Posaarja. Glede na Posaarje se je doslej vedno poudarjalo, da se mora v tej pokrajini izvršiti plebiscit, dočim se je v Franciji opažalo stremljenje, da naj bi postala predmet francosko-nemških pogajanj. Glede na razorožitveno vprašanje je Hitler v svojem razgovoru s francoskim novinarjem De Brinonom, zastopnikom »Ma-tina«. obrazložil potrebo možnosti obrambe Nemčije. Po inozemskih kombinacijah sklepajo v Berlinu, da se je med francosko in angleško vlado obravnavalo vprašanje, ali bi se ne mogla nadomestiti kontrola z izmenjavo generalštabnih oficirjev. V angleškem tisku se opaža gotovo razburjenje zaradi nemške zahteve po dovolitvi obrambe iz zraka. Pariz, 28. novembra. A A. Kakor poročajo francoski listi, je baje Hitler v razgovoru s poslanikom Poncetom zahteval, naj se Francija že sedaj odreče plebiscitu v Po-saarju in vsem svojim zahtevam do tega ozemlja. Ostro je protestiral tudi proti ukrepom Angleža Knoxa, predsednika vladne komisije v Posaarju, proti narodnim socialistom. Hitler hoče, naj Francija že sedaj pozove Knoxa. nai ne zavira narodno-socialistične propagande v Posaariu. Pariz, 28. novembra, g. Chautempsova vlada je imela danes prvo sejo. Sklenjeno je bilo, da se bo predstavila zbornici v soboto, ko bo tudi predložila svoj osnutek za sanacijo. Raziprava o finančnem osnutku se bo v zbornici pričela dne 7. decembra, ko se bo najbrž odločila tudi usoda nove vlade. Chautemps 'bo baje pozval zbornico, naj se brez odloga izreče o načrtu ter odgodi vsako razpravo in vsako interpelacijo o splošni politiki ter tako pokaže voljo poslancev, da vidijo v vladi >zastopnika vsega naroda za javno blaginjo«. Ni izključeno. da bo tudi proračunski minister Mar-chandeau predlagal zbornici, naj se pravica do predlaganja amandmanov omeji ali pa celo odpravi, dokler bo trajala razprava o načrtu. Ta ukrep bi debato znatno razbremenil in bi utegnil biti sprejet, če bo vlada odlloono postavila vprašanje zaupnice. Ghautemps je postavil svojemu kabinetu dve nalogi, utrditev varnosti države na-Fram sosedom in sanacijo državnih financ. Njegov sanacijski program obsega naslednje odredibe: Striktno itn strogo pobiranje davkov naj bi prineslo državi še eno milijardo frankov, znižanje posebnih izdatkov za uradnike drugo milijardo, davek na avtoprevozništvo 400 milijonov, državna loterija 600 milijonov, izdaja kovanega denarja 800 milijonov, prometni in dohodninski davek na vodo, plin in elektriko pa milijardo frankov. Za kritje def'cita bi po tem načrtu manjkalo še 1.2 milijarde, kar bi pa vlada pri-štedila z znižamiem proračunskih izdatkov. V nasprotju s svojima prednikoma Dala-dierjem in Sarrautom Chautemps ne namerava predložiti zibornici predloga za znižanje uradniških plač. ker bi sicer nedvomno prav zaradi tega padla tudi njegova vlada. Franklin Bouillon namerava interpelirati vlado predvsem o francosko-nemških odno-šajih. Francoski lisiti sodijo, da bo Chautemps dobil za svoje načrte večino, ker se nega premoženja pomeni za celoto zmanjšanje gospodarske aktivnosti in možnosti zaposlitve. Če bi sedaj z uve-ljavljenjem predlaganih reform pričeli iz te preostale substance še zajemati državne in samoupravne dohodke, mora v nekaj letih slediti polom trgovskega stanu, večje obrti ter srednje in male industrije. Resno je treba razmišljati o tem, kako se bi razmere razvijale potem, če bi bilo privatno gospodarstvo na tleh, nezmožno, da obratuje in zaposluje stotj-soče delavcev in nameščencev in tudi nezmožno, da bi izkoristilo nove možnosti produkcije in izvoza, ko se bo svetovna gospodarska konjunktura obrnila na bolje. Kje bi potem država zajemala najnujnejša sredstva ko že danes dobiva pretežni del dohodkov od izvenkme-tijskih slojev prebivalstva? Ali naj bi Iz teh zahtev sklepajo listi, da Hitler v razgovoru s poslanikom ni nastopil kot prosilec, temveč je celo postavljal pogoje za direktne razgovore med Francijo in 'Nemčijo. Kaj zahteva Nemčija Pariz, 2«. novembra č. »Matin* razpravlja danes v svojem uvodniku o direktnih pogajanjih, ki so se pričela med Berlinom Parizom, Londonom in Rimom in pravi, da gre pri teh pogajanjih predvsem za določi, te v oborožene sile, ki naj si Jo ustvarijo posamezne prizadete države. O splošni raz. orožitveni konvenciji danes že nihče več ne govori. Nemčija je zastopnikom ostalih treh držav postavila svoje zahteve. Kakor pravijo, je zahtevala vojsko, ki bi štela 300.000 mož, katerih službeni rok pa bi bil skrajšan, 300 lahkih taaikov, nedoločeno število topov s kalibrdm do 155 mm. 400 lovskih letal in 4 močne skupine protiletalskega topništva, ki bi Jih nemška vojska razpostavila na poljski, češkoslovaški in francoski meji. Nemčija Je za to pripravljena pristati na intemacionalizac.i.io civilnega letalstva. Glede saarskega vprašanja pravi >Matin« da za sedaj o njem ni govora, da pa je v ostalem takega značaja, da ga moreta rešiti le Francija in Nemčija brez sndelovn nja ostalih velesil. V ostalem so stališča držav glede nemških zahtev po oborožitvi povsem različna. Kar se tiče Francije, za sedaj sploh še ni zavzela nikakega stališča. Doslej je francoska vlada iz taktičnih razlogov vztrajala pri afirmaciji fronte, ki se je sestavila 14 oktobra proti Nemčiji, toda ta taktika je bila le fiktivna, ker so vsi že točno vedeli, da te fronte ni več. Sedaj se bo morala Francija odločiti in bo morala najti izhod iz težkega položaja. Le di. rektna francosko-nemška pogajanja ij bodo niti levica niti sredina ne bosta upali sabotirati že četrti poizkus radikalov, da postavijo delazmožno vlado. Istočasno pa bo z decembrom prišel zadnji čas. da se uredi novi proračun, ker se francosko finančno ieto zaključi obenem s koledarskim. Polez vsega tega so se sedai že povsem načelno ločila tudi stališča posameznih strank glede sanacije francoskih državnih financ. taw ko da bo Chautempsu lažje nego Da.ladier.iu in Sarrautu najti srednjo rešilno pot. Poljsko-nemsko zbilžanje Varšava, 28. novembra. AA. Maršal Pil-sudski je včeraj popoldne sprejel nemškega poslanika v Varšavi v. Moltkeja. Sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister Beck. Razpravljali so o vprašanjih, o katerih sta konferirala nedavno nemški ^uncelar Hitler in poljski poslanik v Berlinu. Tudi pri tej priliki se je pokazalo soglasje v vseh pogledih. Nemška demarša na Dunaju Berlin, 28. novembra. AA. Danes popoldne je bil pogreb vojaka Schuhmacherja, ki ga je ustrelila na bavarsko-avstrijski meji avstrijska orožniška patrola. Pogreba so 6e udeležili tudi državni kancelar Hitler, vojni minister Blomberg in glavni poveljnik nemške vojske general Hammerstein. Ker je preiskava o incidentu zaključena, je zunanji nrnister naročil nemškemu poslaniku na Dunaju, naj vpraša avstrijsko vlado, kakšno stališče namerava zavzeti in kdaj misli napraviti konec takšn-m dogodkom. Volilni uspeh poljskega vladnega bloka Varšava, 28. novembra, d. Pri občinskih volitvah na Pomorjanskem je dobil vladni blok 265 mandatov (pri volitvah 1. 1929 135), opozicija 260 (492), Nemci pa 21 (71). Pri občinskih volitvah na Poznanj skem si je po dosedanjih podatkih priboril vladni blok 563 mandatov (358), opozicija 514 (977) in Nemci 30 (92). potem vzela produkcijski aparat v svoje roke, ko izkušnja kaže, da so z redkimi izjemami vsa državna gospodarska podjetja pasivna? In kaj bi bilo s kmetom? Ali ne bi tal ta najbolj udarjen, ako bi izgubil najboljšega in v današnjih razmerah skoraj edinega kupca svojih pridelkov, delavca in nameščenca, ker so meje skoro zaprte za vsak izvoz? Vsak pameten človek ve, da mora država najeti in dobiti sred-tva, ki jih neobhodno rabi za svoje funkcioniranje. Nihče državi te pravice odrekati ne more in ne sme. Toda ravno zato je v interesu države same, da so davkoplačevalci dela in plačila zmožni in da se kot osnova vsega nacionalnega gospodarstva ohrani 'n skrbno čuva, kar • o generacije ustvarile s trudom in žrtvami. omogočila dosego njenega namena, nararo^ kontrolo nad oboroževanjem. Država bi ** izpostavila veliki nevarnosti, če bi poslali svoje zastopnike na bližnjo konferenco Dri-zadetih velesil, ne da bi si prej v zadostni meri pripravila teren za efektno diplomatsko akcijo. Rothermerove sanje London, 28. novembra. 6- Lord Rotherme-re, znani pobornik za revizijo mirovnih pogodb, je objavil v današnjem »l)aily Mailuc uvodnik, v katerem razpravlja, kako bi bilo mogoče doseči sporazum nr?d evropskimi državami. Zavzema se za angleško - francosko defenzivno zvezo. Pri tem opozarja, da je tudi nemški državni kancelar Hitler v svojem poslednjem govoru pozdravil tako francosko • angleško sodelovanje, ker bi pomenilo izpolnitev angleško - francoskih zahtev glede varnosti, Nemčiji pa bi bilo v tem primeru mogoč? doseči koncesije, ki so li potrebne za ohranitev miru v Evropi. Obenem pravi lord Rothermere, da bi bilo treba Nemčiji dati poljski koridor, za kar bi morala Litva odstopiti Poljski Klajpedo, da »i tam ustvari izhodišče za svojo pomorsko trgovino. Seveda bi bilo treba za to na nek način zadovoljiti tudi Litvo. Končno ugotavlja Kothermfre, ris bi bila za popolno po-mirjenje Evrope potrebna tjdi revizija mej nasledstvenih držav. Revizija pakta Društva narodov Ženeva, 28. novembra, s. Po povratku glavnega tajnika Društva narodov Avenola s potovanja v Rim govore sedaj v ženevskih krogih o naziranju v glavnem tajništvu naslednje: Kakor računajo, se bodo med evropskimi vladami sedaj v kratkem pričela živahna razorožitvena pogajanja, posebno, ker Nemiri na Kubi Santiago, 28. novembra, d. Pri svečanosti v proslavo dijakov, ki so 1. 1871. padli v bojih proti Špancem, je prišlo do divjega streljanja. Domnevajo, da je šlo za poizkus vstaje proti vladi Grau San Martina. Vojaške oblasti so takoj proglasile obsedno stanje ter prepovedale vsako zbiranje na ulicah. V teku včerajšnjega dne je bilo ranjenih 14 oseb Tudi v drugih delih Kube je prišlo do nemirov in bombnih atentatov, pri katerih pa ni bil nihče ranjen. Nova nemška časopisna agencija Berlin, 28. novembra. AA. Glede na gospodarski razvoj nemškega tiska sta se Wolffov urad in Telegraphenunion združila v novo družbo z o. z. »Deutsches Nachrichtenbureau«. Ta agencija bo začela delovati še pred koncem leta. Nenavaden doživljaj italijanskega letalca Rim, 28. novembra. AA. Nenavaden doživljaj se je pripetil letalcu Niclotu, svetovnemu prvaku za najvišje polete z lahkim hidroplanom. Niclot je hotel doseči nov višinski rekord in se je dvignil že 9000 metrov visoko, ko m-: je odpovedal kisi-kov aparat. Letalec je izgubil zavest, letalo je pa medtem začelo v strmih viju-gah padati proti zemlji. Na srečo se je letalec kakih 1000 m nad zemljo zopet zavedel in dobil nazaj ob!ast nad aparatom ter tako brez nesreče pristal. Karambol v /raku 1'arlz. 28. novembra, s Blizn vojaškega '.etali5?1^ Marignane sta po v zraku zad'li dve letali, k? stf sp vpfbali v streljanji Obe letal' ota i"3??*'' 7Pmlio m «e oopol notna razbili Dva letalca sta obležala na m^stu mrtva. Cena Din Naročnina tuaaa uleecCuc Uin Z£>.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122. 3123. 3124, 3125, 3128. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon SL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon St 65. '- Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. je po novi sestavi francoske vlade izginil iz mednarodnega položaja eden izmed negotovih faktorjev. Ta pogajanja se bodo morda, čim bo nekaj vidnih uspehov, zgostila v razgovore, pri katerih bo sodelovala vsaj ena ali že več velesil. Verjetno je, da bodo trajala mnogo dalje, kakor je mišljeno po besedilu sklepa predsedništva razorožitvene konference o odgoditvi raz-orožitvene konference. Zato ni izključeno, da se glavni odbor najbrže ne bo sestal januarja, temveč precej pozneje. V ostalem tudi ni izključeno, da bo glavni tajnik Društva narodov porabil prvo bolj** priložnost ter odpotoval v ostale evropske prestolnice, kjer bo ostale velesile poučil o izidu svojega rimskega poseta. Razni ododbori predsedništva razorožitvene onference bodo najbrže v teku tedna končali svoje d»io. London, 28. novembra, g. Glavni tajnik Društva narodov Avenol bo prihodnji teden prispel v London, kjer bo imel razgovore z odločilnimi državniki. »Morning-post« pripominja, da je Avenol potoval v Rim zato, ker je nameravala Italija izstopiti iz Društva narodov. Mussolini svojega nauiena ni izvedel samo zaradi tega. ker mu je bilo obljubljeno, da bodo revidirane določbe v paktu Društva narodov. Avenol bo sedaj skušal v tem pogledu sondirati teren v Londonu ter bo zato stopil v stike z angleškimi državniki. List naglaša, da slone sKoraj vse mednarodne pogodbe zadnjih 15 let na paktu Društva narodov in bo treba zaradi tega morebitno revizijo pakta Društva narodov izvesti z največjo previdnostjo. Pripravljalno delo v ženevi Ženeva, 28. novetr.torai AA. Razorožitvena konferenca sama je odgodena, navzlic temu pa delajo njeni tehnični odibori. Na današnji seji odbora za eiektive so razpravljali o oficirjih, podoficirjih in o civilnih nameščencih. ?!o je za številčno vprašanje na podlagi podmene, da bo razorožitvena konferenca sprejela konvencijo, ki bi uvedla predvideni dolgoročni vojaški rok. Razprava se ie vršila v atmosferi medsebojnega razumevanja "n prisrčnosti. Razpust hitlerjevskih strokovnih organizacij v ČSR Praga, 28. novembra, d. Notranje ministrstvo je v smislu zakona o razpustu političnih strank, razpustilo zvezo nemških strokovnih organizacij, strokovno zvezo nemških delavcev in strokovno organizacijo nemških železničarjev v Ustju, kjer so imele svoj sedež Obenem so bile razpu-ščene tudi vse podružnice teh organizacij na ozemlju češkoslovaške republike. Notranje ministrstvo je razpustilo tudi nemško politično rudarsko zvezo s sedežem v Mostu. Gre tu za strokovne centrale že raz-puščene nemške narodne socialistične stranke. Obenem je praška policijska direkcija zaplenila premoženje nemške narodno socialistične stranke na Češkoslovaškem. Volilni izgredi v Rumuniji Bukarešta, 28. novembra, g. Železna garda je tudi danes izzvala dijaške nemire v .lassvju. Prišlo je do velikih izgredov, pri katerih je bil en dijak ubit. pet pa hudo ranjenih. Izgredi so zavzeli tak obseg, da je morala posadka ostati v strogi pripravljenosti. Vojaštvo in policija sta aretirala 115 oseb Vladno glasilo »Vittorul« piše, da bo vlada izvedla energične ukrepe, da iztrebi vse anarhistične centre v državi S tem vprašanjem se je nocoj bavil ministrski svet na izredni seji. Praški poslanik dr. Grisogono v Beogradu Beograd, 28. novembra, p. Naš poslanik v Pragi g. dr Prvislav Grisogono je davi prispel v Beograd. Njeenv prihod je v zvezi z gospodarskimi razgovori, ki se vrše med državami Msie antante spričo skorajšnje konference Gospodarske Male antante v Pragi. Sanacijski program Chautempsove vlade Nova francoska vlada se bo predstavila parlamentu v soboto in podala svojo deklaracijo Zaupnica angleški vladi Baldwin o nujni potrebi gajanjih z Nemčijo in London, 28. novembra AA. V razpravo o"predlogu delavske stranke glede odgovora na prestolno besedo, v katerem se obsoja notranja in zunanja politika vlade, je posegel snoči podpredsednik angleške vlade Staniey Batdwin, ki je svoja izvajanja razširil v velik govor o razorožitvenem vprašanju in o zunanji politiki Velike Britanije. Sedanji položaj, je dejal Baldwin, je izredno kočljiv. Nemčija se je odstranila iz Ženeve. Sporočila je Društvu narodov, da izstopa iz te organizacije. Podobno je ravnala Japonska. Nemčija je razen tega izjavila, da se v Ženevi ne bo več pogajala o razorožitvi. Vse to je povzročilo, da je sedanje mednarodno stanje izredno napeto in hudo. Navzlic temu pa obstojajo še vedno možnosti ugodne rešitve razorožitvenega vprašanja Vse države naj se namreč raz-orože na stopnjo sedanje nemške oborože-nosti. Oboroževanje naj se izključi tako, da bodo ofenzivna sredstva nemogoča. Močno oborožene države naj se tedaj razorože do gotove točke. Druga možnost je, da se Nemčija oboroži do te točke. Tretja možnost je splošno tekmovanje v oboroževanju, kar je treba v vsakem primeru onemogočiti. Jasno je na drugi strani im to mnenje deli tudi vse naše prebivalstvo, da Velika Britanija ne more trajno ostati v podrejenem vojaškem položaju napram drugim državam. To mnenje je dobro izrazil zunanji postopne razorozitve, po-prijateljstvu s Francijo minister v svojem zadnjem govoru in žel živahno odobravanje vsega parlamenia. Važno vprašanje je sedaj, kako se bo razvijala Nemčija. Sedaj ima doma važne probleme, velike množice so brez posla. Zato potrebuje miru. Angleži, Francozi in Italijani, vsi moramo stopiti v stike z njo, tla najdemo pot do napredka. Ne vidim razloga, zakaj se ne bi mogli končno sporazumeti o razorožitvi na podlagi naše konvencije in zakaj se Nemčija ne bi mogla vrniti v Društvo narodov, če se bo to zgodilo, potem bo mogoče, če bodo narodi med seboj lojalni in če se bodo sporazumeli, v nekaj letih preiti k novemu znižanju oborožitve. S takimi postopki od stopnje do stopnje bomo morda dosegli svoj ideal razorožitve, ki si ga vsi žele. Sedaj pa vanj ne verujejo niti največji navdušenci in ne upajo, da bi ga bilo mogoče uresničiti v bližnji bodočnosti. O Franciji hočem reči samo to-le: Francija in mi smo tvorci velike in stare civi-lizacije. Naši interesi so skupni, naše prijateljstvo je preizkušeno in čvrsto. Zato upam, da bo Francija trajno na naši strani v naši borbi za varnost in mir, za varnost in mir, ki ga prav tako Francija potrebuje kakor mi. Delavski predlog je bil nato odklonjen s 424 glasovi proti 53. Za vlado so glasovali tudi liberalni poslanci. Baidwinov govor je napravil na vso zbornico močan vtis. Druga pogodba s Turčijo Včeraj Je bila v Beogradu podpisana še pogodba o medsebojnih terjatvah Jugoslavije in Turčije telj miru in komur je za blaginjo naiega polotoka. Pogodba o nenapadanju in arbitraži, ki smo jo sedaj podpisali, predstavlja s svojo vsebino in duhom ki je tako Beograd, 28. nov. AA. Danes ob 18. sta zunanji minister turške republike Tevfik Ruždi bej in zunanji minister kraljevine Jugoslavije Bogoljub Jevtifi podpisala kon miru. treba je tudi pokazati z dejanjem ji-z jamstvi Mi smo prenričani. da v tem pogledu vršimo svojo dolžnost. Jugoslovenski narod, ki je z radostjo 'm ljubeznijo spremljal potovanje svojih vzvišenih vladarjev, je ohranil nasprot, Vam občutke hvaležnosti. Prepričan, da se bo prijateljstvo med našima dvema dr2a rama še lepše razvijalo v iskrenem in uspešnem sodelovanju, porabljam to prili ko, da nazdravim ekscelenci predsedniku turške republike gaziju Mustafi Kemal paši, pod čigar vodstvom se je obnovila Tur. čija v sodobno in čvrsto državo, da nazdravim napredku Turčije in osebni sreči vaše ekscelence. