ŠmiUMlMiiiiliMiiiiiMtMiiMliuitiiiiiiMiiniMUiiiniiiiiiiiiilMiiili^iiiiiiiil  ........................  MIH	niti
vV »IM r	   -....—vx.	sxr
Uredil
Založila iu lia svetlo ilala
#7	V	Ljubljani.	y	s
l8C	CM:I
H	Natisnil«	iNarodna	Tiskarna'
'**#■
jnž^A 8--- - -•.■■>• ■■-	-	.._____l______«wiig
Poziv slovenskim pisateljem!
Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis".
Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini Matičinih društvenikov.
Rokopisi naj še pošiljajo najpozneje do konca marcija 1889. 1. predsedništvu „Matice Slovenske" v Ljubljani.
Po pravilih določena nagrada v „Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
V	Ljubljani 20. oktobra 1888.
V	imenu „Matice Slovenske": .
Prvomestnik: Josip Mam.
Odbornik: clr. Tv. Požar.
LETOPIS
UREDIL
XD^- X_,OVEO POŽ^E.
ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA MATICA SLOVENSKA.
V LJUBLJANI.
NATISNI I.A „ NA KODNA TISKARNA' 1688.
Predgovor.
o se je letos dosedanji urednik g. prof. Levec zaradi opravkov uredovanju Letopisa odpovedal, prevzel je podpisani po sklepu odborovem uredništvo; a načelo ostalo je isto, da s6 vsprejemajo v Letopis le izvirni in kolikor toliko slovensko izobraženo občinstvo zanimljoči spisi.
V	stvarnem oziru sem le životopis Bož. Raiča — dobro znajoči nepozabnega pokojnika blago osebnost — mestoma spo-polnil,. mestoma nekoliko preosnoval; v formalnem oziru pa sem skušal doseči doslednost pisave v Letopisu in ednakost z ostalimi letošnjimi knjigami „Slovenske Matice11. Književni odsek posvetoval se je namreč in zedinil o nekaterik točkah pravopisnih in oblikoslovnih, ki imajo za vse društvene knjige veljati, ne, kakor bi bila samo ta pisava pravilna, druga pa ne, nego da pokažejo vsaj knjige istega društva in istega leta podobno si lice. V letošnjem Letopisu delajo izjemo le „Slo-venske narodne vraže in prazne vere“ na izrecno željo pisateljevo. Upajmo, da dosežemo s časom popolno edinost.
Vsem gospodom pisateljem letošnjega Letopisa izrekam v ime odborovo na njih trudu najtoplejšo zahvalo ter jih prosim, da z drugimi dosedanjimi sotrudniki še nadalje Matici ostanejo zvesti, ob ednem pa uljudno vabim tudi druge znanstvenike, da stopijo v kolo našega društva, ki bodi edino naravno glasilo domačim znanstvenim pisateljem.
V	LJUBLJANI, dnč 22. oktobra 1888.
Dr. Požar.
:■
. •
■ ■
.
\uy>uj'
Božidar Raie.
Spisal dr. K. Glaser.
e£^?S ?
Rogaško-goro in ptujskim poljem, mej Dravo in hrvaško mejo razprostira se kaj lop vinoroden in "?*.%» precej obširen del slovenskega sveta. Uže po svoji b9jfa)^' naravni ohrazbi nekako različno od ostale slovenske1 zemlje in ločeno celo od najbližje svoje okolice vzdiguje se to pogorje in razteguje v sivo daljavo liki valovje morja, ki se je po burnem viharji spet utolažilo ter le še tu pa, tam nekoliko više pljuskne, v obče pa se mnogobojno leskeče v žarkih spet zasijavšega solnca. Stopi tu na eden izmej višjih holmov, pa se ti oko ne bode moglo nagledati nebrojnih marljivo obdelanih goric, izmej katerih kakor golobje zvedavo pogledujejo lični beli hrami in hramiči. Kakor kraj, tako razlikuje se tudi narod v tem kraji i po svoji govorici i po svojih šegah od svojih sosedov. To so Haloze in Haložani, to je bila druga domovina prerano umrlega Božidara Raiča, priznanega vodje št,irskih Slovencev. Tu je pri sv. Barbari, skoro srednji a naj večji izmej peterih haloških žup (fara), bival blizu 26 let, tuje z narodom veselil se in trpel, tu mu je bil ognjevit branitelj njegovih pravic.