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se je zahvalil s temi besedami: Ekscelenca! Pršel sem sem zaradi pod- ?>isa pakta o prijateljstvu med Jugoslavijo n Turčijo, cigar pomen je ;zražen že v veliki ideji privrženosti naših dveh narodov do miru. obentm pa t"di zato. da prinesem jugoslovanskemu narodu izraze globoke simpatije tn visokega spoštovanja turškega naroda. Kakor je vaša ekscelenca tako dobro povedala, sta naša dva naroda v toku zgodovine znalž^ ohraniti v prošlosti in sedanjosti medsebojno spoštovanje, tako da gledata mirno in vedro v bodočnost. Kako se ne bi spomnil bivanja Nj. Vel. jugoslovcnskega kralja in kraljice v Turčiji! Ta spomin bo osta! zapisan v naših dušah, Sttij predstavlja srečno inciativo, ki jo rnora spoštovati vsakdo, kdor je prija- Razprava o javnih delih Beograd, 28. novembra, p. Skupščinski odbor, ki prou-žaje uredbo ministrskega sveta o javnih delih za orniljenje brezposelnosti. je danes nadaljeval svoje deJo Ker je bila uredba včeraj v načelu odobrena, se je danes takoj pričela podrobna razprava. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj je sporočil, da je podpora zetsk!> banovini nuino potrebna, ker grozi celim pokrajinam glad. Prosil je zato odbor, naj svoje delo kar najbolj pospeši, da bi moglo ministrstvo storiti primerne korake. Ministrstvo socialne politike ima priliko, najeti 30 milijonsko posojilo na račun fonda z? javna dela, s čimer bi se dala izvesti uspešna akcija za podporo pasivnim krajem v obliki izvedbe nujno potrebnih javnih del. V razpravi je pri .členu 13, ki govori o državni dotaciji fonda za javna dela z letnimi proračunskimi prispevkj v višini do 30 milijonov iz proračunskih prihrankov in doseženih viškov na dohodkih, predlagal poslanec gosp. Lončar, nai se ta člen izpremeni v toliko, da se zasigura dotacija v docela realni oblik; na osnovi zakona o naknadnih in izcednih kreditih, ki je bi! spreiet decembra 1932 in s katerim so bila uvedena nova bremena v skupnem iznosu 50 milijonov Din. Ti dohodki naj se sedaj v celot' namenijo državnemu fondu za lavna dela, da bo mogel tako čimprej pričeti uspešno poslovati. Predlog poslanca g. Lončarja je naletel v odboru na splošne odobravanje. Razprava se bo jutri n?dalievala. Seja senata Beograd, 28 novembra, p. Senat bo imel Jutri popoldne plenarno sejo. Na dnevnem redu je klirinški sporazum s Švico in zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, ki ga je Narodna skupščina že odobrila. Visoko odlikovanje francoskega akademika Beograd, 28 novembra, p. NJ. Vel. kralj Je odlikoval člana francoske Akademije znanosti Abeia Bonnarda, ki se je udeležil odkritja spomenike francoskemu pisatelju Lamartinu, 7 redom sv. Save I. stopnje. Visoko odlikovanje je izročil odlikovancu prosvetni minister snoči na banketu, ki ga je priredil* odlikovancu na čast beograjska akademija znanosti. Napredovanja Beograd, 28. novembra p. Na predlog trgovinskega ministra so s kraljevim ukazom napredovali v višjo skupino profesor srednje tehniške šole v Ljubljani Viktor Turnšek. vršilec dolžnosti upravnika tekstilne Sole v Kranju inž. Fran Kočevar. predmetna učiteljica na srednji tehniški šoli v Ljubljani Angela Lombar ter strokovna učitelja srednje tehniške šole v "ihiKirtf ArtoH Doiak »n Kari Kunaver. Vsak naročnik „JUTRA" — )e zavarovan — — za lOJOOO Din! — srečno prilagoden bistvu Briand-Kelloggo-vega pakta ter londonskega pekta, vsekakor realen in soliden prespevek k mednarodnemu miru. Z iskrenim vzhičenjem čutim veliko prijateljsko dolžnost, da izrazim občudovanje za delo vaše ekscelence, ki ste ga razvijali ob vsaki priliki, kadar je šlo za mir. S čvrstim prepričanjem, da se bo prijateljstvo med našima narodoma stalno razvijalo, napijam na zdravje in čast Nj. Vel. kralja Aleksandra, visokega šefa in organizatorja velike jugoslovenske države, in Nj. Vel. kraljice Marije, njegove visoke soproge, na srečo in blagostanje jugosio-venskega naroda, na zdravje njegove ekscelence dr. Srškida, predsednika vlade, na srečo vaše ekscelence, obenem pa na zdravje našega odličnega prijatelja g. Jankovi-ča, pooblaščenega ministra kraljevine Jugoslavije v Ankari. Konsolidacija Beograd, 28. novembra p. Turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej je davi pose-til albanskega poslanika ter mu čestital k današnjemu albanskemu državnemu prazniku. Zatrjuje se, da bo v kratkem tudi med Turčijo in Albanijo sklenjena slična pogodba, kakor je bila včeraj podpisana med Jugoslavijo ln Turčijo. Albanski minister trgovine, g. Konica, ki se mudi v Beogradu kot vodja delegacije za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, je na vprašanja novinarjev Izjavil, da želi Albanija z vsemi balkanskimi državami skleniti prijateljsko pogodbo, ker hoče živeti v kar najboljših odnošajih z vsemi svojimi sosedi. Politič. ni in diplomatski krogi smatrajo to kot nov dokaz, da je konsolidacija Balkana na najboljši poti in da bo s sklenitvijo dvo- ln večstranskih pogodb med balkanskimi državami prišlo v doglednem času do pravega balkanskega Locarna. Po posetu na albanskem poslaništvu se je Tevfik Ruždi bej ponovno sestal z zu nanjim ministrom g. Jevtičem ter z njim dolgo konferirai. Opoldne je priredil turški poslanik na našem dvoru g. Hajdar bej na poslaništvu svečano kosilo na čast turške mu zunanjemu ministru, popoldne pa se je Ruždi bej s svojim spremstvom odpeljal na Avalo to položil v imenu turške vlade venec na grob Neznanega junaka Zvečer je priredil zunanji minister g Jevtič v Gardijskem domu svečan banket na čast Ruždi beju, na katerega so bili poleg članov vlade povabljeni tudi člani diplomatskega zbora. Jutri dopoldne odpotuje g Ruždi bej iz Beograda v Carigrad. Spotoma se bo sestal tudi z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Mu-šanovom, ki ga bo pričakoval že na bolgarski meji..: Seja finančnega odbora Beograd, 23. novembra p. Finančni odbor se je danes dopoldne sestal k seji, da razpravlja o raznih zakonskih predlogih, nanašajočih se na reform- 'V vene »ikono daje kakor jo je predložil finančni minister Seji je prisostvoval tudi finančni minister g Djordjevič, ki je podal obširen ekspoze in utemeljeval predlagane izpre-membe Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri dopoldne. Delegacijsko zborovanje grafikov Zagreb, 28. novembra, n. Danes se je pričel tu kongres grafikov. Navzočih je 25 delegatov iz Beograda, Novega Sada, Su-botice, Splita, Ljubljane in Sarajeva. Iz Curiha je prišel tudi zastopnik grafične in-ternacionale Grundbach. Pri verifikaciji delegatskih pooblastil je manjšina zahtevala. naj se pooblastila zastopnikov iz Ljubljane in Splita ne verificirajo, ker njihovi organizaciji centrali nista še predložili potrebnih računov. Po obsežni debati je bil s 14 glasovi proti 10 vendarle sprejet predlog, da se verificirajo vsi mandati, ker so na dnevnem redu kongresa važna vprašanja. za katerih rešitev je sodelovanje delegatov iz Slovenije in Dalmacije nujno potrebno Po poročilih uprave se je razvila razprava o izpremembi pravil in je bilo sprejetih nekaj predlogov, po katerih naj bi podružnice postale bolj samostojne Predlogi so bili izročeni v proučitev posebnemu odseku. Konec dveh nevarnih razbojnikov Beograd, 28. novembra, p. Beograjsko okolico, zlasti posavski srez. sta že par let strahovala nevarna razbojnika Miloš Mitrovič in Milisav Sušič. Oba sta izvršila nešteto ropov in razbojništev ter imata na vesti mnogo človeških življenj. Prebivalstvo je imelo zaradi njih krvoločnosti silen strah pred njima in se ju nihče ni upal izdati Od leta 1928 pa vse do danes so st oblasti zaman trudile, da bi ju dobile v roke. Snoči je sresko načelstvo zaupno izvedelo, da se skrivata oba razbojnika v hiši vdove Darinke Rankovičeve v selu Draževo Večje število orožnikov pod vodstvom poročnika Trifunovida je ponoči obkolilo hišo in pripravilo zasedo Zjutraj okrog 6.30 je prišla prva iz hiše Darinka Rankovič. Orožniki so jo naglo prijeli m odvedli, tako da ni mogla alarmirati obeh razbojnikov Kma lu nato se ie pokazal na vratih Mitrovič Ko je stopil dalje proti studencu so začeli orožniki nanj streljati. Mitrovič se je spretno zakloni) in odgovarjal s streli iz svoje kaTabinke Na strele je prihitel iz hiše tudi drugi razbojnik in razvila se ie pravcata bitka Narednik Veselinovič je v borbi težko ranil Sušiča Kljub hudi poškodbi je Sušič že ležeč na tleh, oddal na Veselinoviča strel in ga ubil Razbojnika sta skušala nato pobegniti, a sta bila na begu jba ustreljena Vest o smrti obeh hajdi 5v se je z bliskovito naglico razši-rila >» vsem okraju in ljudje so si oddahnili. Germanski Votan proti Kristu Berlin, 26. novembra Nedavno je vsa protestantovska Nemčija slovesno praznovala Luthrov jubilej. Sodeč po svečanostih, obhodih in spominskih govorih bi človek mislil, da je nemška evangeljska cerkev na višku svoje moči in da je njen položaj kar najugodnejši. Vendar pa je razpoloženje med verniki vse prej ko svečano, ker razjedajo cerkev hude notranje borbe, ki prete uničiti dosedanje že itak precej problematično cerkveno edinstvo. Tudi nad katoliško cerkvijo visi tlžka pest »tretjega cesarstva«, toda katoličenstvo je vsaj v notranjosti enotno, ker vzdržuje to enotnost iz inozemstva rimska kurija in ji kljukasti križ ne more do živega. Druga pa je stvar z evangeljsko cerkvijo, ki ima svojega najvišjega poglavarja doma in s tem v območju države. V krilu evangeljske cerkve so pristaši kljukastega križa organizirali pokret »nemških kristjanov«, ki dela pravi cerkvi silovite težkoče. Značilno je, da so to strujo ustanovili evangeljski svečeniki, predvsem mlajši in oni starejši, ki so svetovno vojno preživeli na fronti. Pokret tedaj ni la-jiška ustanova in to mu daje posebni značaj vsak dan večjega razkola. Pri volitvah v uprave cerkvenih občin so novotarji na Pruskem dobili večino, v južni Nemčiji, kjer je evangeljstvo na straži proti katolicizmu, pa so ostali še v manjšini. Kljub temu pa so »nemški kristjani« zavladali nad vsem cerkvenim življenjem nemškega protestantizma. Iz njihovih vrst je tudi izvoljen državni škof in župniki so se v velikem številu pridružili pokretu, da si očuvajo položaj in ugled. Pred volitvcml v cerkvene uprave so »nemški kristjani« naglašali načelo, da je treba narod zopet vrniti v cerkev ter poudarjali potrebo poglobitve religioznega življenja med ljudstvom. Po zmagi pa so pokazali popolnoma druge težnje ter zahtevajo popolno »ponemčenje« cerkvenega nauka in temeljito preosnovo v propoved-ništvu Pridiee morajo biti odslej »nemške* t J. ne abstraktne in dosmatsko-teološke. marveč morajo obravnavati vse realne potrebe nemškega ljudstva, pred vsem social na in politična vprašanja. V praksi pomeni to, da bodo cerkve odslej odnrte na stežaj politiki, seveda samo oni kljukastega križa. Nadaljnja zahteva »nemških kristjanov, je temeljna izprememba liturgije. Kakor znano, ie o tem že storjen prvi korak z odnravo dveh hebrejskih besed »Amen? in »Aleluja«. S tem pa čiščenje od »židovske navlake« še nikakor ni končano. Nemška evangeljska cerkev, pravijo »nemški kristjani«, mora biti čisto arijska cerkev Ne samo. da zahteva od vseh svojih svečenikov dokaz o čistem arijskem poreklu, marveč moralo tudi njeni verniki biti neoporečni v tem pogledu. Tudi žene duhovnikov in vernikov morajo doprinesti dokaz svojega arijstva. Obenem pa se morajo izkijnčiti iz cerkve vsi židje. ki so pre. stopili v protestantizem S tem evangeljska cerkev opušča svojo apostolsko poslanstvo širjenja vere med vse narode, opušča vsa. ko mis'jonsko delo ter postaja ekskluzivno nemška cerkev S to svojo odločitvijo, ako se »nemškim kristjanom« posreči prodreti s svojimi novotarijami.. bo nemška cerkev znatno pripomogla k verskemu miru in strpnosti, ker ne bo segala v območje drugih cerkva Največja izprememba pa se bo izvršila vsekakor v pogiedu osebnosti Kri sta Nova struja zahteva, da se Krlst predstavlja vernikom kot borec in ne kot mu čenik, češ da je z nemško duševnostjo boli v skladu junaška, nego voljno trpeča po Java. Nairadikalnejša struia »nemških kristjanov« zahteva, da s1 v šolah prepove čitaaje in razlaganje sv p-sma star* zaveze, k^r da se pripovedovanje »židovskih bajk« ne sklada s Častjo nemškega naroda. Obenem so označili ti radikalni življi tudi pr-cai mest iz nivjga testamenta, ki jih je treba izbrisati. Zlasti pi9ma sv. Pavla so iim na noti. deloma ker ie bil Žid. deloma pa. ker oznanja in priporoča ponižnost in skromnost Tudi samo smrt Zveličarja je treba izpr? meniti, ker smrt na križu ni junaška. Berlinski kongres »nimških kristjanov« ie stavil zahtevo, da se križ odpravi iz vseb cerkva in šol ter četo s cerkvenih stoloov Kakor so take zahteve vsaj za versko sitru-io, ki ss naziva krščansko, nekoliko ču-lne. vendar za njimi stoje lepi tisoči pristašev, ki morda ne vidijo, da zahtevajo uničenj* bistva krščanske vere. Toda ravno ti imajo vso p>dporo države. Gibanje »nemških kristjanov« sjveda še ni uravnovešeno in je v njem mnogo manjših struj, ki niso radikalna. vodi pa ves pokret ona skupina, ki ima za'seboj vlado, in ravno ta je najhijša v zahtevi brezpogojnega arijstva. Proti taki ie-tuši krščanstva iz nauka »nemških kristjo nov« je moral nastopiti sam državni ško., ki se je poslužil pr sokove besed- o nem>h Dsih in odločno izjavil, da na vse to ne more več molčati Vendar se vodi borba dalje in kakor kaže. s? vodi v znamenju germanskega boga Votaaa pr>ti Kristu, kaiti »nim ški kristjani« hočejo prepoiiti doktrino svoje cerve popol.nonia. s stnronemškimi primitivnimi in pa ga nekimi elementi. Masarvk o nemškem militarizmu Praga, 28. novembra, d. Predsednik Ma-saryk je zastopniku »New York Timesa« izjavil med drugim: Kljub militarizaciji nemškega naroda in notranjim dogodkom v Nemčiji se ne bojim vojne, samo po sebi umevno na se moramo seveda prpraviti za vse možnosti Versailleska pogodba je morda kakor vsako človeško de'o nepopolna nudi Da možnost revizije. Toda o tej reviziji se ne more vedno razpravljati na konici meča Evropski narodi se morajo naučiti medsebojnega zaupanja in potem bomo lahko govorili kot prijatelji o reviziji O Avstriji je izjavil predsednik Masa-ryk, da spada v nemški kulturni krog vendar pa je potrebno, da se razlikuje nemška kultura od pruskega duha in pru ske tradicije ki prevladujeta danes v Nem čiji Lessing Oothe Herder in mnogi dru gi so bili Nemci malo pa je verjetno, da bi hoteli biti hitlerjevci Ce se Avstrija noče združiti z nemško državo, hodi po poti svoje stare tradicije Po mojem mnenju se bodo tudi te zadeve v par letih pomirile in bodo o njih mnogo manj govo rili. V Podunavju ne bo nobena politične konfederacije, prej bo prišlo do ustviritve sistema trgovinskih pogodb med neodvisnimi državami. DANES PREMIERA PRVI©, V LJUBLJANI VELIKA SENZACIJA Johnny Weissmuller svetovni Sampijon v plavanju Maureen O4 Sullivan v zvočnem veledelu po romanu Naravni posnetki Plgmejeev. Krasote ln divjost osrčja Afrike«. Divje zveri v naravi. Nemški govor. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja vstopnic od 11.—Vi1®- Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-»i. Predstave ob 4., % 8. ta V410. ari zvečer. Nov Foxov turnaL Protižidovskl Izgredi siža rskem Zaradi velikih protižidovskih izgredov so zaprte vse madžarske visoke šole Budimpešta, 28. novembra 6. Dijaški Izgredi zaradi katerih so zaprli budimpeštan. sko univerzo, so se razširili tudi na visoko tehniško šolo. Pred njenim poslopjem dr Gellertovem trgu v Budinu se je zbralo okrog 11. dopoldne 300 dijakov, ki se jim je pridružila še množica drugih nemirnih elementov. Odšli so v sprevodu na obrežje Dunava. kjer so tik pred mostom uprizorili silne demonstracije proti Židom in policiji. Na tehnični šoli so razdeljevali tudi letake. Ki pravijo, da se nacionalistični vi-sokošolci ne zadovoljujejo z neodločnim odgovorom ministra za vere in da bodo nadaljevali z vsemi sredstvi borb0 proti Židom. Vse Žide in njihove prijatelje je tre ba bojkotirati, ker židje niso madžarske narodnosti. Tudi v Segedlnu hi PeCujn j« prlSk> na vseučiliščih do dijaških izgredov, policija pa je z vso naglico preprečila nadaljnje nemire in je odredila zaporo vseučilišč V židovskem okraju v Budimpešti so s« popoldne incidenti ponovili. Prosvetni minister Homan Je Izjavil danes, da bo vlada v primeru, če se bodo nemiri ponovili, nastopila z največjo odločnostjo. Glavni voditelji včerajšnjih nemirov bodo strogo kaznovani. Rektor univerze dr. Angval je izjavil na očitke, češ, da ni bilo treba klicati policije v univerzitetno avlo, da se je moral odločiti za ukrep ker so dijaki v avli razbili vse na drofcne kose, ogražali nekatere uradnike dekanata in imeli s seboj tudi revolverje, če se nemiri ne bodo končali, bo dijaštvo Izgubilo semester, razne ugodnosti to štipendije. Ameriški Slovenci in prohihicija Naši rojaki v Ameriki ne marajo «suha-čev«. — Nekaj zanimivosti o glasovanju proti prohibiciji v treh državah. Chicago, v novembru. Vsi listi naših rojakov so vneto pripravljali svoje čitatelje na glasovanje, ki se je vršilo 7. t. m. Tedaj so v šestih ameriških državah glasovali o prohibiciji. V nekaterih državah so istočasno glasovali tudi za uvedbo starostnega zavarovanja. Prohibi-cija je bila v Zedinjenih državah uvedena s posebnim določilom federalne ustave, ki je po številu 18.. pri glasovanju o prohibiciji pa se je šlo zu to, da volilci sprejmejo 21. določilo federalne ustave, ki odpravlja določilo št. 18. Glasovalo se je s glasovnicami in so bili listi naših rojakov v tej volilni borbi tako vestni, da so nekateri prinašali celo fotografije glasovnic z natančnimi navodili o volifvah sploh in o uporabi glasovnic še posebej. Tako je cle-velandska »Ameriška Domovina« objavila razprto tiskan in debelo obrobljen poziv naslednje vsebine: — Resno in iskreno opozarjamo nase volilce. naj nikar ne pozabijo jutri, v torek 7 novembra glasovati, da stopi tudi država Ohio v napredne vrste in prekliče pro-bibicijo. ki je prinesla zlasti našemu narodu v Ameriki toliko gorja. Pri vstopu v volilni prostor dobite 5 volilnih lrstkov. Največji volilni listek se tiče prohibicije. Naredite križ v krogu v prvi koloni. Potem pa vzemite drugi največji volilni listek in napravite k-iž pred besedo »Yes« v prvi koloni zgoraj Pomnite, da morate Glasovati na obeh listkih če želite, da se prekliče najbolj nemoralna in krivična postava, ki je bila že kdaj uveljavljena v Zedinjenih državah. — Zagovornike prohibicije nazivajo naši rojaki »suhače«. Odoor proti prohibiciji se ne sme tolmačiti kot želja in pohlep po uživanju opojnih pijač, marveč kot odnor proti vsakovrsttvm zlorabam, ki so ^ bile združene s prohibicijskmi zakonom^ v državah Pennssvlvanija, Ohio in Utah se je velika večina volilcev izrekla proti prohibiciji in se je s temi državam' vred odlomilo že 36 držav, torej dve tretjini, za ukinitev ustavnega določila št. 18., s katerim je bila uvedena prohibicija Na ta način je prohibicije pokopana, formalno pa bo to izvedeno letos 5. in 6. decembra ko bo posebna komisiia potrdila glasovalne izide. Ameriška prohibiciia je bila uvedena 16. januarja 1920. traiala je torej blizu 4 let. stala pa je ameriško ljudstvo 3? milijard dolarjev, prinesla je strašno korupcijo, 2650 oseb pa je bilo zaradi nje posredno in neposredno ubitih. Napredek Sfcoa!ia V 13 letih je bilo zgrajenih 1600 poslopij. — K živahni gradbeni delavnosti so priganjale ogromne najemnine. Skopi ie, 26. novembra. Malo bo mest v naši državi, ki bi od ze-dinjenja dn danes dosegla tako ogromen razvoj v vseh smereh, zlasti pa v gradbeni podjetnosti, kakor Skoolje. Od zanemarjenega orientalskega mesta s popolnoma Drimitivmmi izrazi gospodarskega m kul-hime«« živ! jen ia je Skoplje po številu prebivalcev dvignilo na četrto meeto med jugoslovanskimi mesti, kar oa se tiče gradbene delavnosti na je med prvimi. Na severovzhodnem delu, imenovanem Bwi.w-kovac, kier so se še pred neka i leti širile puste ledine, je zgrajen veRc mestiv oko-U§ ki im« «im nreko 1^000 prebivalcev. Do statistiki občinske uprave je bilo ▼ Skopi ju od prevrata do danes zgraienih preko 1500 novih poslopij v vrednost' nreko 20* milijonov dinariev Velik del te Gradbene delavnosti so financiral' meščan' šami Največ novih poslom"i je bilo zgra lenih leta 1927, pa tudi letos pri splošn' krizi se je število poslopij povečalo za 10$ v vrednosti blizu 10 milijonov Din. Zanimivo je da so k toliki gradbeni Dodjetnosti najboli pri-gan iale — visoke najemnine SkrpMe ie bilo nekdaj eno naj živahnejših središč Balkana v dobi zadnjih 10 leti i m>d turško vlado pa ie izgubilo svoj pomen rn se je šele s prevratom znašlo v novem življenju. Raznovrstne tr- govine, ki jih prej ni bilo, a jih Je zahtevalo novo življenje, so se množile od dne do dne. Zaradi tega so najemnine poskočile v bajeslovne višine. Srednje veliki lokali so se plačevali mesečno s 3500 do 7000 dinarjev. Protj ogromnim najemninam je bila onemogočena vsaka akcija, ker živahno gospodarsko življenje ni dopustilo, da bi bila kaka trgovina zaprta tudi samo en dan. Da bi se rešili visokih najemnin, so začeli najemniki zidati sami, to pa so storili tudi lastniki hiš v nadi, da bodo z novimi zgradbami povečali svoje dohodke. Zidali so na ta način vsi, ki so imeli denar ali pa kredit. Ker pa so zidali vsi, računajoč z zvišanjem svojih dohodkov, so s* nove stavbe seveda tudi ravnale po teh namenih. Zidalo se je brez smisla za lepoto in tudi brez upoštevanja kakega primernega načrta. Tudi oni, ki niso zidali, da bi prostore svojih zgradb sami uporabljali za svoio obrt, ali pa jih drugim dajali v naiem, niso mislili na kaka pravila in na skladnost Razni okusi so se uveljavljali in nastala je mešanica, ki jo označujejo z »ma?azinskim« slogom. Gradbeni urad mestne občine je imel pri tako živahni gradbeni delavnosti mnogo dela z odmerami stavbišč in ni utegnil uveljaviti kakega enotnega gradbenega načrta. S takim načrtom prihaja šele sedaj, ko v nekaterih delih mesta sploh ni več mogoče misliti na njegovo uvel javi jen je. Ni pa še prepozno, kajti gradbeni podjetnosti je odprto še razsezno polje in če bo tam uveljavljen gradbeni načrt, bo veliko Skoplje mnogo pridobilo. Vlomilska družba na delu okrosr Dolnie Lendave z." ur Dolnja Lendava, 28. novembra. V živem spominu je še skrajno drzni roparski napad, ki je bil izvršen na uradnika tvrdke Našička. LTradn:k Biler se je bil peljal z drezino v Kobiljsko Suiao, da bi tam izplačal delavce. Imel je s seboj okrog 90 tisoč dinarjev. Ko pa je prispel iz Lendave do prvega gozda, so ga napadli nepoznani maskirani roparji, ustavili so drezino in z grožnjami izsilili denar. V zamotani zadevi se je vršila energična preiskava. Bilo je aretiranih nekaj fantov iz La-koša, vendar se pa ni posrečilo dokazat« jim napada in so bili oproščeni. Sedaj pa je bil ponovno aretiran neki mož iz Lako-ša, ki so ga izdali njegovi sorodniku Preiskava je zdaj v polnem razvoju. Bliža se zima in z njo se pojavlja dan na dan več tatvin. Vsakogar pa ne tira do kraje ravno nujna potreba. Neverjetno, kaj ljudje vse kradejo. V neki vasi so odnesli pri neki hiši vso obleko. Tatvina kokoši je pri nas vsakdanja stvar. V lendavske gorice hodijo tatovi po pijačo. Blizu kapelice Sv. Trojice ima vinograd posestnik Kulčar iz Dolge vasi. Letošnji pridelek je slab, vendar se je Kuičarjevim neprijatel jem iz iste vasi zdel dovolj dober. Vlomili so v klet in odnesli okrog 260 litrov vina. Naslednjo noč so tatovi blizu tam ukradli revni kočarici Šutnerjevi lepega prešiča. Ker še ni pojasnjen vlom v Dolgoševo trgovino in so razne tatvine na dnevnem redu, obstoja sum, da je na delu organizirana vlomilska tolpa. Pri belem dnevu je bila ukradena tudi suknja šolskega upravitelja iz njegove pisarne. V suknji je bilo tudi nekaj denarja. v™ nsn« Zagrebška vremenska napoved sa danes: Precej oblačno, začasno vedro le na severu in zapadu. zmerno hladno. — Situacila v£e-rajšniega dne: V severni Evropi prevladuje anticiklon, ki je v zadnjih 24 urah pričel polagoma prodirati proti jugu in je že zajel del centralne in celo južne Evroos. Nad Črnim morjem in nad Islandijo sta s? pojavila dva povsem ločena ciklona. Pričakovati je. da 9e bo vreme v prihodnjih dneh popravilo- Pritisk re narasel za 4 do 11 mm. posebno na severu. Dunajska vremenska napoved ra sredo: Mirno in suho vreme; temperatura okoii ničle. Večje krajevne razlike v pooblaftetnju, sicer pa ponekod precej jasno. Maši kraji in ljudje Dr. Ivan Perne f Ljubljana, 28. novembra. Delegat naše vlade pri Društvu narodov fn na razorožitveni konferenci, svetnik dr. Ivan Perne, ki je, kakor je »Jutro« že poročalo, včeraj preminil v Ženevi zadet od srčne kapi. je zavzemal odlično mesto med jugoslovenskimi diplomati in po svojih velikih sposobnostih bi bil gotovo še mnogo dosegel v čast in ponos ožje slovenske domovine ir jugoslovenske države. To se da sklepati že po njegovem napredovanju od leta 1919, ko je stopil kot tajnik v naše zunanje ministrstvo. V tej kratki dobi je postal važna osebnost našega zunanjega ministrstva "in ponos naših delegacij v mednarodnem svetu. Rodil se je 8. septembra 1889 v Povlju nad Kranjem. Pravo je študiral na Dunaju in v Pragi, kjer je bil promoviiran leta 1913. Sari leta je prebil v ruskem vojnem ujetništvu ter ves čas neumorno študiral. Leta 1924 jf p-istal tajnik našega poslaništva v Berlinu kjer je deloval 5 let ter si v tem času pridobil tudi velik ugled in mnogo hvaležnih src med našimi izseljenci. Leta 1929, ko ;e bil poklican nazaj v Beograd, je dosegel položaj svetnika zunanjega ministrstva, odnosno generalnega konzula in poverjen mu je bil oddelek za Zvezo narodov v zunanjem ministrstvu. Kot šef tega odde'ka je sodeloval pri mnogih mednarodnih konferencah, naš delegat na raz-orožitven: konferenci pa je bil od januarja lanskega leta Vest o njegovi nenadni smrti je presunila vse člane naše diplomacije in bolno odjeknila tudi med tujimi diplomati, ki so odličnega pokojnika poznali. Vsa naša javnost ba obžaluje njegovo prezgodnjo smrt in ga bo ohranila v trajnem »pominu. Pogreb KariaTkocmurja Ljubljana, 28. novembra. Ob 14.30 se je razvil izpred mrtvašnice splošne bolnice nogreb nesrečnega strojnega stavca g. Karla K o c m u r j a, ki je v nedeljo zjutraj postal žrtev divjaškega napada na Rimski cesti. Truplo pokojnika no včeraj v prosekturi deželne bolnice ob-ducirali in ugotovili, da je Kocmur umrl rato, ker mu je zaradi silnega udarca z ro- čico kri zalila možgane. Nad krsto v mrtvašnici »o položili pokojnikovi tovariši in dobri prijatelji več vencev. Pred mrtvašnico so mu pevci Grafike zapeli žalostinko »Blagor mu«, nakar je krenil žalni sprevod po Zaloški in naprej po Ahacljevi cesti proti podvozu. Za križem so korakali v žalnem sprevodu vsi nameščenci Učiteljske tiskarne z gg. Koželjem, Rabičem in Dachsom na čelu. Za krsto so stopali najožja sorodniki, med njimi pokojnikovi hčerkici, ki sta vzbujali veliko sočustvovanje. Potem so sledile dolge vrste tiskarjev iz vseh ljubljanskih tiskarniških podjetij. V sprevodu je blio tudi obilo ostalega občinstva, zlasti še Rožnodolčanov. Pred podvozom so zapeli pevci tovarišu v slovo še žalostinko »Vigred«, nakar je krenil žalni sprevod k Sv. Križu, kjer so položil i Karla Kocmurja v sveži grob. Pogreb se je tožno dojmil vseh pogrebcev. Kako tudi ne! Saj smo imeli Kocmurja vsi radi. ZVOČNI KINO DVOR __Telefon 27-30_ še danes Modemi Robinzon Film napetih scen in zabave Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Namestil v Ljubljano — skupno v smrt Tragedija Pavla Kotnika In iene Ane v Beogradu Ljubljana, 28. novembra. Z brzojavko iz Beograda je današnje »Jutro« poročalo o tragični smrti našega ožjega rojaka Pavla Kotnika in njegove soproge Ane. V elegantnem stanovanju v Dositejevi ulici št. 49 je v noči od nedelje na ponedeljek Kotnik ustrelil svojo ženo in potem usmrtil še sebe. Lastnik hiše. ki ie stanoval nad Kotnikovimi, ie okrog 10. zvečer slišal glasnejši razgovor, od katerega pa je razumel samo ženine vzklike »Lieber Paul« — potem sta odjeknila po kratkih presledkih dva revolverska strela Poklicana policija je našla stanovanje nezaklenjeno. V spalni sobi je ležal na tleh že mrtvi Pavel Kotnik, poleg njega pa enako skozi glavo ustreljena soproga Ana, ki je še dihala. Nesrečna žena je nekaj ur pozneje izdihnila v bolnišnici, ne da bi se bila poprej še količkaj zavedla. Tragično preminila zakonca nista zapustila nobenih pisem in sploh ničesar, kar bi moglo pojasniti njun strašni konec. Pavle, ki je deloval v Beogradu že okrog 10 let kot podjetnik in zastopnik raznih tvrdk, se je iz Beograda selil. V soboto je že precejšen del svojega pohištva izročil špediterju, v velikem stanovanju pa je vendarle še ostalo nekaj lepega pohištva, mnogo slik, lepa knjižnica, razne dragocenosti in tudi večja vsota denarja. Prijateljem in znancem je že pred tedni pripovedoval, da se bo preselil v Ljubljano. Tožil je o slabih časih. Mnoge dragocenosti v stanovanju in urejene razmere v katerih sta zakonca ves čas živela v Beogradu, pa zvračajo domnevo, da bi si bila vzela življenje zaradi gmotnih težav. Ker je bila Ana lepa in zelo živahna, Pavel pa resen in v zadnjem času močno nervozen, se govori tudi o ljubosumnosti, ki naj bi bila povod tragedije. A tudi tej domnevi nasprotuje mnogo razlogov, najbolj pa ta, da sta se zakonca do zadnjega najboljše razumela. In tako bo še najbolj utemeljena tretja domneva, da je povod tragedije živčna bolezen moža in žene. Vse skrivno- sti svoje smrti sta pač nesrečna zakonca vzela s seboj v grob--- Pavle Kotnik je bil star 44 let, soproga Ana, ki je bila Dunajčanka, pa 38 let Kotnikovi so stara vrhniška rodbina. Oče, dr. Ignac Kotnik, je bil notar v Komnu in živi tam star 77 let na svojem posestvu • soprogo gospo Frideriko roj. Tonniesovo m dvema hčerkama, dočim je tretja hčerka poročena z Ljubljančanom inž. Staculom in živi v Boznu. Kotnikovi imajo v Ljubljani na Napoleonovem trgu št. 6 hišo in prihajajo tja navadno vsako leto na obiske. Pokojna Ana Kotnikova je bik zadnjič v Ljubljani s svojo taščo letos v septembru, njen mož pa nekaj mesecev prej. Včeraj, ko sta bila oba že mrtva, je dobila hišnica gospa Helena Srečnikova dopisnico iz Beograda, na kateri ji je sporočil Pavle Kotnik, naj pripravi stanovanje, ker bo v torek zvečer z ženo prispel v Ljubljano. Danes zjutraj pa je v svoje veliko presenečenje in grozo gospa Srečnikova, opozorjena od drugih, brala v »Jutru« vest o tragični smrti gospoda in gospe kotnikove. Tudi ona je prepričana, da je brez podlage domneva o blazni in morilski ljubosumnosti, kajti tudi ona si je pridobila trdno prepričanje, da sta zakonca živela v najčistejši harmoniji. ll Zvočni kino Ideal JOHANN STRAUSS v filmu DUNAJSKE PESMI Lee Parry, Mihael Bohncn, komorni pevec Predstave ob 4., 7. ln 9.% url Atentator Ogrin iz Dola obsojen Pokoril se bo v ječi 2 leti in 6 mesecev Ljubljana, 28. novembra. Pred malim kazenskim senatom, ki mu Je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, se je danes ponovila razprava o nočnem atentatu na stanovanje šolskega upravitelja g. Nikolaja Einspielerja v Dolu pri Ljubljani. Atentat, ki je imel politično ozadje, je bil izvršen ob 2. zjutraj 27. junija lani. V oknu je nastala silna eksplozija, ki je vrgla polovico okna v upraviteljevo stanovanje deloma na njegovo posteljo, deloma na tla ob nasprotni strani okna, drugo polovico pa ven na njivo. Zaradi tega atentata je bilo lani obtoženih več kmečkih fantov, med njimi tudi brezposelni delavec Ivan Ogrin iz Zabor-šta, občina Dol. Pri razpravi 9. septembra lani so bili vsi obtoženci oproščeni zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov v smislu § 280 k. z. Dolski orožniki pa niso mirovali in so po razpravi nadaljevali poizvedbe. Naposled so ugotovili, da je pravi atentator Ivan Ogrin, ker je še tisto noč pravil sosedu Nikolaju Slovniku, da je »nekaj naredil, kar bo drugi dan videl«. Ogrin je bil letos oktobra ponovno aretiran, ž njim pa tudi nekateri drugi. Ogrin je zločin priznal, preklical pa je imena vseh onih, ki naj bi ga bili nagovorili k atentatu. Zato je bila preiskava proti so-osumljencem ustavljena. Ivan Ogrin, ki je brez desne roke, je na današnji razpravi kratko dejal: »Da, sem kriv!« Predsednik: »Kako je prišlo do tega atentata?« Obtoženec: »Takrat, ko so bile demonstracije, »o ljudje govorili, da je upravitelj kriv raznih aretacij. Sklenil sem, da ga zato malo oplašim.« Predsednik: »Kje ste dobili materija!?« Obtoženec: »Dinamon sem dobil že pred pol leta.« Predsednik: »Za kaj ste ga rabili?« Obtoženec: »Streljal sem ribe.« Obtoženec je nato povedal, kako je napolnil kolesarsko balanco z dinamonom, peskom in pa- Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jetert zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pirjem. Balanco je položil na upraviteljevo okrn in z vžigalno vrvico zažgal. Potem je šel k Slovniku in mu povedal, da je upravitelju razstrelil okno. Upravitelj g. N. Einspieler je kot priča med drugim izpovedal: »Po znanih demonstracijah so me nekateri sovražili. Slutil «em nekaj, toda na kai takega ni3em bil pripravljen. Ponoči okoli 2. sem začul dve strašni detonaciji.« i\ato je v podrobnostih episai učinek dinamonove eksplozije. V nevarnosti je bilo njegovo, njegove soproge in dveh otrok življenje. Priča Slovnik Nikolaj, delavec iz Zabor-šta, je izpovedal kratko: »Ogrin je prišel tisto noč k meni Spal sem na hlevu. Vprašal ga, po Kaj j«s : prišel. Odvrnil je: Tiho! Boš že jutri videl. Nato je odšel.« Državni tožilec je zahteval strogo obsodbo, ki jo obtoženec zasluži, da se tlični atentati ne bodo ponavljali, kajti taki atentati, kakor je ta, pri katerem je le golo naključje odločilo tako, da ni nihče obležal ranjen ali celo mrtev, pač niso za »strašilo«... Branilec — ex offo: »Delanje goto-vo ni lepo, narobe, prav grdo. Hotel pa je upravitelja samo preplašiti Zato zasluž; batine. Ni stregel upravitelju po življenju« Po kratkem posvetovanju je predsednik sporočil, da je Ivan Ogrin obsojen na 2 leti in 6 mesecev robi je ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let Obsojeni Ogrin je na koncu pripomnil: »Nič nimam proti 9odbi.