Haloze baš niso narodile mož, po kojih bi se bile proslavili'. (jedini Šmigoc, ki je 1. 1812. dal na svetlo za tisto dobo prav dobro slovnico slovenskega jezika,1) bil je Haložan); da sc je v Slovencih tudi po oddaljenih straneh začelo govoriti o Halozah, da je zaslovela Sv. Barbara haloška na daleč okolo, provzročil je veliki nje župnik B. Raič s 261etnim neumornim pisateljskim in političnim delovanjem v tisti pokrajini.
Življenje in delovanje tega bivšega odbornika Matice Slovenske od njenega postanka pa do svoje smrti, tega izbor-
*) Theorctisch-prakt.ische vvindische Sprachlehre. Griitz. 1812.
nega pisatelja in sploh ednega izmej najodličnejših Slovencev oglejmo si v naslednjem spisu:
Na,rodil se je Raič' 9. svečana 1. 1.827. v župi sv. Tomaža. Očetu je bilo ime Jurij, materi p?i Katra; brata ni imel nobenega, pač pa tri sestre. Ta obitel se je imenovala po domače „Vrleki“ in je imela v last hišo št. 5 na lepem vrhu Žvab.
Imovita sicer nista bila oče in mati našemu Matjašeku, pa delovna sta bila oba in sta si precej premoženja prigospodarila. Oče je opravljal trojni posel: po letu je zemljo obdeloval, na jesen sode delal, po zimi pa tkal. Umrl je 1. 1870., mati pa še zdaj živi 861et,na ženica.
Narodno šolo je pohajal Raid pri sv. Tomaži, kjer je takrat učiteljeval neki Filipič. Pobliže nam ni znano, kako seje vedel, kako se je učil Mat jašek v tej šoli; bržkone je uže takrat pokazal, da ima bistro glavico.
Filipič je bil kot učitelj za ono dobo jako podkovan, ker je bil šest latinskih šol dovršil. Način poučevanju je bil oni čas jako neprimeren; celo verozakona so se morali po nemški učiti. Raid sam je pripovedoval, da je bil dostikrat kaznovan, če ni znal te tvarine po nemški dobro na pamet.
Vkljub tem zaprekam se je vendar odločilo, da pojde mladi Raid v latinske šole; mogoče, da je njegov bratranec, duhovnik Miha Raid, vplival na to. Poslali so ga v Varaždin na gimnazijo.
On čas so gimnazije imele samo po šest razredov; sedmi in osmi sta se nazivala „philosophia“ in sta bila navadno na kakem vseučilišči.
Mnogo štirskih Slovencev, posebno od ogrske in hrvaške meje, se je takrat šolalo na varaždinski gimnaziji; do dobra se je tedaj priučil hrvaščini, ki se je nekaterim toli priljubila, da so jo hoteli izvoliti pismenim jezikom tudi za Slovence.
Raid je dovršil vse latinske šole v Varaždinu v letih 1838.—44. Učil se je jako marljivo in dobival spričevala ah z odliko ali vsaj s prvim redom. Razven drugih predmetov učili so se dijaki tudi magyarščine, katero je učil onda doslužen podčastn ik!
Na jesen 1. 1844. se napoti v Zagreb v modroslovje. Tu so bili njegovi učitelji Stephanus Muzler za verozakon, dr. R. Quatternik (Kvaternik) za, zgodovino, dr. Cajetanus Petter za računstvo in naravoslovje, Stephanus Moyses, poznejši vladika, na Ogrskem, kojega se je Raid sam še v poznih letih spominal kot najizvrstnejšega učitelja, za modroslovje in Josephus Machik za magya,rski jezik.