« Sprejel je kazen. Beg iz jece I« beograjskih zaporov so pobegnili trije razbojniki obsojeni na dolgoletno ječo, ki bi bili v prihodnjih dneh odvedeni v kaznilnice. Zaprti ®o bili v drugem nadstropju starinske jetnišnice v ulici kralja Aleksandra skupaj s tremi drugimi obsojenci. Ko je zvečer paznik za nekaj trenutkov pustil vrata celice odprta, so smuknili na hodnik in preko teras na dvorišče. Jetniki, ki so ostali v celici, so sicer o begu obvestili paznike, a begunci so medtem že preplezali i m visoko zidano ograjo ter se izgubili v živahni Dečanski ulici. Na dvorišču so begunci pustili klešče in čevlje. Pot, ki so jo ubrali preko teras, streh, dvorišča in zidu so zasledovalci lahko ugotovili, dalje pa ni za nevarnimi zločinci nobenih sledov, kar dokazuje, da so imeli zunaj svoje pomočnike. KULTURNI PREGLED Poljski odmevi v jugoslovanski epiki Slovanski institut v Pragi je izdal zanimivo delo Konstantina Wis>kowatega »Poglo-• y historji polskiej w >e p i c e j u -£09lowianskiej«. Knjigo, ki šteje čez 250 strani v 8°, sta izdajatelj in avtor posvetila »nesmrtnemu spominj kralja Jana III. Sobleskega ob 2501etnici njegove zmage prid Dunajem.« Nedvomno je pričujoč spis H en najlepših znanstvenih prispevkov k Vej zgodovinski obletnici, ki je vzbudila na Poljskem široke odmeve. Avtor knjige dr. Konstantin Wiskowa-ty \ je uradnik Slovanske knjižnice v P:a-gi, kjer vodi ondotni poljski oddelek. Za Jugoslovansko narodno pesništvo se ni ogrel samo v dobi svojega bivanja v Jugoslaviji, marveč prav pjsebno v praškem geminarju svojega sloverega učitelja, našega rojaka prof. dr. M. Murka, ki je v evropskem slavističnem sve*u znan ztagti kot raziskovalec *j?oslovanske narodne epike. Avtor navedenega dela je po rodu Rus *.n je srvoio razpravo, ki ee tiče poljsko zgodovine in jugoslovanske epike, ejpisal v ruskem jeziku. Delo pa je izšlo v poljščini 9 češkim uvodom Slovenca prof dr Murka in v založbi praškega Slovanskega instituta. Ob tem nenavadnem Srečanju elovan9kih imen je prof. dr. iJurko upravičeno napisal, da si »tako danes predstavljamo slovansko vzajemn** ali sodelovanje, ki je navzlic vsem časovnim oviram vendarle na pohoda.« Uvod profesorja dr. Murka vsebuje zgoščeno, vendar pa pregledno podano in načelno pomembno razglabljanje 'enega najosnovnejših problemov erbškohrvaške narodne poezije, namreč vprašanja: koliko so epske narodne pesmi, ki sodijo >med največje vrednote, bar jih je dalo slovanstvo kulturnemu svetu«, resnične glede 9voje zgodovinske vsebine. Pisec pripoveduje, kako j3 srbska zgodovinska šola okrog arhi-mandrita Ilarija Ruvarca omajala vero .v zgodovinsko resničnost narodnih pesmi, ki so jih prej smatrali za največjo in nedotakljivo narodno svetinjo. Tudi ruska primerjalna literarna zgodovina 9e je bavila s srbskohrvaško narodno epiko in je dokazala (M. Halanskij v svojem velikem spisu o kTaljwičj Marku), da imajo narodne pesmi o kraljeviču Marku mnogo skupnih motivov z ruskimi bylinami in s tradicijami drugih evropskih narodov. Vzlic vsem vplivom in pesniški fantaziji anonimnih avtorjev narodnih pesmi Da je deistvo, da so junaki narodnih pesmi po večini zgodovinske 06ebe. vendar je v mnogih primerih šele znanstvenim raziskovalcem uspelo dokazati, kdo in »kai se skriva za imeni in pojmi, ki jih je ljudska domišljija pogosto zabrisala ali zamenjala. V tem pogledu avtor e posebnim priznanjem omenja raziskavanja Rusa Ro-vinskege. »Jaz sam trdim že trid^eeet let, da so 6rbsfltohrvaške epske pesmi s kultjrno-z«'odovineke strani resnične in zelo poučne za narodno življenje v minulih stoletjih vs* do sveitovne vojne. Kajpak, v njih je tudi mnogo anahronizmov, kulturne tradicije in fantastičnosti.« Nato opisuje prof. Murko, kako pripovedne pjemi nastajajo in se iz-preminjajo, pri Čemer navaja tudi osebne doživljaje in izkušnje s številnih potovanj po slovanskem jugj. Pri tem vrednoti tudi delo avtorja te knjige, svojega učenca K. Wislkovatega, ki je e pravilnimi metodami posvetil v zgodovinsko ozadje nekaterih srbekohrvaških narodnih pesmi in dokazal v njih odmeve poliske zgodovine, kakor se bomo takoj prepričali. Spis K. Wiskowatega obsega poleg uvo- da in predgovora o zgodovinskem ozadju dob, ki jih obravnava avtorjeva analiza nekaterih jugoslovanskih narodnih pesmi, dva obsežna dela. V prvem delj posveča pisec svojo znanstveno pozornost vsem motivom, v katerih je zaslutil odnosno dognal odmev? bitke pri Varni 1- 1444., ko je vodil kristjane v boj zoper moslini9ke fanatike junaški kralj W1adyslaw Warnenczyk, ki je sam padel v usodni bitki pri Varni. V drugem delu pa pisec obravnava vse motive iz jugoslovanske, predvsem Kaipak srbekohrvaške in delno tudi slovenske narodne pesmi, ki so refleks turškega obleganja Dunaja 1. 1683. in slavna zmage poljskega kralji Elida nudi zopet, kar zahteva čas... Milo Elida 7 cvetic — po času primerni nizki ceni! Je posebno voljno in ima veliko lepotno moč, naredi kožo mladostno nežno, polt čisto. Njegov opojni vonj godi telesu, razodeva telesno nego. ELIDA, rr CVETIC MILO Umor na Vidmu bo kmalu pojasnjen Umor gospe Marije Juvančičeve na Vidmu ima zaenkrat mračno ozadje, a prav gotovo se bo posrečilo preiskovalnim organom tudi tu v kratkem razsvetliti vso žalostno zadevo. V nedeljo popoldne je bil izvršen komisijski ogled in obdukcija. Do ogleda sploh niso bile znane podrobnosti, ki jih je mogla pojasniti šele natančna preiskava z raztelesenjem vred. Obdukcijo sta izvršila zdravnika dr. Peček in dir. Tone Ravnikar v navzočnosti preiskovalnega sodnika iz Brežic. Komisija, ki je dospela s popoldanskim vlakom, je imela takoj polne roke dela. Na pokoj ničinem domu je določila točno vse podrobnosti, ki bodo v teku nadaljnje preiskave še odločilne važnosti, nato pa je prešla k obdukciji trupla v mrtvašnici. Do prihoda komisije je bilo poslopje po-kojnice zastraženo z gasilci, medtem pa ie orožništvo skrajno natančno vodilo preiskavo in odkrilo pot, po kateri je morilec odšel. Komisija je poslovala polni dve uri in pol in ugotovila pri raztelesenju: Pokojna gospa Marija Juvančičeva je dobila rano z nožem v desno sence tako, da je bilo desno uho močno prerezano, enako tudi lice, ker je menda morilcu nož zdrknil na senčnici. Dlan je obrezana in izpričuje, da je imel morilec s svojo žrtvijo opravka v medsebojnem boju, pri katerem je pokojna gotovo zagrabila za rezilo, da bi se s tem obvarovala pred morilčevim zamahom, a ji je morilec nasilno izvlekel nož iz roke, pri čemer ji je prereza! dlan... Nadalje je pokojnica obrezana nad desnim očesom, močan vbod z nožem je dobila v levo prsno bradavico, poleg tega pa tudi vbod v sredino leve nadlehti. Vse naštete rane pa gotovo ne bi vodile pokojnice v smrt, ako ne bi bil morilec zadal še smrtonosne rane s tem, da je izvedel tudi sunek z nožem prav v sredino prsi. Nož je dosegel sredino srca, ga prerezal in je morala smrt nastopiti v teku petih minut zaradi notranje izkrvavitve. Po obdukciji je bila pokojnica prepeljana na svoj dom in položena na mrtvaški oder. Množice znancev so jo hitele kropit in so prinesle ogromno cvetja in vencev — najvidnejši dokaz sočustvovanja. V ponedeljek ob pol 16. se je kljub slabemu ■menu zbralo nepričakovano veliko ljudstva iz bližnje in daljne okolice, da spr» mi pokojnico na zadnji poti. Poleg gasilske godbe iz Krškega, gasilcev z Vidma in •ogih zastopnikov okoliških društev so bili v sprevodu tudi zastopniki iz Kosta njevice in drugod. Pevsko društvo »Videm -ski zvon« je v slovo zapelo krasne žakr stinke pred domom, v cerkvi in na pokopališču. Ob sviranju nagrobnice je bil pogreb končan. Ljudje mnogo ugibajo. Vsekakor iz domačega kraja morilec ni, nikakor pa tudi ne pokojnici popolnoma tuj. Preiskava je v polnem teku in so bile doslej izvršene tri aretacije. Prijazni Videm bo dobil svoj običajni, idilični mir šele, ko bo morilec dokončno razkrinkan. NI DRAG 0RI0N REFLEX SUPER (3 -j- 1 cev) ker porabi malo toka. Najnovejše Tungsram bari-jeve cevi: visokofrekvenčna pentoda, Di-tetroda in indi-rektno segrevana krajna pentoda v zvezi z ORION-REFLiEX principom omogočajo MOČAN, SELEKTIVEN IN TOČEN SPREJEM vseh evropskih postaj. Prepričajte se o odlični kakovosti tega malega, toda izbornega spre jemalca! ORION RADIO 7131 Dobiva se za gotov denar in na obroke pri večini radio-trgovcev. Jana Sobieskega. Evropski narodi, ki so ječali pod jarmom moslimov, izvaja avtor, so se popolnoma zavedali važnosti uloge, ki jo je imela Poljska v tedanji Evropi. Kakor so v 15. stoletju Ogri in Grki trepetali za svoj obstoj v strahu pred otomanskimi osvojevalci, sta Avstrija in Italija trepetali v 17. stoletju. In v obeh primerih so ogroženi narodi klicali na pomoč Poljsko. VVladislavv Wamenczyk je gojil velik načrt o nekaki križarski vojni zoper Turke, tod;t njegovi upi 90 se razbili ob ravnodušnosrti in apatiji tedanje Evrope. Tisti, ki so mu obljubili pomoč, eo ga v odločilnem trenutku imstili na cedilu. Kralj pa je 6 9vojo smrtjo na bojišča najboli dokazal, kako resno je mislil, ko je hotel osvoboditi balkansk e Slovane. Njegov n uspeh je za dolga stoletja zamoril nade, ki so jih gojili balkanski Slovani. Dve stoletji in pol pozneje je poljski kralj Jan Sobieslti nadaljeval in dovršil delo svojega predhodnika Wladislawa. Tudi on je imeil velik * načrte, ki so ga razočarali iz podobnih razlogov kakor Wladislawa, toda čez nekaj časa se je položaj tako poslabšal, da je bilo treba udariti odločneje kakor kdaj prej. Turki so bili pred Dunajem. Avstrijski cesar je poklical na pomoč Jana Sobieskega, ki je s svojimi četami odločil bitko. Turki 60 bili tako potolčeni. da se jim ie imperialistična poželjenje znatno ohladilo za vse čase. Od poraza pred Dunaiem se začenja počasno upadanje turške bojevitofti in moči v Evropi. Tako je Slovan odločil usodo Evropa in pripomogel, da eo se jeli Slovani, ki so naj- več trpeli zaradi otomanskih navalov, polagoma osvobojevati in dvigati. Južni Slovani so s posebnim zanimanjem zasledovali vse. kar se je v Evropi pripravljalo zoper Tjrke, zato je umljivo, da se v njihovi narodni pesmi odražajo veliki dogodki, kakor so bili vojni pohodi obeh navedenih poljskih vladarjev. Tu se začenjajo rezultati raziskavanj K. Wie>ko\vatega. Narodne pesmi, ki so nastale pod vplivi proti* turškeea pohoda Wladislawa Warnencz7ka« j>e odkril avtor v zbirki B. Bogišiča in v nekem zvezku »Rada Jugoslavenske Akademije« iz 1. 1879. V Bogišičevi zbirki se tičejo Wladislawa tri pesmi. Prva podaja dokaj verno zgodovinsko atmosfero na dvoru mladega kralja Wladislawa, ki je bil obeneir poljski in ogrski kralj, atmosfero, ki je sicer znana iz kronik tega časa in ki kaže, da pesem poteka iz tedanje dobe. V nji govorit* kralj in vojvoda Janko (Huniadv). V drugi pesmi prerokuje mlado dekle, da bo pohod na Varno nesrečen in napoveduje kraljev* smrt. Značilno je. da je tudi CallimachovV kroniki zabeleženo podobno prerokovanje neke Bolgarke. ki je prerokovala r .imunskemu vojvodi Drakuli. Tretja pesem je najbolj izpremenila zgodovinsko resnico V prvotnem besedilu je bila gotovo mišljena bitka pri Varni, toda v teku časa je ljudstvo zamešalo dogodke in imena s kosovskimi motivi. Avtor zanimivo dokazuje, kako se je zgodovinska fabula oddaljila prvot nim faktom. ki so inspirirali anonimnega narodnega pesnika. Obsežno j3 kritično razSanjevanJs vseh Domače vesti ♦ Učlteljstvu laškega sreza. Zborovanje se bo vršilo nepreklicno 2 oecembra v Zi-(lai.fm mostu z te cbjavljeci.m Spevnim redom. Predaval bo o isti trmi g. prof Fink iz Maribora. ♦ Upokojitev. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je upokojen Ernest Kovač, višji prometnik pri direkciji državnih železnic v Beogradu. ♦ Mestno načelstv0 v Mariboru je naklonilo CM družbi za revne šolske otroke 1000 Din. Iskrena hvala! ♦ V sklad ©srednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 5000 Din, Dom narodnega zdravja v Prizrenu 61.50 Din, drž. osnovna šola Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 250.25 Din, Brumen Anton, šolski upravitelj v p. v Ptuju 50, Din, drž. osnovna šola Sv. Urban pri Ptuju 236, šolski odbor PRK v Donjem Lakoče--eju-Ohridu G5 Din, drž. osnovna šola Ore-hovica, srez Sušak 26 Din, občina Cepin-ssa v srezu osiješkem 100 Din, notarska zbornica v Ljubljani 3315 Din, občina Gjurma-nec v srezu krapinskem 50 Din, občina Našiee 268 Din, občina Orahoviea 110 Din, Dom narodnega zdravja v PrUepu 70 Din, trška občina Kutina 64, dekliška šola v Slovenski Bistrici 86 Din, krajevni odbor RK v Rogaški Slatini 100 Din, državna osnovna šola Koprivnik v Bohinju 3

Fra Brne Bakonja« je grd pamiflet, ki blati katoliške redovnike, »Bijednici« pa je prevod francoskega romana Victorja Hugoja: »Les Miserables«, ki je že od 20. junija 1864. na indeksu. Ta knjiga je komunistična epopeja v prozi ter glorifika-cija izmečkov človeške družbe in revolucije. Starši, odprite oči in ne dovolite deci čitasija knjig, ki zastrupljajo duše in srca! Srednji vek, mar ne! To rečem mirne duše, dasi sem sam katolik. ♦ Katastrofalna jesen v črni gori. Pred tednom so se že vse reke v črni gori razlile preko svojih visokih bregov, na široko pa je svojo okolico poplavilo tudi Ska-drsko jezero. Nevarnosti poplav še niso prenehale, dasiravno v posameznih pokrajinah močno sneži. Skadrsko jezero se zaradi močno naraslih dotokov spet razliva preko obale to Je spet pod vodo nekaj vasi Južno od avtomobilske ceste iz Cetinja v Podgorico. ♦ Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabemu želodcu, ieui prebavi, črevesnem zagatenju, napibnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici osvobodi naravna »Franz- Jožefova« voda talo vseh nabavnih strupov gniloDa. ♦ Tovarna Jo«. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u_ Skoda bi bilo zamuditi tako lep koncert, kakor se obeta ljubljanskemu občinstvu v petek, dne 1. decembra. In vendar se zdi, da ga bo zamudil marsikdo, če. si ne bo še danes preskrbel vstopnice, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Povpraševanje je izredno živahno. Sicer pa je to že hvalevredna tradicija: Ljubljana že 15 let najlepše in najdostojneje slavi praznik uedinjenja na slovečem novinarskem koncertu v »Unionu«. u_ Proslava 1. decembra. Na delegatskem sestanku 27. t m. zastopana društva so prosila podpisani akcijski odbor, da povabi v časopisju njihove člane k čim popolnejši udeležbi pri manlfestacljskem sprevodu, ki se bo vršil v petek v petek 1. decembra točno ob 17. s Kongresnega trga. Zastopana društva »o bila naslednja, Sokolska župa Ljubljana z ostalimi sokolski-mi društvi in jezdnim odsekom, Jugosloven-ska gasilska zveza, Ljubljanska gasilska župa, Mestna ženska realna gimnazija, Zveza kulturnih društev, Jugo&lovenska nacionalna stranka, društvo Tabor, Narodna strokovna zveza, Maistrovi borci, Narodna odbrana, Soča, četniško udruženje, Slovensko planinsko društvo, Obrtno društvo, Akademska društva »Jadran« Njiva, Edtastvo, Nac. soc. front Jugoslavije, Klub jugoslovenskih akademikov Trst, Gorica, Istra, Jadranska straža. Mornarska sekcila Jadranske straže, Pevsko društvo »Grafika«, Društvo tadustrijcev ln veletrgovcev, Jugoslovensko profesorsko društvo, Zmajev ste? skavtov, steg planink, Društvo stanovanjskih najemnikov, Kolo Jug- sester Moste, Združenje učiteljev meščanskih šol, Branibor, Notarska komora, Jugoslovensko učiteljstvo, Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov, Zveza društva priv. nameščencev, Udruženje nar. železničarjev in brodarjev, »Sloga« glasbeno društvo, Udru- Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 narodnih pesmi, ki se tičejo turškega obleganja Dunaja in zmage kralja Jana Sohie-skega. Dogodki 1. 1683. so zapustili v duši jjaoslovauskega ljudstva globoke sledi in cela vrsta motivov v 6rbslkohrvaški in slovenski p;>eziji. zabeleženih šele v 19. stoletju, pričuje o tem. kako jih je sprejemal in kako si jih je razlasral ves naš narod. Zanimivo je. da je v velikem delu teh pesmi b6-#eda o kralju Moskoviču. »Kralju od Mo-ekova«, ki j- prišel na pomoč obleganemu Dunaju, v neki pesmi sta celo zastopana oba: kralj moskovski in polieki kralj »Iva-niša«. Ljudska domišljija je v teku časa tjdi tu zamenjala, zmaličila in po svoje preobrazila prvotno besedilo pesmi, ki so jih morda poli neposredni udeleženci bitke ored Dunajem ali vsaj njih sodobniki. Wi-skowatvi dokazuje, da sta kralj moskovski Jn kralj Ivaniša ena in ista oseba, ki ni nih-ojav v zgodovin' medslovanskih stikov in zlasti kot dragocen prispevek k zgodovini poljsko • jugoslovenskih stikov. Dr. K. Wiskowatyi je 6 svojim resnim in temeljitim raziskavnnjem storil trajno uslugo tudi jugoslovanski kulturni zgodovini. —n Elementi zdravja, mod ln živčnega miru so združeni v krepilni hrani Ovomaltine. Ona izgrajuje telo, nadomešča porabljeno moč mišičevja in živčevja in ustvarja rezerve energije. Današnji nagli, divji tempo življenja ugonab-lja moč mišičevja in živčevja, a ni nič boljšega za njihovo ohranitev kakor je Ovomaltine za predjužnek in predno ležete spat. Močni zmaguje v borbi za življenje. Pijte DOBIVA SE POVSOD. ženje kurjačev, Udruženje žel. činovnikov, Kreditna zadruga uslužb. drž. žel., čebelarska zadruga uslužbencev drž. železnic. Seveda pa ponovno poudarjamo, da so vabljene tudi vse ostale organizacije, ki niso imele prilike, javiti se po svojih delegatih. Prosimo jih, naj se nam priključijo. Akcijski odbor bojmih organizacij. u_ Idrljčani! Ne pozabite, da bomo v ponedeljek na sv. Barbare dan, dne 4. decembra v kazinski dvorani priredili častni večer E. Ganglu. Program bo zelo pester in sodelovali bodo sami »Idrljčani, tako: članici opere ga. Kogejeva ln gdč. Rupnl-kova, ga Helena Lapajne, član drame g. Valo Bratina itd., itd. Pridite z rodbinami in prijatelji Idrije! u_ Božični ca revnih otrok. Na »ocljal- no političnem uradu narašča od dne do dne število proženj za »tožičnico«, dasiravno je rok za vlaganje prošenj že potekel. Vsak dan prihaja več skrbnih mater s prošnjami, naj bi božiček ne pozabil njenih otrok. Pride dobra mamica sama, ali pa pripelje a seboj svoje malčke, da dokaže svojo bedo in potrebo svojih malih. Drobni prstki gledajo skozi raztrgane čeveljčke, lahka zakrpana oblekca jih ne more varovati niti pred prvim mrazom. V šolo ne morejo, šolska vodstva pa z dneva v dan pošiljajo pritožbe, da otroci zaradi nezadostne obutve ne posečajo šol Da bi mogla mestna občina ustreči vsem prošnjam in željam, da bi oblekla čim več otrok, priredi dne 2. in 3. decembra t 1. »Nabiralni dan«. Mestni deiavci bodo ta dva dneva žrtvovali svoj prosti čas in naj zato ne bo nikogar, ki ne bi znal ceniti plemenitega namena »nabiralnega dne« to požrtvovalnosti nabiralcev. u_ 4 odlični solisti sodelujejo aa koncertu Glasbene Matice ljubljanske t ponedeljek 4. decembra, ko se izvaja Verdijev »Requiem«. Sopranski part poje ga. Gjungjenac-Gavella, altovskega ga. Franja Bernot-Golobova, tenorjevo vlogo je prevzel g. Svetozar Banovec, mogočni basovski del pa je v rokah g. Julija Betetta, ki je tudi leta 1907. pri prvi Izvedbi Verdijevega »Requiema<( v Ljubljani, odlično odpel to izredno težko nalogo. V ostalem sodeluje zbor Glasbene Matice ln združoni orkester, vsi pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u_ Predavanje v društvu »Pravnik«. Jutri ob 18. bo predaval v Justični palači, dvorana štev. 79. g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič o »Problemu načrtnega gospodarstva«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. Ta dva čevlja sta nosila dva gospoda 6 mesecev. Gospod A je negoval svoje čevlje A samo s ŠMOL-PASTO. Gospod B je čistil svoje čevlje B nevede s slabšo kremo. S ŠMOL-PASTO negovani čevelj A izgleda skoroda kakor nov, usnje je čudovito mehko, prožno, brez madežev in nepremočljivo. Čevelj B je razpokan, lisast, zgrbančen, trd in tišči pri hoji; treba ga fe vreči proč. Ne usnie, temveč krema za čevlje ie temu kriva I Gotovo želite rudi Vi štediti in imeti lepe čevlje kakor A? Ne zahtevajte nikdal- kreme za čevlje, temveč izrecno w Smot0 k%emo za čevlje. 