V	veronaulcu in v grškem in magya,rskem jeziku mu »pričujejo vse svedočbe odliko, čestokrat se je pošalil, da ga je vedno še sram, da je iz magyarščine dobil najboljši red.
Nagovarjali so ga pre, da naj vstopi v kako ogrsko semenišče: prijazno ga tam vprejmd •— in podele mu brž dobro službo.
„Historia universalis", „Historia pragmatica regni Hun-gariae“, potem „Psychologia“ in „Logica“ mu niso ugajale; v teh predmetih je bil izdelal samo za prvi red. Iz obeh spričeval 1. 1846. še to omenim, da so se v prvem tečaji „Mecha-nicam“ et, „ Architecturam civilem", v drugem pa „Oeconomiam ruralem" et „Historiam naturalem11 učili; v vseh teh predmetih se je odlikoval.
L. 1846. odšel je Raič iz Zagreba, toda ni doli dovršil samo svojih šolskih naukov, nego je to šestletno bivanje v Varaždinu, a zlasti dveletno učenje v Zagrebu gotovo prav mnogo vplivalo i na vse poznejše njegovo delovanje in na njegovo mišljenje. Akoprem so bili nauki na obeh zavodih le latinski, vendar se je privadil dovzetni mladi Raič v zasobnem občevanji čisti kajkavščini in pozneje nekoliko i štokavščini v toliko, da je, kakor se to še zdaj dogaja, v čisti materinščini vsakoga, ki se je šolal na štajerskih gimnazijah, daleč presegal. Dasi je bilo uže zato skrbljeno, da se duh ravno vzbujajoče se narodne (ilirske) ideje ni širil mej gimnazijsko mladino: ipak je znatiželjni mladenič poznal za probujo hrvatstva zaslužne može, gledal na svoje oči z jedne strani nasilje vladino, z druge prebujanje naroda in še v poznih letih pripovedoval je rad o krvavih prizorih zagrebških iz 1. 1845. To vse je vplivalo na Raiča, da si je tako obljubil Hrvate in njih narečje, da je vse življenje tako plamtel za združenje ž njimi.
Po dovršenih modroslovskih naukih se napoti v Gradec in vstopi v semenišče; hodili so naši mladi slovenski bogoslovci v oni dobi v nemški Gradec, pa se vendar niso odtujili slovenskemu narodu; še ožje so se pridružili drug drugemu in se vadili v maternem jeziku.
Poslušal jo. Raič jako marljivo predavanje profesorja Kvasa na graškem vseučilišči. Ne mislimo sicer, da bi se bil kaj posebno okoristil s Kvasovim naukom, pa vendar se vidi, da je marljivi mladeneč vsako priliko porabil, da bi mogel napredovati v znanji materinščine. Coloman Quass pa mu je tudi se spričevalom v 5. dan junija 1. 1848., št. 6 spričal, da je predavanje o slovenskem jeziku obe polletji jako marljivo pohajal in pri letnem izpitu dobil prvi razred z odliko.
Več nego pri Kvasu naučili so se ondašnji bogoslovci sami mej seboj. Po tem, kar je pokojni Božidar Raič često rad pripovedoval, imeli so graški slovenski bogoslovci v onih burnih časih zlasti 1. 1848. precej svobode ter so se jako živo zanimali za vsa važnejša javna vprašanja,, zlasti pa se je v njih vzbudil duh slovenski in slovanski in ponos na ime slovensko.