12117 Tako izgleda z zakonom zaščitena Šmolpasta: < 25 najvišjih odlikovanji Pariš, Rim, Wien, Budapest, Atene itd. Izseljenska nedelja 3. decembra bo posvečena spominu, skrbi in ljubezni do naših izseljencev. Spored bo za Ljubljano naslednji: ob 9. predavanje v radiu o izseljenski nedelji; predaval bo predsednik Rafaelove izseljenske družbe P. Kazimir Zakrajšek. Ob pol 17. do pol 18. ure: izseljenska ura v radiu; igrala se bo izseljenska žaloigra »Za srečo v nesrečo«, spisal P. Kazimir Zakrajšek; pevske točke oskrbi pevski zbor sv. Krištofa pod vodstvom g. L. Puša. Ob 20. zvečer v dvorani Delavske zbornice: proslava te nedelje s predavanjem, oetjem in igro. To je dan, ko bo vsa država pokazala svojo ljubezen do izseljencev. Tudi v Ljubljani napolnimo dvorano Delavske zbornice v nedeljo zvečer in zakličimo svojim dragim na tuje, da se zanimamo za nje in da jih še ljubimo. Naši na tujem so naša deseta banovina, so naši. 'pokažimo to prihodnjo nedeljo. Vstopnice se dobe v pisarni Družbe sv. Rafaela v Delavski zbornici vsak dan od 8. do 14. ure in na dan prireditve pri vhodu v dvorano. Vstopnina je skrajno nizka: I. prostor 10 Din, n. prostor 8 Din, III. prostor 5 Din, stojišča 3 Din za osebo. SMUČARJI! POSETITE DOM NA KRVAVCU! Najbližja in najcenejša zimska postojanka. 344 ZA ZDRAVLJENJE HEMOROIDO\ RECTO—SEROL Odpravi tako] srbečico Id bolečine. Hemoroidi •ie naglo zmanjšajo Zdravniško preizkušeno dobiva se > vseh lekarnah. — Zastopstvo: »MIBRA« inž kem A. M 11J e v I 6. Zagreb. Maruličev trg 11. — Oglas. re*. pod S. br. 18574 1933. H9S4 u_ Obletnico zedinjenja bo proslavilo društvo »Tabor« v četrtek 30. t m. ob ool 9. zvečer v salonu restavracije »pri Levu« (Gosposvetska cesta). Govoril bo g. prof. Ivan Rudolf. Na sporedu bodo tudi recitacije in petje moškega zbora društva »Zora« iz Šiške. Vstop prost. Prijatelji društva iskreno vabljeni. u— Upraviteljstva osnovnih, meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da bo v i»etek 1. decembra oddajala po radiju ob 9. proslavo državnega praznika I. državna realna gimnazija v Ljubljani. Spored: 1. Slavnostni govor; prof. Bajuk Marko. 2. S. Jenko: Od Balkana do Triglava; recitira Bokal Anton iz IV. razreda. 3. Fr. Ferjančič: Tone sonce, tone; poje mešani bzor. 4. Mladinski praznik uedinjenja; govori Miklavčič Zvonim ir iz VIII. b razreda. 5. Hajdrih: Mladini poje moški oktet. 6. Bučar: Prelepa Je trnovska fara; poje moški oktet. 7. A. šantič: Novo pokolenje; recitira Hadži Dušan iz KI. a razreda 8. Oton Župančič: Vprašanja; recitira Betetto Milan lz II. a razr. 9. R. Gliere, Scherzo: Violinski solo; igra Sever Marko te IV. c razr. 10. Niko štritof: Mene pa glava boli; sopran solo s spremljevanjem klavirja, poje Stritar Nada te V. b razr. 11. »Izidor ovčice pase; narodna, igra mladinski orkester na orglice in harmoniko. 12. Narodne pesmi; solo na odglice; igra Boltar Danijel iz II. a razr. 13. P. Rančigaj: Karanfil na put sprema; poje Izbrani deški zbor s spremljevanjem klavirja. 14. Rokič: Na Gazi-Mestann; recitira Grum Dušan iz KI. a razr. 15. Državna himna. u— O življenju rastlin bo drevi ob 19. v okrilju podružnice ŠVD predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi znani naš botanik g. prof. Kapus. Odkril nam bo najzanimivejše in najbolj poučne tajne snovanja prirode, da bo vsakemu žal, če predavanje zamudi. Vstopnine ni ČEVLJI Din 75.- ženski iz rjavega ali črnega usnja moški iz rjavega ali črnega usnja t usnjenim podplatom moški lz črnega, mastnega us- mmm nja z gumi podplati-visoki / ANT. KRISPER Mestni trg 28 Stritarjeva ul. 1-S LJUBLJANA. 12179 u_ ZKD pripravlja za četrte* in petek zelo pester program za svojo kinopredsta-vo. Na programu so lepi kratki filmi ter kot posebnost nekaj točk z Micky-miško ter Bimbo. Predstava obeta mnogo zabave in smeha Pripominjamo, da pride v kratkem na vrsto eno največjih del o Aljaski in njenih prebivalcih. Film Je delo 5-letnega temeljitega študija življenja na Aljaski. Naši športniki bodo našli v tem delu marsikaj, kar jim bo v korist pri zimskem športu. Opozarjamo posebno tia to, da je film posnet po naravi ter da so tudi najdrznejši prizori posneti med prodiranjem v osrčje te še malo znane zemlje. Kdor hoče biti dobre volje, naj »i ogleda četrtkovo to petkovo predstavo ZKD. u_ 8enzaclja za LJubHjano bo film »Tarzan«, ki ee začne predvajati danes r Elitnem kinu Matici. FIlm je posnet po znanem romanu Edgarja Rice Bur-roughsa, ki je pri nas dobro poznan. Bežijo za to delo Je prevzel znani režiser »Trader Horna« W. S. van Dyke. Glavna protagonista pa sta Johnny Weissmiiller ter Maureen O' Sullivan. Weissmuller je v športnem svetu znan kot svetovni šam-pijon v plavanju. Odlikuje ga izredna telesna lepota to moč. Film »Tarzan« nima nič skupnega z raznimi istoimenskimi filmi, ki smo jih vldeil do sedaj. To Je popolnoma novo delo, posneto v osrčju Afrike v okolici Albertovega jezera. Fl-lm Ima ne-broj krasnih posnetkov i% džungle kakor tudi lz življenja Pigmejcev, to bo najmanjši ljudje na svetu, ki so pa na-dvse nevarni to krvoločni. W. S. Tan Dyku se Je posrečilo bivati med njimi ter tako opazovati In filmatl njihovo življenje in običaje. Mnogo prizorov je takih, ki bodo ostali vedno v spomtou. Sam pisatelj romana »Tarzan« se je izrazil o filmu: To je delo, kakršnega sem si zamislil in kakršno odgovarja mojemu romanu. Prva predstava bo danes ob 16. u— Huda sodba zaradi krive prisege. Ne mine teden, da ne bi mali senat razpravljal o krivih prisegah. Ta grdi zločin se je silno razpasel med ljudstvom. Včeraj je senat trdo prijel nekega krivoprisežnika. Pred sodnikj je stal visok možakar, 601etnik, Ljubljančan s periferije. V civilnem procesu je bil po krivem prisegel Pred senatom se je izmikal na vse mogoče načine, zatrjeval je venomer: »Za vse vem toliko ko za svojo smrt... Lahko pišejo v protokole, kar hočejo.« Stari mož je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora ter v jzgubo državljanskih pravic za 2 leti. Kazen bo moral nastopiti, ker ni bila izrečena pogojno. Predsednik: »Ste razumel,i sodbo?« Mož: »Raziumei« Predsednik: »Tri dni lahko premišljujete za pritožbo!« Mož je godrnjajoč odlšel, jezno odprl vrata, rekoč: »Bom pa Jaz potlej tožjl.« t u_ Združenje brivcev, frizerjev v LJubljani opozarja svoje člane kakor tudi p. n. občinstvo, da bodo brlvnice odprte na dan 1. In 8. decembra od pol 8. do 12. dopoldne, 24. decembra na sveti večer pa od pol 8. do 12. in od pol 14. do 20. u_ Plesno vaje SK Ilirije. Zaradi novinarskega koncerta se vrši plesna vaja ta teden že v četrtek zvečer. Vodstvo piesnih vaj prosi ponovno vse začetnike, da pridejo k vaji že ob 19.30. Plesne vaje Ilirije so postale najpriljubljenejše med vsemi plesnimi vajami v Ljubljani, ker vlada pri njih res prava domača družabnost. Vodstvo plesnih vaj se Je odločilo prirejati bodoče vaje v znamenju posameznih klubovih sekcij. Tako bo jutrišnja vaja v znamenju nogometne sekcije. Nogometaši bodo Jutri dokazali, da so na parketu ravnotako c'o-ma, kakor na zelenem polju zbrali se bodo tam polnoštevitao. Vabljeno je seveda ludi članstvo vseh ostalih sekcij, zlasti pa vsi številni prijatelji naših nogometašev. Plesne vaje so v beli dvorani Uniona. Sodeduje The Falctone jaza. u_ Šentjakobsko peveko društvo ®e najlepše zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku *a darovanih 200 Din ob priliki prvega Javnega nastopa društva na prosvetno-družabnem večeru »Krke« 24. t. m. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo jutri v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« Jazz. Prijatelji pieaa, najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 20 uri. u_ V društvu »Soča« bo v soboto 2. decembra v salonu pri »Levu, ob pol 21. uri predaval predsednik SPD dr. Josip Pretnar o turi, ki Jo je napravil po planinah južne Srbije od Perlstera do Sar planine v kotu med Makedonijo in Albanijo. G. predavatelj nam bo ne le % besedo, pač pa tudi s slikami prikazal južno Srbijo kar najbolj živo. Zato Sočani in prijatelji društva ne zamudite te lepe ta ugodne prilike. Vstop vsem prost. u_ Pevsko društvo Sava priredi po 5, 0.3, dež; Sarajevo 7, 760*4, 1.0, 90. m«rao 10, 5.0, dež; Skoplje 7, 75^9, 6.0, 90. mirno 7, _, Split 7, 758.8. 6.0, 90. NE3, 9.' 8.0, dež; Kumbor 7, 75%1, 10.0, 90, ESE2 9, 4.0. dež; Rab 7, 759.9, 4.0, 88, mirno, 10 5.0, dež. Temperatura: LJublJbna _ 1.4; 4.4, _; Zagreb 9 0, 4.0; Beograd _, 4.0; Sarajevo 0.0; Skoplje —. 5.0: Split 14.0, 5.0; Kumbor _, 90. Rab, 3.0. Solnce vzhaja ol* 7.13, zahaja ob 16.22. Luna vzhaja ob 13.57, zahaja ob 3.40. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" a— Sprejem novega sokdskega članstva. Drevi bo ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu tretje predavanje za novo sokolsko članstvo, ki bo položilo svečano zaobljubo že v petek 1. decembra ob 11. uri v Narodnem domu ob priliki proslave praznika uedinjenja. a_ Sokol MarJbor-matica proslavi državni praznik z akademijo 30. t m. zvečer v gledališču. Na praznik 1. decembra -e bo vršila sokolsfea proslava z zaobljubo novih članov v gornji dvorani Narodnega doma ob 11. dopoldne. Ob 15. se ponovi :ika mlja v gledališču po znižanih cenah. a— Za božič bo obdarilo mariborsko Društvo državnih upokojencev 10 svojih najpotrebnejših članov s podporami po 100 Din. Prednost imajo bolehne vdove z nepreskrbljenimi otroki, ki so že najmanj pol leta članice društva. Prošnje je vložiti do 15. decembra pismeno ali pa ustmeno ob sobotah med 15. in 17. uro v društvenih prostorih v Nabavljalni zadrugi na Ro-tovškem trgu. a— Namesto venca na grob pokojnega prof. Broliha je daroval trgovec g. Albin Novak za mestno pomožno akcijo 50 Din. a— Prijava slajenja mošta. Mestno na-čelstvo opozarja na razglas banske uprave, da morajo vsi vinski pridelovalci ln obrtniki, ki so letos sladill svoje oziroma kupljene vinske mošte, to nemudoma prijaviti pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer s področja bivše mariborske oblasti pomočniku kletarskega nadzornika v Mariboru neposredno ali pa po upravnem oblastvu dotičnega kraja. Prijave je treba točno izpolniti v dveh enakih izvodih po predpisanih obrazcih. Gospodarstvo Znatna aktivnost znnanfe trgovine v oktobru Generalna direkcija carin je pravkar izdala običajno statistiko o zunanji trgovini v oktobru, iz katere je razvidno, da se je naš izvoz v tem mesecu, ko je izvozna sezona na viiku, precej dvignil, tako da je prekoračil celo 400 milijonov Din. S tem smo dosegli največji izvoz od septembra 1931. Znatno povečanje izvoza od septembra na oktober (za skoro 100 milijonov) je dčloma pripisati ofcolnosti. da je monopolska uprava v tem mesecj izvozila kar za 51 milijonov Din tobaka (lani v oktobru za 20 milijonov), dočim je v predidočih 9 mesecih t 1. v celoti izvozila le za 32 milijonov tobaka. Ker pa ee uvoz v tem mepecu ni mnogo dvignil, je bila naša trgovinska bilanca v oktobru aktivna za 132 milijonov Din. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bila naša trgovinska bilanca v celoti aktivna že za 212 milijonov, upoštevajoč aktivnost v oktobru, pa se je skopni izvozni presežek za 10 mesecev tekočega leta dvignil na 844 milijonov Din. Izvoz. V oktobru smo izvozili vsega 296.251 ion blaga (lami 224.829) v vrednosti 413.0 milij. Din nasproti 320.1 milijona Din v lanskem oktobru. Po količini znaša torej povečanje izvoza nasproti lanskemu letu 71.422 ton ali 31.8%, po vrednosti pa smo letos v oktobru izvozili za 93 milijonov Din aii 29 % vec nego lani. Seveda odpade od teaa povečanja izvoza znaten del na izvoz tobaka. Kakor je naraščanje našega izvoza razveseljivo, se moremo vendar pri tem stalno zavedati, da smo to povečanje dosegli le s koncesijami glede cen. Če izločimo v primerjavi z lanskim letom tobak (ki predstavlja pri majhni količini znatno vrednost), tedaj vidimo, da se je ostali izvoz po količini povečal za skoro 32°/«. po vrednosti pa le za 13 %. Ce pa še nadalje izločimo hmelj, ki ima letos specialno konjunkturo (letos v oktobru ie znašal izvoz hmelja 51.6 milijona Din, lani pa le 7.6 milijona Din), tedaj vidimo, da se ostali izvoz po vrednosti ni ni? dvignil, če-Drav je po količini narasel za 32 %. UTO*. Povečanje vrednosti ne opažamo v oktobru samio pri izvozu, temveč tudi pri uvozu. V pretočenem mesecj smo namreč uvozili 94.796 ton blaga (lani 79.760 ton) v vrednoti 281.1 milijona Din. nasproti 243.7 milijona Din v lanskem oktobru. Povečanje uvoza znaša torej po količini 18.9%. do vrednosti pa 15.4%. Letošnji razvoj zunanje trgovine. Gibanje noše zunanje trgovine je bilo letos v prvih dveh četrtletjih in v naslednjih mesecih, kakor sledi v tabeli (v miliionib II. četrtletje, me-Din): izvoz uvoz razlika I. Četrtletje, mesečno povprečje 237.5 199.7 + 37.8 II. četrtletje, mesečno povprečje 240.5 232.1 + 8.4 julij 270.3 236.9 + 33.4 avgust 267.3 284.2 - 16.9 september 315.7 259.3 + 56-4 oktober 413.0 281.1 + 131.9 jan.-olrt 1933 2700.6 2357.0 + 343.6 „ 1932 2353.7 2365.3 _ 11.6 M 1931 4C69.5 4193.8 —124.3 „ 1930 5666.9 5897.3 — 230.4 Iz gornje primerjave vidimo, da letos v primeri z istim razdobjem preit. leta naš izvoz povečal že za 347 milijonov Din, ali za 14.7®/«. Še bolj ee je povečala izvožena količina blaga, namreč od 1,865.000 na 2,442.000 ton, torej za 577.000 ton ali 31 "/•>. Skupni uvoz v 10 mesecih t 1. pa ni dosegel lanskega uvoza niti po količini, niti po Kranjska industrijska družba je imela v torek, 28. novembra pod predsedstvom svojega predsednika gosp. Avgusta Westna v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani svoj redni 64. občni zbor. Na občnem zboru je bilo od 300.000 delnic, kolikor je delnic v celoti, zastopanih 288.040. Delniška glavnica znaša 45,000.000 Din, redni rezervni fond 2,311.627 Din, posebni rezervni fond 1,817.236, rezervni sklad za valu-tarne spremembe 3,541.730, račun sklada za družabne namene in davčne rezerve 2 milijona 675.191, sklad za investicije, ki se je nabiral tekom let, ko ni bila plačana nobena dividenda pa 10,750.000 Din. Stroji in obratovalne naprave znašajo po bilanci 76,530.264, sirovine in zaloge 34,932.949, blagajna 849.780, menice in devize 3 milijone 164.675 Din. Bilanca izkazuje dolžnikov in naložb pri denarnih zavodih 35 milijonov 710.470, dočim znaša račun upnikov 112,786.282. Račun dobička in izgube zkazuje 2,892.808 ter prenos z prejšnjega leta 945.952 Din Družba je v preteklem poslovnem letu začela izdelovati nekaj novih vrst blaga, tako zlasti cevi. žičarno na Koroškem je družba poleti opustila zaradi prevelike nadprodukcije in bo instalacije od ondot porabila doma. Občni zbor je soglasno skleni!, da se ne razdeli nobene di/idende. Od dobička gre v redni rezervni fond znesek 144.640, v investicijski fond znesek 750.000, v fond za dvomljive terjatve 2.000.000 Din. Davki in doklade so v preteklem letu narasli aa 11,603.000 proti 6.500.000 Din v pred-Idočem letu. Za socialno zavarovanje je vrednosti. Po količini je zaostal za 43.700 ton ali 6% (letos 662.700 ton, lani 706.400 ton), po vrednosti pa le še za 8.3 milijona Din ali 0.4%. Glavni predmeti izvoza in uvoza. Glavni predmeti našega izvoza v septembru so bili: pšenica (4.7 milijona Din), koruza (35.5), fižol (2.5), sveže sadje (18.6), suhe češplie (42.8), hmelj (30.3), tobak (51.6). konoplja (6.0), konji (4.1). govedo (10.3), svinje (19.8). drobnica (5.9). perutnina (7.7), meso sveže (10.6), jajca (10.8), sirove kole (8.4), drva (3.9), gradbeni les (54.3), ogljo (1.2), izdelki od lesa (3.1). cement (4.9), baker (18.3). Glavni predmeti našega uvoza pa eo bili: bombnž (14.0), bombaž, predivo (31.4), bombaž. tkanine (18.7), volna (5.4), volneno predivo (8.4), volnene tkanine (17-3), svileno predivo (5.5). svilene tkanine (4.8), železo (2.7). pločevina (8.0). želez, materijal (3.5), izdelki iz železa (11.0), stroii in aparati (7.8). elektroteh. predmeti (8.6), prevozna sredstva (2.2), nafta (3.66), sirove kože (6.6), premog (11.4). oljni plodovi (3.4). riž (4.8). sirova kava (6-0). Izvoz lesa Izvoz gradbenega lesa, ki se je v avgustu dvignil na 7376 vagonov, je v septembru popustil na 5883 vagonov; v oktobru pa se je znova dvignil na 6715 vagonov (lani 4266). Vrednost v oktobru izvoženega gradbenega lesa je znašala 54.5 milij. (lani v okt 29.7 milij.) Din. V oktobru je bil torej izvoz gradbenega lesa po količini za 2449 vagonov ali 57% večji, po vrednosti pa za 24.8 milijona Din ali 80% večji. Tudi Izvoz drv je bil prilično velik; dvignil se je od 1671 vagonov v septembru (lani 1966) na 2156 vagonov v oktobru (lani 2165). Dosegli smo torej v oktobru lansko izvozno količino. Po vrednosti je znašal oktobrske izvoz 3.9 milijona Din (lani 3.2). Izvoz Izdelkov od lesa, ki se je od avgusta na septeiriber skrčil od 247 na 184 vagonov, se je v oktobru zopet dvignil na 223 vagonov (lani 105) v vrednosti 3.1 milijona Din (lani 1.4). Od začetka tek. leta smo doslej izvozili 12.844 vagonov drv (lani v istem razdobju 14.973), nadalje 61.050 vagonov gradbenega lesa (lani 45.950 vagonov) in 1940 vagonov izdelkov od lesa (lani 1296 vagonov). Izvoz kmetijskih pridelkov. Izvoz pšenice je foM v oktobru nadalje slab. Vsega smo v tem mesecu izvozili 453 vagonov pšenice (lani zaradi nezadostne letine komaj 177 vagonov). Glede na znatne presežke letošnjega pšenidnega pridelka ie letošnji izvoz pšenice zelo majhen, sa] smo od začetka letošnje kampanje Izvozili šele 948 vagonov pšenice pri presežku, ki se ceni na okrog 30.000 vagonov. Zato pa se nadalje ugodno razvija Izvoz koruze, ki smo je v septembru prodali v inozemstvo 5313 vagonov (lani 1245). Od začetka leta smo Izvozili že 52.725 vagonov koruze (tani 6557 vag.) v vrednosti 376 milijonov Din. Znaten je b3 tudi izvoz svežega sadja, ki je znašal v oktobru 1409 vagonov (lani 2234), in izvoz suhih češpalj, ki smo jih izvozili 1175 vagonov (lani 890). Omeniti je še Izvoz hmelja, k| Je v septembru znašal 39 vagonov, v oktobru pa 46 vagonov; v vrednosti 30.7 milijona Din v septembru in 30.2 milijona Din v oktobru. bilo plačano 2,545.516, pasivne obresti so znesle 5,921.116, odpisi 14,000.000 in dvomljive terjatve 39000 Din. Plač in mezd je bilo plačanih okoli 37,000.000 Din. Va-ljarna za tanko pločevino v poslovnem letu 1932-33 nI mogla začeti z delom zaradi zakasnitve v dobavi potrebnih strojev, ki je nastala zaradi brezpo-godbenega razmerja z Nemčijo. Nova vaijarna za tanko pločevino je stopila v obrat stoprav meseca oktobra, pa proizvaja kvalitativno dobro pločevino. V odbor so bili na občnem zboru ponovno voljeni gospodje Janko Jovan, dr. Dinko Puc, Avgust Westen- Gosi>odar$ke vesti = Trgovine in obratovalnice bodo danes 2 url zaprte. V smislu sklepa Zveze trgovskih združenj in okrožnih obrtniških odborov pozivajo združenja trgovcev in obrtnikov svoje člane, da danes v sredo zapro od 10. do 12. ure svoje obratovalnice tn da dajo zs ta čas svojim nameščencem prosto. = Ukinjen ie uredbe o posredovalnem postopanju. Kakor poročajo iz Beograda, bo najbrže še ta teden ukinjena uredba o posredovalnem postopanju. Nadalje se pripravi ia uredba o karteiih. = Narodna banka kupuje zlatnike. V zadnjem času so ee tudi pri nas. zlasti na deželi. pojavili razni prekupčevalci, ki kupujejo stare zlatnike, za kater? pa ne plačujejo polne vrednosti. NaSa Narodna banka kupuje že nekai časa zlatnike po paritetni vrednosti t dodatkom premi is od 28.5 % tako da plača skupa? s oremijo staro 20-kronske zlatnike po 312 Din. 10kron9ke po 156 Din, napoleondore do 297 Din in dukat* po 176. Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga SchicMovo terpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čisfofo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. &CHICH? ampak poprej za namakanje: TERPENTINOVO MILO V ženska hvala! S.T.3.4-3S PR IL J U BLJE m JU GOS LOV AN S K l IZD ELEK! = Sanacija velike švicarske banke. Zaradi imobilizacije in znatnih izgub je nedavno prišel v težkoče največji evropski zadružni bančni zavod Schweizeriscbe Volksbank. V zvezi s sanacijo bodo odpisali 42 milijonov frankov rezerv in polovico zadružnega kapitala, namreč 94 milijonov frankov, skupaj 136 milijonov frankov (190q milijonov Din). Švicarska zvezna vlada pa bo za sanacijo prispevala 100 milijonov frankov (1400 milijonov Din)-, ki bodo 6lužili za zopetno povečanje lastnih sredstev banke. =. Omejitev hmeljskih nasadov v CSR. Kakor poročajo iz Prage, se ima v kratkem novelirati češkoslovaški h m epski provenienč-ni zakon. V noveli bo površina hmeliskih nasadov maksimirana po letošnjem stanju. Novi nasadi bodo dopuščeni le za obnavljanje starih in v okviru dosedanje površ ne. = Francija oddaja zlato. Po najnovejšem izkazu je Francoska banka od 10. do 17. t ni. oddala za 736 milijonov frankov zlata in 62 je zlati zaklad skrčil tia 79.283 milijonov. V celoti je zlati zaklad od 20. oktobra do 17. novembra nazadoval za 2486 milijonov frankov. Kakor je ta vsota znatna, vendar ne pomeni bistven« oslabitve Francoske banke, ki ima se vedno nad 79.000 milijonov zlate rboslikarje in 1000 kg vulkanskega oglja. Direkcija državnega rudnika Rakanj sprejema do 7. decembra ponudbi glede dobave 30 komadov kotlovnih manesmanovih cevi ter glede dobave risalnega orodja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. d .-cembra ponudbe glede dobave 100 m konopnenih cevi in 50 komadov kotlovnih cevi. Borze 28. novembra. Na ljubljanski borzi se je deviza na Newyork dalje dvignila od 46.40 na 47.26 Din za 1 dolar (srednji tečaj s premijo). Nadalje so malo poskočili Berlin, London in Pariz Oslabeli pa so Amsterdam, Bruselj in Trst. Drugo neizpremenjeno. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu: v Ljubljani po 9.15, v Zagrebu po 9.09 in v Beogradu po 9.10. Grški boni so imeli v Beogradu zaključek po 3930. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša. Za kaso se je trgovala po 273 in 277, za december pa po 283 in 285. Drugega prometa ni bilo. Ljubljana. Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1363.47 _ 1374.27, Bruselj 7S6.9i do 800.85, Curih 1108.35 _ 1113.85, Lon don 188.86 - 190.46, New York 3663.83 do 3692.09, Pariz 223.96 _ 225.08, Praga 169.81 do 170.70, Trst 300.57_302.97 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15. Curih. Pariz 20.2125, London 17.17. New Vork 334. — Bruselj 71.9250, Milan 27.1550, Madrid 42.10, Amsterdam 208.10, Berlin 123.2750, Dunaj 72.65 (57.75), Stockholm 87.60, Praga 15.33, Varšava 57.95. Dunaj (Tečaji v pnv klirniru.) Heo^rad 10.82, London 29.97. Milan 47.74, Newyork 586.37, Pariz 35.54, Praga 25.74, Curih 175.72. 100 S v zlatu 128 S pap. Pfefcti Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško da za kaso 283 do 286, za december 283 do 286, 7 odst. investicijsko 52 do 54.50. 4 odst agrarne 28 denar. 7 odst Blair 34.50 do 35.50, 8 odst Blair 37 do 39.50. 7 odst. posojilo Državne hipotekarne 52.50 blago. 6 odst be«luske 38 denar: bančne vrednote: Narodna 3000 denar. PAB 245 do 247: industrijske: Sečerana Osijek 125 denar, Isis 30 blago, Impex 50 denar. Beograd. Vojna škoda promptna 285, 271 in 286 zaključki, za december 286 in 283 zaključka, f odst. investicijsko 52 zaključek, 4 odst agrarne 29 zaključek, 6 odst begluške 39 in 38.50 zaključka. Narodna 3800 do 3900, PAB 250 in 248 zaključka Dunaj. Donav-Sava-Jadran 13. DrZavne železnice 15.95, Trboveljska 14.90, Alpine-Montan. 9.50- Blagovna tržišča 35ITO = Chicago, 28. novembra. Začetni tečaji. Pšenica: za december 82.25, za maj 86.25, za julij 85.50; koruza: za december 43.875, za maj 51.125, za julij 52.875. -)- Winnipeg, 28. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 59.50, za maj 64, za julij 65.125. -f- Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca slaba: Promet slab. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sremska in sred-njebanatska 98 do 100; baška, okolica Sombor 97 do 99; srednjebaška 99 do 101; gor-njebaška, slavonska in baška, ladja Dunav in Begej 100 do 102; baška potiska 101 do 103; baška, ladja Tisa 102 do 104: gornje-banatska 96 do 98; južnobanatska 95 do 96. Oves: baški, sremski in slavonski 51 do 53. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 63 do 65. Koruza: sremska in baška, okolica Sombor 74 do 76; baška in sremska sušena 65 do 67; baška in sremska nova, december—januar 52.50 do 55; banatska 71 do 72; banatska sušena 61 do 63: bašku sušena, ladja 68 do 69. Moka: baška in ba-navska »Og« in »Ogg« 185 do 205; »2« 165 do 185: »5« 145 do 165; »6« 105 do 115; »7« 80 do 90; »S« 65 do 70: sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 177.50 do 192.50; »2« 157.50 do 177.50; »5« 137.50 do 157.50-»6« 105 do 115; »7« 75 do 85; »8« 65 do 70. Otrobi: baški in sremski, v jutastib vrečah 52.50 do 55: banatski, v jutasHh vrečah 50 do 52.50. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 132.50 do 135. Krompir: slovenski beli 58 do 60: slovenski rožnik zgodnji 47 do 49: beli slavonski 35 do 37. -f- Budimpeštanska terminska borza (28. t m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za marc 7.87 do 7.89, za maj 7.98 do 8.00; koruza: za maj 8.15 do 8.I7. Repertoar »ABODNEflA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 20.: Zajec. Sreda. Četrtek, 30.: Sveta Ivana. Četrtek. Petek, 1. decembra ob 15.: Robinzon n» eme umreti. Premiera. Izven UPKB* Začetek ob 20. Sreda, 29.: Traviata. A. Četrtek. 30.: Zaprto. Petek. 1. decembra: Mala Floramve. Izven. Znižane cene. Pobota. 2.: Stoji, stoji Ljubijan'ca. Premiera. Izven. Na narodni praznik 1. decembra bo premiera igre ^Robinzon no sme umreti«. Glavni junak je znameniti avtor Daniel Dpfoe. ki je napisal »•oman o Robinzonu. Naslovno ulogo igra g. Gregorin, angleškega kTalia g. Kralj in malo Maud Chantlevevn ga Šaričeva. Premiera bo izven abonmaja In opozarjamo občinstvo, da srlede na navil nri večerni blagajni v gledališču pred pred Ktavn kupuje sedeže že prei v predprodaj' v operi od 10. do nol in popoldne 15. do 17. Priljubljeni komik Dubajič gostuje letos nrvič v prekrasni Tijardovičevi opereti »Mala FloramTe« v petek 1. decembra. Vsi, k' ljubijo vedro zabavo in smeh, naj ne zamude prilike in poselijo to izvirno opereto. Premiera senzacionalne izvirne reviie »Stoji, stoji Ljubi janVac bo v soboto 2. de cembra. Vse priprave gledp skušenj, kakor tudi v ateljejih so v polnem tekj in on5n-kovati je naive."i»ga uspeha. Muzikaino vod. stvo ie v rokah g. kapelnika šušteršiča. nr oder montira revijo režiser Kreft. Predata va ie izven abonmaja. Mariborsko gledališč* 7-aČetek ob 20 Sreda. 29.: študentje «>mo B Četrtek, 30: Akademija Sokola - matice. Petek. 1. decembra ob 15.: Akademija Sokola - matice«. — Ob 20.: Deseti brat Slavnostna predstava. lz življenja in sveta Viharji na soncu Sončne pege in umrljivost na zemlji Sonce Je velikanska plinasta obla v neprestanem prevratu. Iz njegove notranjosti kažejo žareče mase pod silovitim pritiskom temperaturo več milijonov stopinj, a še na njegovi površini vlada fantastična vročina 6000 stopinj, v teh okoliščinah ni čudno, da se tam odigravajo naravni pojavi, o katerih silovitosti si moremo na zemlji napraviti komaj bledo sodbo, neprestano valovanje žarečih par sem ln tja, zmešnjava viharjev, proti katerim so vsi zemeljski viharji otroška igrača. Zunanji vidni znak te trajne revolucije elementov v sončni obli in na njeni površini so sončne pege Te pege nudijo znanstveniku še danes dovolj nerešeiih vprašanj, čeprav smo v eadnjih treh desetletjih že precej globoko pogledali v njihovo naravo. Veliki Her-«chel, ki je še verjel v eksistenco sončnih bitij pod zaščito denčne oblačne odeje, je menil pred poldrugim stoletjem, da so jsončne pege ogromne luknje, skozi katere nam je z zemlje mogoče gledati v pravo, črno notranjost sonca. Moderna znanost mu daje v nečem prav. Zdi se, da so sončne pege v resnici lijaste globeli v plinastem plašč"u naše osrednje zvezde. V njeni atmosferi besnijo strahoviti vrtinci, ki utegnejo prav dobro izgrebatl takšne luknje v žareči plinasti plašč. V te luknje padajo potem iz višjih leg manj vroče težke pare, ki se spreminjajo v tekoče kovine, v globini sončne pege pa se te pod vplivom višjih temperatur spreminjajo spet v pare. Pege so v primeri z zemeljskimi razsežnostmi ogromne. V večjih bi bilo dovolj prostora za celo vrsto zemeljskih obel, a tudi najmanjše, ki jih je Spomenik Livingstoneu Pri Viktorijinih slapovih v Afriki bodo odkrili takšen spomenik slovitemu raziskovalcu Afrike, Livingstoneu Znamke v spomin na osvoboditev sužnjev V spomin na stoletnico, odkar so v angleški srednjeafriški koloniji odpravili suženjstvo, je tamošnja poštna uprava izdala nove znamke, ki so deloma v zvezi s tem dogodkom. Znamka po 3 pence ima posvetilo k temu dogodku in k smrtnemu dnevu človekoljuba Williama Wilberfor-cea. Znamka za poldrug pence prikazuje fcolonijo in ima v kotu majhen naris Afrike. Druge znamke kažejo suženjski okov osvobojenega zamorca, bivši trg s sužnji, domačine pri svobodnem delu in kot paciente v bolnišnici itd. Tiskarski škrat Za razstavo »Kamera«, ki se vrši ta čas v Berlinu in prikazuje moderno fotografijo in grafične stroke, je jmel lipski učitelj tiskarstva Grote originalen domislek, prispevati zbirko zabavnih vragolij, ki si Jih je dovolil v starih in novih časih tiskarski fckrat. Tu vidimo n. pr., kaj se je zgodilo nekemu korektorju, ki Je imel namen, da si naloži zakonski jarem. Sam je bil sestavil oglas, ki naj bi na dan njegove poroke naznanil svetu veselo novico. Vajenec, ki bi moral izvršiti ta oglas, pa Je bil pred tem postavil osmrtnico. Za novo naročilo Je uporabil nje material, a je pozabil vzeti čisto spodaj majhno vrstico proč. Pod poročnim naznanilom so potem ljudje z velikim začudenjem brali stavek: »Molite zanj!« Tudi pred veleučenimi možmi nima tiskarski škrat nobenega spoštovanja. Posebno hudo šalo pa si je dovolil z neko depu-tpcijo avstralskih visokih šol ki je 1. 1925. prispela v London, da se udeleži nekega slavnostnega visokošolskega kongresa. Izkazalo se je da je bila letnica na vabilu rpoačna in da bi se morala glasiti za ustrezajoči čas na«dednjejra leta! Družba je tedaj svoie šesttedensko potovanje okoli pol zemeljske oble izvršila zaman in nihče JI Bi vrnil leta ki ga je raiši prebila na Angleškem. nea-o da bi se takol vrnila domov. Zojo č"dr><> oV>^u*ke le imel pisatelj nekega no^1?ctkarskeara romana, ko se je neko nadaljevanje zaklju*Uo z naslednlimi junakovimi v>«co/?ami- »Postavil 1e pištolo na stol in odvrnil z mT^m, rezočim poro gr>m• Nadaljevanje sledi!« l^apled^a namera seveda ne gresta toliko na rova5 hudoVi«<*q Škrata: »Gasilci en «n <»o «a*H ^odnji del hiSnegra f\ngec+T"'ir3 w v — ^Atentator i® nlanil v beg sledil mu ie oes z dolero dlako, nosil Je širok, črn klobuk tn plašč.« z našimi instrumenti še mogoče opaziti, so še vedno tako velike kakor kakšna velika evropska država. Čudno je dejstvo, ki ga je odkril astronom amater, lekarnar Schwabe iz Dessa-va pred kakšnimi devetdesetimi leti. Število sončnih peg namreč narašča in pada po nekem periodičnem zakonu, ki obsega od enega minima do drugega kakšnih 11 let. Baš ta čas se zaključuje takšna perioda, sončnih peg je sedaj zelo malo in jih bo še manj, čez dva, tri mesece pa se bodo začele znova množiti. To pomeni, da bodo začeli naraščati tudi orkanski, elektro-magnetski pojavi na soncu, kajti to je danes gotovo, da je vsaka pega sedež izredno močnega magnetskega polja. Mag-netski vrtinci, ki izvirajo iz peg, so tako silni, da opazujemo njih vpliv celo na naši, 150 milijonov kilometrov od sonca oddaljeni zemlji. Njih učinek so n. pr. čudoviti polarni siji v območju zemeljskih tečajev. A tudi v delovanju oz. v motnjah, ki jih opazujemo neredko na neljub način v delovanju zemeljskih brzojavnih in telefonskih vodov In brezžičnih prenosov imamo dokaz za silovitost sončnih elek-tromagnetskih viharjev. V novejšem času je meteorologija tudi na sledi neki periodičnosti v zemeljskih vremenskih pojavih, ki se zlaga s periodo sončnih peg, a francoska zdravnika Faure in Sardou sta odkrila na podlagi velikega statističnega materiala, da je ob času povečanega delovanja sončnih peg tudi umrljivost med bolniki veliko večja. Ce smemo verjeti švicarskemu zdravniku Kindlimannu, na-rase s številom sončnih peg celo tudi število kapi. Tako da res ni vse dobro, »kar prihaja od zgoraj.« Smrt Firmina Gemiera V Parizu je umrl znani igralec in bivši gledališki ravnatelj Firmin Gemier. Zadela ga je kap v 68. letu življenjske dob.e. Pokojnik je spadal med najmarkantnej-še osebnosti sodobnega francoskega odra. Posebno se je proslavil s predlogom, ka ga je sprožil po svetovni vojni, naj bi se osnovala svetovna zveza gledališč. Zaradi uresničenja tega načrta je potoval Gemier leta 1925. po evropskih državah in si je povsod pridobil mnogo prijateljev. Gemier se je narodil kot sin preprostih staršev v Aubervilliersu. Roditelja sta ga hotela imeti za ključavničarja. Kmalu pa je vajenec sam spremenil službo ter odšel k nekemu kemiku. Pri tem pa ni mogel prenašati silnega smradu v laboratoriju, zato se je odpravil na pot /po Franciji, postal najprej član Antoineovega gledališča, ki je imelo tedaj značaj potujoče družbe. Pozneje je dosegel čast režiserja gledališča »Theatre libre« ter ravnatelja »Odeona«. Kot dramaturg si je stekel zasluge s tem, d* je s pridom uvajal v francoski repertoar dela inozemskih pisateljev. Sardinski ribiči v nevarnosti Te dni so začeli biti zvonovi v sardm-skem Anziu plat zvona. Kadar se oglasi ta signal, vedo prebivalci, da gre za življenje in smrt njihovih svojcev, ki si služijo kruh z ribolovom na morju. Tudi to-pot je bilo 400 do 500 Anziancev na morju in medtem ko so njihove žene in otroci moiai v cerkvi za njih rešitev, so odplule ribičem na pomoč tri motorne ladje, ki so večinoma rešile ribiče, katerim je vihar prevrnil in pogubi! čolne s plenom IZ ŽIVLJENJA »Meniš, da ne vem. da si se sno« v kavarni neprestano oziral za njo, da si stopil za njo, ko je odšla In jo nagovoril. Mene ne boš premotil. ženska opazi takšno stvar takoj. Tudi če bi mi davi sama ne povedala po telefonu...