Duša vsemu gibanju bil je inteligentni Radoslav Razlag, tudi v poznejšem življenji Raiču vedno mil prijatelj. Slovenski bogoslovci tekmovali so onda v bogoslovnih naukih z nemškimi svojimi tovariši tako, da so drug drugega priganjali na marljivo spolnjevanje dolžnostij; v prostih urah pa so se vadili v svoji materinščini in učili se razven te še srbohrvaškega potem pa i ostalih slovanskih jezikov ter čitali in si tolmačili Bleiweisove „Novice“ pa i druge slovanske novine in knjige. Tako so s svojo rednostjo in znanostjo, pa tudi s precejšnjim številom imponovali svojim nemškim tovarišem, nekoliko pa tudi svojim predstojnikom in učiteljem. Kot vseskozi izvrstnega tovariša skozi vse študije spominal se je pokojnik Sredi-ščana Vuka, naposled župnika na Hajdini blizu Ptuja. Tako je umevno, daje mladi Božidar, kakor je sam pravil, prvi svoj spis, menda 1848. 1., pisal srbski v neke belgradske novine; tako je umevno, daje ravno v onih letih prof. Hanke: „Načala russkago jazyka“ iz češčine priredil za Slovence, in prevel iz poljščine na - slovenski nekega znamenitega pisatelja „dušeslovje“. V strastnem proučevanji slovanskih jezikov in slovanske zgodovine uže v oni dobi je deloma vir Raičevemu poznejšemu jezikoznanstvu in njegovemu neomahljivemu rodo-Ijubju.
Po dovršenih bogoslovskih naukih ga je sekovski vladika, dne 31. julija posvetil v duhovnika, konzistorij pa ga, z odlokom v 28. dan sept. 1850. 1., št. 2413 nastavil pri župi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru kot nprekobrojnika11.1) V tem odloku se upanje izraža, da se bo mladi duhovnik na, pomoč kličoči božjo podporo trudil, „svoje stanovske poslove goreče in po pobožni vestnosti opravljati in da si bo blažil um in srce, pridno či-tajoč primerne poučne knjige itd.“
Slobodno se sme častita,ti mlademu Raiču na tej prvi službi, kajti Ljutomer se po resnici prišteva rajskolepim pokrajinam slovenskim. Živel pa je tudi blizu Prekmurcev, za katere se je pozneje živo zanimal.
Njegov prvi župnik in dekan Cvetko slovel je kot izvrsten govornik in je vseka,ko vplival na Raiča, ki je bil pozneje na Štirskem na glasu kot najboljši govornik za prosti narod. Raič se je tega svojega prvega predstojnika vedno s posebnim spoštovanjem spominal V Cafovem životopisu2) pravi o njem: „Fr. Cvetko, najboljši in najizvrstnejši govornik, kar sem jih dosle poznal,11 in na drugem mestu spet: „ Premeščen bivši iz Ljutomera, kder sem početnega polletja prekobrojničil pri
') Ta izraz in pa „snviSnik“ rabil jo E, sam za 1rtt.. supermunorarius. Duhovnikov bilo jo namreč onda toliko, da Ii. sprva ni dobil kaplanijo.
a) „Lolopis“ Mat,, slov. 1878. str. 7.'i.
navedenem glasovitem govorniku cerkvenem — Cvetku, kateri nam je včasih segret iskrenoj kapljico zlatorumenega ljuto-merščana gladko in navdušeno krasnoslovil iz Deržavina ali Puškina kak obširnejši pesmotvor, kar nam je razigralo vsako žilico in srce razpalilo do skrajnosti.“
Služil je Raič v lepem vinorodnem Ljutomeru do aprila 1851.1.; potem preseli se v Slivnico blizu Maribora. Slivnica leži ob vznožji Pohorja in gleda proti vzhodu na Ptujsko polje, ki ga obrobij ujejo Slovenske gorice in Haloze, na sever proti Mariboru, na jug pa proti gori Boč. Mimo Slivnice vodi velika cesta iz Dunaja v Trst; farna vas je dovolj živa. Do lepega Frama (po nemški: Frauheim) je tričetrt ure hoda. A tukaj je kapi a,-noval Oroslav Caf, mož tako obširnega jezikoznanja, kakor so jih Slovenci le malo imeli; vsaj so ga skromnega kaplana klicali 1. 1857. na stolico primerjalnega jezikoslovja v Prago. Vesel, da ima takega soseda., nakloni se mu Raič takoj in ga naprosi, naj mu bode kot slovit učenjak v učenji na pomoč. Tako zahajal je Raič vsak četrtek v Fram k svojemu prijatelju in učitelju Cafu, s katerim je pri „Zlatem vrelcu*1 zadaj za farno cerkvijo pri jezikoslovnih študijah marsikatero srečno uro preživel. Dasi je bil i sani uže preje zavzet za jeziko-znanstvo, vendar je najbrž« Caf toliko vplival nanj, da se je začel zanimati tudi za primerjajoče jezikoslovje, Kako dovzeten učenec in kako veren prijatelj je bil Raič Cafu, tega se je osvedočil vsakdo, ki je občeval s pokojnikom. Rad in navdušeno je govoril o Cafu in njega obširni znanosti, še čez trideset let spomina! se je razlagajoč mlademu svojemu učencu tež,koče „Supraslskega zbornika“ natančno Cafovih razlag, rekoč: „Glejte, še danes pomnim vse, kar mi je Caf razložil," ali pa kak ugovor zavrnil z besedami: „Znam, znam, da ta in ta učenjak tako uči, toda Caf je stvar tolmačil drugače."