« »Saj lahko ostaneva doma. Da se mlada ženska veseli, če more zvečer med ljudi, ne boš nikoli uvide!. Glavno je, da uveljaviš svojo voljo in svoj mir. Prosim, kakor hočeš! Samo imej svoj mir. Jaz se med tem preoblečena... V desetih minutah bom pripravljena za odhod r« ★ »Sem zapuščena ženska. Mož me vara. Nikogar nimam na širnem svetu. Kaj bi počela brez tebe, moj dragi?« ★ »TI ugaja obleka, dragi? Ne ustraši se, dala sem si jo poslati samo na ogled. Zadnji pariški model in pri tem smešno poceni. Kako, ne ugaja ti? Nikoli nisi zadovoljen, pa naj storim samo zate, kar hočem! Ce bi to vedela, bi te obleke sploh ne kupila!« Iz »tretjega carstva" Zdravniški praktiki Hitlerjev namestnik Hess je imel te dni v Monakovem na zborovanju tako zvanih zdravniških praktikov govor, v katerem je nastopil v njihov prilog. Povzdignil je zasluge takšnega zdravljenja za ves narod m je izjavil, da se je tudi sam prepričal o njegovih blagodejnih učinkih. Zdravniških praktikov ne gre zamenjavati z mazači. Komisar zdravniških organizacij Wagner pa je povedal, da bo vlada priznala zdravniške praktike kot poseben stan ter izdala poseben zakon v njihovo zaščito. Tako bodo v Nemčiji v prihodnje smeli zdraviti poleg diplomiranih zdravnikov tudi zdravniški praktiki. Se več. Zanje se bosta osnovali posebni stolici na berlinski in kelmo-rajnski univerzi. Izginoli oboroževalni stroj Pariški »Le Jou« odkriva premikanje oboroževalnih naprav v Nemčiji. Pred dvema letoma so imeli v Krimpenu pri Rotterda-mu celo skladišče strojev za izdelovanje municije za težke topove. Te stroje je poslala Nemčija kmalu po premirju na Ho-landsko. Holandska vlada se je bila tedaj pogodila s tvrdko Siderius. da se je izdajala za lastnico skladišča. Tvrdka se je celo obvezala, da ne bo odstopila teh strojev nikomur brez predhodnega obvestila francoski vladi. V zadniem času pa so ti stroji za izdelovanje municije izginili. Baje jih je odpeljal neki Pohle. tajni agent Kruppovih tvornic, letos 11. oktobra v Diisseldorf. Čemu? Tega ne omeni Hitler nikjer niti z besedico. Podmornice, podmornice... Ameriški listi Hearstovega koncema poročajo, da bo Hitler po vsej verjetnosti že v najbližji bodočnosti zahteval izpre-membo tiste klavzule versailleske mirovne pogodbe, ki govori o razorožitvi na morju. Berlinska vlada bi rada naročila več podmornic za obrambo Baltiškega morja in tudi dve križarki, katenh vsaka bi imela nad 10.000 ton. Večerna obleka Okusna večerna obleka iz temnordečega žameta (Pariški vzorec) Usodna nesreča v kemični tvomici V budimpeštanski kemični tvomici »Pharmacia« se je te dni primerila huda nesreča. Nekemu delavcu, ki je nesel steklenico dimetilovega sulfata, se je spodrsnilo, da je padel po tleh in se je tekočina razlila na vse strani. Delavec je hotel nezgodo prikriti in ni obvestil tovarišev v sosednih prostorih, kaj se je zgodilo. Tako so bili ti delavci dalj časa izpostavljeni strupenemu plinu, ki so ga vdihavali. Trideset delavcev in delavk so morali zaradi zastrupljenja pozneje prepeljati v bolnišnico, kjer se jih bori sedmorica s smrtjo. Francoski kvalitetni izdelki V pariškem Grand Palaisu lahko vidi obiskovalec razstavo francoskih kvalitetnih Izdelkov. Razstava prikazuje najboljše, kar produclrajo francoske tvornice Potapljaški zvon z rokami Američani so skonstruirali nov potapljaški zvon, s katerim je mogoče doseči globin« 135 m. Naprava obstoji iz jeklene krogle, ki z uspehom kljubuje vodnemu pritisku. Iz krogle štrlita dve »roki«, ld opravljata najtežavnejša dela. Zgrajeni sta tako precizno, da lahko pobirata celo novce na morskem dnu. V zvonu je prostora za dve osebi Štiri skiipine žensk Najsrečnejši ženski tip je materinski Angleški psiholog prof. Wateriaouse Je ugotovil, da se dado vse ženske uvrstiti v eno izmed štirih skupin, ki obsegajo: 1. moški tip, 2. modni tip, 3. predrzni tip in 4. materinski tip. o teh tipih se je na nekem predavanju podrobneje izrazil sledeče: K moškemu tipu spada ženska, ld skriva v sebi obilico manjvrednostnih kompleksov. TI so nastali očitno tako, da je bila ženska kot dekle podrejena kakšnemu bratu ali drugemu moškemu in skuša potem podzavestno prikriti svojo manjvrednost z moškim vedenjem. Moški, ki občuduje takšno žensko, ima gotovo sam preveč ženskih lastnosti v svojem značaju. Modni tip ženske je tisti, ki je danes takšen, jutri drugačen, ki obrača plašč po vetru In nima nobene lastne note. Predrzni tip izkorišča prednosti svojega spola s hladno sebičnostjo. Ce ima zanjo kakšen pomen, utegne biti takšna ženska v družbi zelo mična, a če nima nobene Norveški kralj — dobitnik Pred nekaj dnevi je obiskal norveški kralj norveško razstavo kmetijskih pridel-ko v Oslu. Pri vhodu je kupil srečko razstavne loterije, katere žrebanje se je vršilo v njegovi navzočnosti. Lahko si mislimo, kakšno veselost je zbudilo dejstvo, da je kralj, ki je bil prisoten, osebno dvignil svoj izžrebani dobitek — tri kg sira. Nesel ga je domov in obljubil, da ga bodo pojedli na dvoru. Značilen pojav časa Londona poročajo; še nikoli ni zabeležila kronika toliko primerov sprave in ponovnih ženitev med ločenimi soprogi, kakor letos. Od januarja doslej se je v Angliji vzelo 500 parov zakoncev, ki so živeli že nekoč skupaj. V največ primerih so dosegli to spravo otroci, kajti dve tretjini parov, ki so zopet Izjavili pripravljenost za skupno življenje, imata potomstvo. Neki londonski advokat za ločitve je izjavil, da se je sporazumelo glede skupnega življenja trideset njegovih kllentov, ki jih Je nekoč zastopal pred sodiščem. Odvetnik Je še pripomnil, da ne pozna niti enega primera, da bi se branila ločena žena vrniti se k svojemu prvemu možu, čim Je mož pokazal voljo, da si zopet želi njenega tovarištva v zakonu. Anny Ondra zahteva ločitev Bukaredka »Dimineata« poroča, da je vložila filmska igralka Anny Ondra tol&o, v kateri zahteva ločitev od svojega moža, boksarja Maksa Schmelinga. Po poročilih imenovanega lista je doživela filmska zvezdnica v zakonu razočaranje, kakršnega si ni mogla predstavljati DOBRO JE, ČE VEŠ... da je sprejel francoski državnik Her-riot mesto delegata Francije pri Društvu narodov v Ženevi; da so železniški banditi blizu Harbina napadli ekspresni visfe transsiBirske železnice, v katerem je bilo 600 potnikov. Vlak je v trenutku napada vozil z brzino 50 milj na uro; da v Avstrija silno nazaduj« poraba piva in da je padel konsum te pijače od septembra do danes za približno 30 odst.; da so našteli v Ameriki zadnji čas nad 10 milijonov brezposelnih; da je najvišje egiptsko sodašče prepovedalo trebušni ples. ki je doslej veljal za orientalsko privlačnost; da fcnajo v Pragi poštne nabiralnike sa zračno pošto, ki opozarjajo ponoči s svetilkami nase; da se je zaročil angleški letalski poročnik "VVetton v zraku 3000 m nad zemljo; da »o na Japonskem ustanovili poseben posredovalni urad za iskanje ženinov priletnim samicam; da je angleški raziskovalec Gordon Chil-le našel sledove, ki kaže.io, da so ljudje uporabljali drsalke že pred Kr. t : da bo izdala nemška pošta nove znamke s Hindenburgovo glavo in kljukastim križem v vodnem tisku; da se je te dni pri nekem javnem nastopu v Londonu pri klavirju zgrudil devetletni »čudežni otrok« Vladislav Bogatski. Morali so ga odnesti ?z dvorane, poslušalci pa so se glasno zgražali n*d managcrjem, ki ni nihče drug, kakor »čudežnega otroka« oče: da je v Parizu izšla najkrajša knjiga na svetu. Knjiga vsebuie vprašan ie »Ah se da napraviti iz žene ljubimka? Odgovor, ki se glasi: »To zavisi samo od žene«, le natisnjen na osmih straneh. Za knjigo st občinstvo kar trga. koristi od tega, pokaže kaj kmalu svoj« kremplje. V samoti takšna ženska propade. Materinski tip Je edini, ki Ima kakšno vrednost. Takšne ženske se ne nagibajo k moškemu delovanju, temveč k materinstvu. Med njimi nahajamo srečno žensko z veliko družino. Ali ste kdaj videli mater mnogih otrok, ki bi bila prepirljiva? Vsaka ženska, ki je imela mnogo otrok, je pogumna, marljiva ali spoštljiva ženska, često vse v isti osebL Tako pravi prof. Waterhouse, ki prav nič ne prikriva svojega odpora napram prvim trem tipom žensk. V angleških krogih so njegova izvajanja zbudila deloma seveda mnogo ogorčenja in njegov« nasprotnice pravijo, da je njegova teorija prav toliko vredna kakor vse teorije o razvrstitvi človeškega rodu, ki niso nastale toliko iz živega življenja, kolikor iz predsodkov med štirimi stenami in knjigami zaprtih možganov. Prestol za ljubezen Kakor poročajo iz New Delhija, je me-haraJza iz Devasa Tujoki Puar, ki je nedavno zbežal iz svoje dežele z neko dvorno piesalko, izgubil prestol. Gener-Jin. guverner dežele ga je pozval, naj vrne v določenem roku domov, če mu je ljuba vladarska čast. Tujoki Puar pa se je odrekel kron) rajši nego ženski. Zdaj je pretekel guvernerjev rok in izšel je uradni proglas, ki je prebivalstvu naznanil, da ni Tujoki Puar več njegov maharadža. KARIKATURA Duca novi romunski ministrski predsednik ANEKDOTA Sloviti berlinski zdravnik prof. Berg-mann je bil nekoč v družbi, ki se Je prepirala o prednostih in škodljivosti kajenja. Po dolgi debati so se prijatelji in nasprotniki tobaka zedinili, da kajenje ped ne škodi, če ga človek goji zmerno. A potem so se sprli spet nad vprašanjem, v kateri starostni dobi sme človek pričeti s kajo. Da bi preprečila neplodno debatiranje, se je gostiteljica obrnila do molčečega Bergmanna, češ: »Tu imamo vend&J1 najboljšo avtoriteto, da nam odloči to vprašanje! Kdaj menite, g. profesor, sma mladi človek pričeti s kajenjem?« In Bergmann je odgovoril lakortskor »Tedaj, ko si svoj tobak lahko sam plača!« VSAK DAN ENA •r^žSalNssi »Kaj ne bi si nabavili tudi sesalnika za prah?« »Ne dragec, pri nas je toliko prahu povsod, da bi se sesalnik kmalu pokvari!.« por t Ilirija: Rapid V nedeljo bo na igrišču Ilirije zadnja nogometna tekma v letošnjem podsavez-aem prvenstvu. Nastopita najjačja nasprotnika in rivala v tem tekmovanju mariborski Rapid proti Iliriji. Rapid je poleg Ilirije najresnejši tekmec za naslov podsaveznega prvaka in se je dosedai, igral je sicer sele tri tekme, boril z isto srečo kot Ilirija. Če v nedeljo Ilirija ne zmaga, ie njen položaj, ki ga trenutno zavzema, precej ogrožen, tako da se Ik> treba v drugem delu prvenstvenega tekmovanja zelo resno potiuditi za najvišji naslov. Rapid je pokazal v svoji zadnji tekmi mnogo solidnega znanja in se nam obeta torej res lep« igra. Nogomet na deželi SK Domžale : SK Jadran 3 : 3 (2 : 2). V tekmah za zimski pokal v korist brezposelnih igralcev sta se v nedeljo srečala v Domžalah SK Domžale, jesenski prvak O. b razreda in SK Jadran, drugoplasirani klub II. a razreda. Domžale so postavile oslabljeno moštvo, v katerem so bile 3 rezerve. Kljub slabemu vremenu je bilo zanimanje za tekmo precejšnje. Igra se je odigrala na blatnem terenu med gosto na-letavajočim snegom in je bila popolnoma izravnana. Jadran je pričel z ostrimi napadi in je dosegel vodstvo po napaki domžalskega vratarja, ki je predaleč uhajal iz gola. Ostro streljani prosti strel je prinesel Domžalam izenačenje, takoj nato pa je aanad zaključil lepo kombinacijo z efektnim golom in prinesel domačinom vodstvo »2:1. Jadran je izenačil tik pred koncem polčasa. Drugi polčas je bil v znamenju borbe za zmago. Trud obeh napadov je o5tal brez uspeha, dokler ni končno levi branilec Domžal Kovač poslal iz daljave 30 m o«tro bombo, ki je obtičala v mreži. Pet m;nut pred koncem je Jadran izenačil. V domžalski enai«torici sta se to pot odlikovala Krek in Može. Napad je pokvaril mno?o lepih šans s pogostimi of pidi. Pri .Taci-ami je b:!a krilska vrsta da-leko nafboliši del moštva. Napad je zelo lepo kombiniral in v tem prekašal domačine. vendar pa je imel proti i/borni domžalski obrambi težko stališče. Sodil je korektno g. Martelanc. SK Domžale — lesenski prvak Tl.b razreda V prvenstvu II. b razreda sodeluje 5 klubov, in sicer Sloga, Zalog, Svoboda z Viča in domžalska kluba Disk in Domžale. Pred kratkim je bila odigTana tekma med Domžalami in Slogo, katero je odločila v svoj prid enajstorica Domžal in si s tem priborila prvenstvo II. b razreda z 8 točkami. Domžale so zmagale v vseh tekmah, in sicer proti Zalogu in viški Svobodi s 5 : 1, Eroti Slogi z 2 : 1, proti lokalnemu rivalu >isk:u pa s 3 : 2. Razmerje golov je 15 : 5 v korist Domžalam. Na drugo mesto tabele se je s 6 točkami in z razmerjem golov 12 t 6 plasiral domžalski Disk, ki je izgubil samo tekmo proti Domžalam. Tako sta 400 hI vlastelinsko prvorazredno staro (graševina, traminac) naprodaj. Vprašanja na >UNIOREKLAM« Zagreb, Ga jeva 4 pod »Vino«. 12Ž24 SVETOVNO ZNANI RDEČIH ZA OBRAZ Cesidre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans PARFUM EUR-PARI S pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bonr jois Parfnmeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCEE. Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka sestra, svakinja, teta in nečakinja, gospodična Anica Kočevar v ponedeljek 27. novembra 1933 ob il.30 v 33. letu svoje dobe izdihala svojo blago dušo. Pogreb bo v četrtek 30. novembra 1933 ob 14. z hiše žalosti na dolsko pokopališče. Hrastnlk-Kranj-Beograd, •>34 oba domžalska kluba zasedla v jesenskem prvenstvu II. b razreda prvi mesti Ligino moštvo Primorja v Trbovljah. Za izbirno reprezentančno tekmo Trbovlje : Hrastnik—Zagorje dne 1. decembra ob 14. na igrišču Zagorja se delegira g. pss. Rožič Adalbert Za reprezentančno tekmo Primorje, ligino moštvo : reprezentanca Trbovlje 3. decembra ob 14. na igrišču SK Amaterja se delegira g. ss. Marin Ludvik. (Rezerva Lunder Dušan.) Dne 3. decembra se odigra doslej najvažnejša in najzanimivejša nogometna tekma v Trbovljah med l:g;nim moštvom ASK Primorja in reprezentanco Oo. Trbovlje. Zanimiva tekma se vrši ob 14. na igrišču SK Amaterja. Občinstvo se opozarja, da ne bo delalo škode na ograji. Prijatelji športa, pridite pogledat zastopnike slovenskega športa v nacionalni ligi. Vstopnina običajna. SK Mura : SK Drava 6 : 1 (5 : 0). Preteklo nedeljo se je odigrala v Ptuiu prvenstvena tekma med Muro iz Murske Sobote in Dravo iz Ptuja. Tekma se je končala z visoko, toda zasluženo zmago gostov, ki so bili absolutno boljši nasprotnik. Drava se to pot ni mogla znajti. Večjega poraza jih je rešil odlično razpoloženi vratar. Sodil je g. Bizjak iz Maribora. Prvenstvena tabela v tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja je po nedeljski tekmi naslednja: Svoboda 5 5 0 0 20:4 10 Gradjanski 5 4 0 1 19:8 8 Mura 5 3 0 2 18:6 6 Ptuj 4 1 0 3 8:14 2 Panonija 5 1 0 4 6:24 2 Drava 4 0 0 4 4:19 0 Službeno iz LNP. Danes po seji p. o. ob 20. seja u. o. v tajništvu LNP. SK Ilirija (smučarska sekcija). Drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa seja načelstva sekcije. Ob 20. istotam sestanek aktivnega članstva sekcije. Zaradi tečajev, ki se bodo vršili tekom prihodnjega meseca, je navzočnost za vse članstvo obvezna. — (Table tenis sekcija). Seja sek-cijskega odbora danes ob 21. v Evropi. TSK SLovan. Drevi ob 20 pri Sokolu članski sestanek, katerega naj se brezpogojno udeleže vsi igralci moštva, ki igra pokalne, ker igramo na praznik proti Iliriji I. TKD Atena. Hazenašice in lahkoatle-tinje imajo danes ob 18.30 v telovadnici liceia redni trening. Vremensko poročilo s Kofe od 27. t. m. Snega na podlagi 40 cm, smuka idealna. Zaradi pokvarjene brzojavne proge se je poročilo zakasnilo. Sokolsko društvo Vrhnika priredi 1. decembra ob 8. uri zvečer v svoji novi dvorani v Sokolskem domu svečano akademijo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sokol Škofja Loka. Drevi ob 20.30 bo predaval g. Vekoslav Bučar o temi: Sokolstvo in dom. Predavanje se bo vršilo pod okriljem ZKD v Sokolskem doru« Sokol Sv. Lenart v SI gor. V nedeljo ob 20. bo v Sokolskem domu svečana telovadna akademija v proslavo državnega m so-kolskega praznika. Vsi tržani in okoličani naj se udeleže naše proslave. Spored akademije je pester in skrbno izbran. Sokol Krtževci pri Ljutomeru priredi svečano akademijo 3. decembra ob 15. v dvorani br. Josipa Koslja. Program obsega 17 točk. Nastopili bodo vsi oddelki telovadnih vrst. Radio Sreda, 29. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošči. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio-orkester. — 19: Dubrovnik in Dalmacija. — 19.30: Literarna ura. — 20: Pre-no« opere iz gledališča, vmes čas in poročila. BEOGRAD 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 19.90: Opero? arije. — 20: Prenos iz Ljubljane — 22.40: Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos iz Lj-ubljane. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.40: Pevski koncart. _ 20: Prenos simfoničnega koncerta. — BRNO 19.40: Slušna igra. -20.05: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 19: Lahka glasba. — 20.15: Dramski večer. — 22.25: Lahka in plesna muzika. — BERLIN 20.05: Orkr»lra-len koncert — 21: Pesmi. — 21.20: Čajkovskega koncert za violino in orkester. — 22.30: Operetna glasba. — 23: Mešan program. — KONIGŠBERG 20-10: Plesni večer. — 22.30: Mešan program. — MCHLACKER 20.10: Glasbeno - literarni večer. _ 22.45: Plošč s. — 23: Spevoigra. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 19.30: Dramski večer- — 21.30: Orkester. — 22.30: Lahka in plesna glasba. Zanemarjeni zobje, m&Mm&m Po kratki uporabi. Zato vedno samo DIANA pasto za zobe Iz življenja na deželi DOL PRI HRASTNIKU. Sokol in Jadranska straža priredita 1. decembra ob pol 10. akademijo v šolski telovadnici. Poleg slavnostnega govora, deklamacij in pesmi mladinskega zbora nastopijo tudi vsi telovadeči oddelki z izbranim sporedom. Vabljeni vsi, ki čutite z nami! — Na občo željo kmetijskega prebivalstva se je pričela z novembrom gospodinjska in kmetijska šola, katero tako gojenci kakor gojen-ke prav pridno in z velikim veseljem po- SCČ3JO. KRANJSKA GORA. Zima! Zamašil je Kranjskogorčan okna z mahom, zaprl je vežno dver, zakidal vhod v hlev z gnojem. In pričelo se je idilično življenje alpskega prebivalstva Nakrmili so živino, možje in fantje so odšli po seno v visokoležeče se-nožeti, ako je kazalo vreme, ženske so bile pa zaposlene pri kolovratih. Zvečer je pa zaplalo življenje in po vseh bajtah nisi drugega slišal kakor pripovesti o strahovih in neverjetne druge dogodbe. Kljub temu, da nismo še stari, smo doživeli čase, ko je nas planinski človek skromno izhajal, bil je idealist in je dc skrajnosti ljubil svojo peščeno alpsko zemljo. A današnja zim&l Ves športni svet jo komaj pričakuje. Pričakuj« jo domačin - posestnik, gostilničar m trgovec. Danes ni zima za idilično kmečko življenje, pač pa je izreden vir dohodkov za prebivalstvo višinskih in tujskopr<»Dietnih krajev. Nimam namena delat; propagande za zimski »port v Kranj-ski gori. Ime kraja ie zadosti pove. Ampak želim samo to. da se obnovi ono idilično kmečko življenje, kakor nekdaj. Naj bi športniki postali zlasti v zimskem času popolnoma domači in naj bi te uživeli v nekdanje domače življenje. Naj bi se počutili domači pod našo streho! Sicer naj se pa alpski kraji vrnejo v stare, dobre čase. Naj rogovilijo parklji, naj se govori o pehtah, naj ljudstvo dela jaslice, — vse pa naj pokaže zlasti tujcem, da je to slovensko, narodno. Iz našega kraja boste še slišali o bedancih in pehtah, morda tud' kakšno o postrvih, tudi gamsi ~idejo na vrsto. Toda ne v reklamo, katere Kranjska gora ne potrebuje, pač pa na spomin davnih časov. Župan Lavtižar. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" ZAHVALA Za vse mnogofitevllne pismeno ln ustmeno izražena sožalja, katera smo prejeli povodom tako nepričakovane nagle smrti naše iskreno ljubljene roj. Valenčak se tem potom iskreno zahvaljule: snih lemo. Enako^ tudi vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Zahvalo izražamo častiti duhovščini v Celju in Sv. Pavlu za častno spremstvo pri pogrebu. Nadalje posebna iskrena zahvala g. dr. Hočevarlu za njegovo veliko požrtvovalnost in trud za ves čas bolezni pokojnice. Prisrčna hvala gospodom pevcem pevskih zborov v Celju in Sv. Pavlu za ginljive žalostinke, gasilcem v Sv. Pavlu in vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako častnem številu spremit blasropokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem, ki so nam v teh težkih dneh izka7ali na katerikoli način skrb in prijaznost, bodi Bog plačnik. Celje-Sv. Pavel-Podsreda, dne 28. novembra 1933. Rodbine Valenčak, Marine ter ostalo sorodstvo. v € € % •Z •z € i « < € Šerifa za sezono 1933*34 dolžine Cena Din 2.890.— Naplačilo Din 250.—, 12 obrokov po Din 220.— Š§M| IttSiS'! lilltS 4» -i MS* ■M4 j- -te-fe^^. JCOft nedosegljiva kakovost 3 -j- 1 cev Cena Din 4.950.— Naplačilo Din 450.—, po Din 375.— 1? obrokov Luksuzna izdelava, največja selektivnost 4 + 1 cev Cena Din 5.980.— Naplačilo Din 580.-po Din 450.— 12 obrokov Vsi aparati z elektrodinamionim zvočnikom Zastopstva v vseh večjih krajih. Zahtevajte neobvezna predva jan ;a. % C > F t a, t* to * » % r? A | % % Ht II -------------- - - — $ Vse, kar želite, loblte » »Jutrovem« nat^rri iptasniku Inserirajte v »JUTRU" Ne, želim samo OLLA, ne spuščam se v druge eksperimente! ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nad vse ljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe Marije Starte se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, zastopnikom raznih organizacij ln društev, prav posebno pa pevcem »Ljublj. Zvona« z g. Prelovcem za prekrasno žalno petje in končno vsem prijateljem ln znancem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. LJubljana, dne 28. novembra 1933. 12239 2aluloča rodbina Sta riševa. Br« posebccfi »breeiH« f Mesto) pogTefeu'. »»»od OMioa Ldut*j«n» Po kratki bolezni nam Je umrla naSa nenadomestljiva soproga, zlata mama, stara mama, sestra, tašča, teta, sestrlčna in svakinja, gospa Jirtra< pod šifro »43153«. 43153-5 Potnika uvedenega v Dravski ba-•81vini, sprejmem takoj za flivad.no ;r brušeni" steklo, ponudbe z referencami na p Jrnžnico »Jutra« v Celju f»-.d značko »Podjetje«. 43201-5 Postrežnico za dvakrat na dan, sprejme® takoj t bližini nove šišenske cerkve — Knezova ttlica štev. 37.'I. levo. 43187-1 Pletilja sprejme delo na dom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod z.načko >Za-42180-1 Gospodar, kuharico z dobrimi spričevali, zmožno svinjereje in de! na _ze-len:adnem vrtu, po-eime takoj tppravmiSfrsv) Maren-berg. — Pojasnila daj« S u p p a n z t Maribora, Aškerčeva 3. 43203-1 Vajenca krepkega in poštenega — sprejmem v tirgovin-o mešanega blag« v C-elju. Naslov pri podružnici Jutra v Celiu. 43137-44 fcjtRKKla 1 Dia; sa da Janje nasiova tli la Šifro 3 Din. Dijaki, ki iSfcej« tastrukcije, pla-'ajo vsako benšed« 5" pa,rj u Šifro ali z« dajanje naslova S [Hn. (4) Nemško Uonverzaciio in pouk ondi reobražetia go-spa po 10 D'n >» uro. — Poljanska tw:a J-. 1-301 levo. 43177-4 Francoski pouk (•■!itn. N'«»Tn začetnik. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zahtev««. 43305- 4 Vaaka beseda 50 par; sa dajenj« nasJod šifro »1000«. 43139-1 Brivskega pomočnika ki j« vešč železne ocdula-etje in dober bub: štucer. snrejme takoj Iv. Bt««kvar v Domžalah. 4316S-1 Strojnika izpraša nega. k lokomobili, treznega, zmožnega popra vi! na žari. sprejme takoj Matija Miklanžina. Bra- * ovEe. P os a ti samo tvs mene ponndbe z navedbi 7-ihtevkof in prepV: ?pr: čevn.l na oglasni oddelek • .litra« pod »Strojnrk 50«. Trgovski pomočnik starejši, verzirara v vseh strokah mešane trgovine, dober prodajalec, praktičen sadjar, izvrstec lovec in spreten rvbič. žel« v katerikoli Veselje do dela« 43150-2 Za 700 Din grem ?a in kaša n'a. slugo, por "irja. čuvaja paznika ali kaj drugega. Ponudbe o« ?'as oddelek »Jutra« -od Šifro »Zmožen«. 42759 2 Mlado dekle zelo pošteno, zmožno s o-spodčn ;sk ega opravila kakor tudi nege otrok, išče primemo zaposlitev Na s ov pove oglasni odde'ek »Jutra«. " 42179-2 Dekle zmožno kuhe in vseh hišnih dpi. lepega vedenja, i dobrimi spričevali, bi šlo k družin1 z otrokom, na de želi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 43173-2 Inteligentna gospa srednje starosti — ia;učena maserka. i?če čei dan — event. dopoldne zapoelenje Prevzame vsako delo. Go sposvetska cesta 13, vrata 19. 43167-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, prosi brez plac-no triuieseč.no namešče nje. Dnp:se na oglas, o-d delek »Jtitm« pod značk n »Mannfakturist«. 431&4-2 Krojaški pomočnik za vse moška del«, išče nameščenje; sprejme pa tu di delo na dom. Nas-lnr v oglasnem oddelku »Jutra«. 43206-2 Prridam Napravo za javljanje vlomov in požarov, kuipim Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim takoj«. 43190-7 j Vsaka 6tw>4a l Din. | sa dajanje naslova ali i »a Šifro pa S Din. f161 OgilaM trg. značaja po 1 Din ba 8 Din. (61 Lončeno peč ekoro novo proda Joe. Bergman, Ljubljana. Poljanska cesta štev. 85. 43156-6 Perje puh, IS vrst od 8 Din na prej ter volno in žimo za madrac-e najceneje prodaj« Sega. Wolfova nI. 12. dvorišče. 314^ Trgovsko opremo za trgovi.no e čevlji »11 galanterijo eeno prodam Naslov v oglasaem oddei ko »Jutra«. 42870 6 Božična Irevesa 1500—-2000 komadov, od 1 do 3 m visokosti, ugodno proda Henrik Zechner, les. trg.. Libeliče pri Dravo gradu. 43162-6 Zaradi opustitve razprodajne cene. Tridelne pralne posfe!:iie garniture 210 r>in. češki izdelek. — Novj hišni gramofoni 280 Din. Tyrševa cesta št. 36. veža. 432U-6 Vaaka beseda 1 Dia: za dajanje naslova al; za Šifro pa s Din. ("101 Motorno kolo 175 cm', prodam ali zamenjam za bicikl. Božič Vekoslav, Gradišče štev. 2 43161-10 . 43310-20 Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« nartova aH sa šifro pa S Din. (171 Trgovino, gostilno in njivo takoj poceni oddam v najem. Pripravno za šiviljo ali pletiljo. Naslov pove oglastii oddelek Jutra 43151-17 Iščem osebo g 5000—8000 Din gotovine, ki bi prevzela majhno iti preprosto gostalaio Da račun v mestu na deželi. — Upokojenke imajo prednost Na starost se ne ozira. Gostilno pod zelo ugodnimi pogoji tudi prodam. — — Samo priporočena pisma na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 43140-17 Restavracijo dam v najem na Glavnem trgu v Marib>m. Vrvefa se: Plane. Maribor. 42S23-17 mmmtM Vsaka &»swla 1 Din sa dajanje naslova aJi sa Iifro pa 6 Din (XII ■ Vaaka bewda ] Din. j sa dajanje naslova ali I i >j> Sifio pa 5 Din (20 j 2 hiši v Ljubljani dvo- in šeststanovaaj?ko. 5000 mJ zemlje. vpe'jano penit«inars'vo. prodam za 250.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »ro! zastonj«. 42910-20 Čebulo v vsaki množim po 55 par« razpošilja F. Mik 1, Sv. Marjeta pri Moškan-cih. 43144-33 Ia beli krompir ■tiobavljam vagonsko kg po 60 par franko nakladalna postaja Mislinjska do'ina. A. Cok, Velenje — St. Ilj. 43686-33 Pozor! Ia booko mo-ko. koruzo, mast svinjsko in gosjo — isto tudi sušeno, kakor tudi pi-ane gnske dobavlja Expurt Majerovič. Conoplja 43186-33 Vsaka beseda 1 Dur, sa ia janje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (151 Mizarji pozor! Najcenejše vezane plo šče: jelšev- bukove, okume in uanel. v ve likosti 220/192. 200/122, po najnižjih cenah. Tvorniško skladišče v Ljubljani. Du n a jska "esta 31. 246-15 II Vsa '; a beseda 50 par j sa dajanje naslova ab sa šifro 3 Din. (22) Mlajšo dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Centralna kurjava, klavir, center. 6S0 Din. — Istotam sprejmem tudi abonente Gajeve štev. 3/V — lift. 43209-22 uir*** Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče podporočnik z decembrom ali januarjem v okolici sv. Krištofa. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43166-23/a ^/TflHfiS Vaaka beseda 60 par; sa dajanj« naslova ali sa Šifro S Din. (21-«) V bližini centra iščem za 1. februar dvosobno suho, zračno stanovanje z vsemi pritiklina-mi. V ponudbi navesti ce no. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje za državnega uradnika«. 42871 -Sla Drž. uradnica išoe i januarjem ali februarjem solnčno dvosobno ali enosobno stanov«nje s kabinetom, v centra mesta. Ponud"be na cg'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in točna«. 43!S2-21/e S Kabinet dobro ohranjen, z razsvetljavo in postrežbo oddam takoj za 300 Din mc-sečno v Knafijevi uiic-i štev. 13/U 42163-23 Dve sobi s separatnim vhodom in kopalnico takoj oddam v centru enemu ali dvema gospodoma po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43181-23 Podstrešno sobo s kabinetom, event. tudi majhno kuhinjo, takoj oddam 2—3 odraslim oseba-m v Koseskega ulici št. 20 — Trnovo-Kolezije. 40183-23 Svetlo sobo ze'o čisto, separirano. oddam 6talni solidni gospodični. Ogledati med 1. in 3. pop. v Gorupovi 3TT. desno. 42165-23 tanoianje Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova ah sa Šifro p« 6 Din. (31) 2 dvosobni stanovanji komfortni, s kopalnico oddam na Kodetj-evem za 550 in 650 Din. Jenkova utliea ft. IG/T, desno. 43155-21 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali sa šifro S Din. (23-al 2 mirni gospodični ves dan odsotni — iščeta sobo s hrano ali brez. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V centru«. 43160-23/a Opremljeno sobo nemoteno, strogo separirano. v centru mesta išče gospod. Ponudbe n3 ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »85«. 43154-23/a Gospodična d mirna ne 'i:Z" s->b'■ >št.e.m io miru' »o «Min<'V3'ki — P>nudbe na ■g-as oddelek »Jutra« pod »Čedna in čista «ohca« 42657 23's Pisarniške prostore 2—3 sobe. separiran vhod, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cent-um«. 43175-23/a i» n*>secia!Tveej, saačaja vsa ka beseda 50 far; sa dajanje naslova aU ia Šifro im S Din. (7) Manjšo peč raHijeno. kupim takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč«. 43158-7 SohiatPr vreč dobro ohranjenih in celih, kupujem stalno večje mno žine. Po-nudbe na tovarno Seta. Tacen St. Vid nad Ljubljano. 7 SPECIJALNO USNJE „NAPA" za suknjiče, šefrete v vseh barvah, ševro. kakor tudi cromove podplate izdeluje F. ŽAGAR IN DRUG TOVARNA USNJA V TRŽIČU Stroji tudi kože divjačine vseh vrst in jih tudi barva po sistemu »Leipzig« po najnižjih cenah. 1202] fflTHHUMll V vili na Mir ju « prekrasno solnčno lego. oddam trisobno stanovanje s pritiklinami in vrtom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrt«. 12806-23 2 lepi stanovanji enosobno in dvosobno s p-i si k linami poceni oddam z decembrom v Mostah — Predovičeva 28. 42189-31 Stanovanje dvo- aH trisobno, v Stre-liški ulici štev. 32 oddam mirni stranki. 43197-21 Sobo odda Vsaka beseda 60 par. sa dajanj« naslova aU sa Šifro 8 Diu_ (23) Sobe za 2 dijaka (inji) aH druge osebe, z vso oskrbo od \lani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43159-23 Sobo v sredini mesta oddam. — Saslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 43157-23 Sobo z balkonom lepo opremljeno, takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski cesti 13/11. levo. 43176-23 Opremljeno sobo solnčno, e popolnoma se-parinanim vhodom, oddam s 1. decembrom stalnim gospodom. Ogledati v Knaf-i:'evi ulici štev. 13/n. 43164-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43184-23 Separirano sobo tak-oj oddam enemu ali dvema gospodoma. Pojasnila v slaščičarni v židovski uJici št. 3. 43185-23 V vili blizu sv. Petra oddam opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«. 43191-23 Sobo lepo, i 2 posteljama, oddam na Vidovdanski cesti štev. 1 — preko dvonšča. 4330*7-33 Ooremlieno sobo takoj oddam solidni osebi. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 432OS-23 2 mesečni sobi takoj oddam v Maistrovi ulici 14. 43196-23 Glasbila, j Vsaka beseda 1 Din: < za dajanj« naslova ali i sa Šifro pa 5 Din. (261 Kratek klavir križem strunan, skoraj nov in pletilni stroj št. 8 proda Zima, \Volfova ulica 10. 43188-26 Planino Lauibergsr & Gk>ss. melo ratAjen. tudi proti hranilni knjižita proda F. Bodner, zaloga klavirjev, Maribor, Gosposka 2. 43202-26 Izgubljeno Vsaka beseda 50 parj ia dajanj« naslova ali n Šifro pa 8 Din. (381 Poziv! Dotična znana gospa, katera je pomotoma včeraj vzela za-vltek novih snežk, namesto svoj« stare, se naproša, da iste takoj odda v trgovini Oblat, Sv. Petra cesta, ker sicer bo imela sitnosti. 4-3193-28 Zlato nalivno pero znamke S. N. P. J. sem izgubil dcie 38. novembra na poti iz Ljubljane do Stare Loke. Pošten najditelj se naproša, da ga proti nagradi odda na naslov; Tomo Jerala, Zaffreh. Erdedijeva 7. 43212-2? ' Vsaka beeeda 1 Din: i ta dajanj« naslona aU u Iifro pa 6 Din. (271 Črn lovski pes 3d sliši na ime »Boč« ia ima znamko št. 1119. se je zatekel. Proti nagradi ga je vrnit; v trgovini v Wol-fovi ulici štev. 10. 4317-4-27 Foxterrier mlad, naprodaj na TvrSevi cesti 48. 43196-27 Vaaka bes«da 1 Din; sa dajanj« naslova al! ca Šifro pa * Ko. (201 Kolarsko stružnico proda Dvorjak. Dolič. p. M Is: in je. 43146-29 Vsaka beseda 1 D;n. za dajanj« aael va ali za Šifro pa 5 D;n. (.'131 Na prostovoljni sodni dražbi bo prodana hiša št. 27 v Sp. Hudiaji pri Celju, t vrtom, njivo in t-gov!-n-> skim. invantarjoni dr« 7. decembra 1933, v piij-n* javnega notarja dr. Sto, n Ivana v Celju, ki daje i-u-trebr.a pojasnila. 43199-32 Razno Posojila dajemo najkulantneje do vsakega zneska na vloge velehank, drž. papirjev, ratne štete, državnih bonov, izdanih za razne dobave kakor tudi na kurant-no blago. Pučka Sto-diona, Zagreb, Medu' ličeva 31, telef. 90-03. 1219,"i Neveste! Gospodinje! NajlepS1 okras Vašega doma j« pemlo, taves«. po-steljna pregrinjala. — Najfinejše is najtrpežnejše sa okrasite i vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj D del n jemo gumbntce, prebadamo šablon«, pred-takujemo 6ss*jo it«, roč. del«, imamo specij*'n4 en-tel aa obieke in volane, ažuriramo in entlamt>. Vsakdo že ve, da 'mamo največjo to najmodernejšo veaiiitnoo. Ker sami delo sprejemamo, ga sem1! nadziramo, zato Vas tudi najboljše postrežemo. 79 ©©©©©©©9©©©0©9 ZAHVALA ki jo izrekamo ob nenadni smrti našega srčnoljublje-nega soproga, očeta, sina, brata, svaka itd. posipa (faetceta šolskega upravitelja v Svečani vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Globoko zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, onim, ki so mu govorili v slovo zadnje besede, zastopnikom raznih društev, domačim pevcem in društvu »Jadran« za ganljivo petje in darovalcem prekrasnega cvetja, s katerim je bil obsut njegov zadnji dom. Zahvaljujemo se vsem, ki so ustno ali pismeno lajšali našo veliko bol. Iskrena hvala vsem! 12237 Žalujoči ostali. šivalni stroji Podružnici: Kranj, Glavni trg Novo mesto. Glavni trp Mesečna odplačila! Večletna garancija! Brezplačen pouk v vezenja! Kupiš ugodno pri IGN. V0K, Ljubljana Tavčarjeva ulica 323 Zbiralcem krasnih sličic NESTLE kateri še niso izpolnili album »ČUDEŽI Z VSEGA SVETA« zvezek L, pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NESTLE, pošt. pret. 371, ZAGREB ;icjujfc Davorin Kavljen. izdaja sa fcouzorcij »Jutra« Aduil liiumkai. Za Naroono tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi S Ljubljani.