Na mariborski gimnaziji sta tadanja učitelja verozakona, Davorin Trstenjak in Jurij Matjašič, tudi slovenščino učila; ker se je pa temu predmetu o tem času odkazalo po več ur, tre-balo mu je posebnega učitelja poiskati. Oglasil se je Raič in dobil mesto. Ravnatelj J. Kurz mu z odlokom v 18. dan svečana, 1853. 1.. št. 21 naznani, da ga je višja šolska oblast z odlokom v 10. dan istega meseca, št. 175 na njegovo prošnjo imenovala začasnim učiteljem za slovenski in zgodovinski pouk s tem pogojem, da prej ko slej dovrši izpit iz slovenščine.
Raič je dal slove') prijazni Slivnici. Starejši ljudje s« š« zdaj spominajo mladega in živega gospoda, ki so radi sosednim župnikom v stanovskih opravilih pomagali.
Sekovski konzistorij mu s pismom v 9. dan sušca 1853.1., št,. 472 dovoli dopust kot duhovniku labodske škofije za čas Učiteljevanja na gimnaziji, pa pristavi takoj: „wobei man sich
jedoch versieht, dass Sie sich hiebei nach Thunlichkeit auch zur Aushilfe in der Seelsorge verwenden lassen werden.
Njegov župnik Anton Jarec Raiču v 28. dan sušca med drugim spričuje, da je bil spoštovan in priljubljen v popolni meri.
Da je Raič prišel v Maribor za učitelja, izredno je razveselilo narodne kroge. »Mladež se je tega nauka živo poprijela. Po odstopu gg. prof. Matjašiča in Trstenjaka od tega nauka pred-naša slovenski jezik g. Bož. Raič, katerega Slovenci poznajo po spisu njegove ruske gramatike v ilirskem narečji .... Že prvi pogled v svete bukve (Ostromirovo evangelije) napolnil je naše vrle dijake s svetim navdušenjem1' l).
Samo tri mesece je še le učil Raič priljubljeni mu predmet, a uže je priznal njegov nadzornik Rigler, „čudeč se, kako so dijaki sedmega in osmega razreda staro-slovenščino brali in analizovali2).1'
Imel je tukaj lepo polje za svoje plodonosno večletno delovanje; glavni predmet mu jo bila slovenščina po vseh razredih; po strani pa je učil tudi druge predmete v nižjih razredih.
Srečen je tist učitelj, kateri more v svoji najlepši dobi učiti svoj priljubljen predmet!
Raič je učil slovenščino od 27. do 34. leta svoje dobe. Pošteno se je trudil vnemati mladino za slovenski jezik; to mu je šlo gladko izpod rok: uradna pisma sama to priznavajo.
Njegove napore za pouk slovenskega jezika na mariborski gimnaziji bomo pozneje odkritosrčno razpravljali, če bi to povsod tudi ne ugajalo; naj se barem zve, kako v trpin je učitelj slovenščine.
Učile so takrat izborne sile na mariborski gimnaziji, ki se je za ono dobo mej prve v Avstriji štela; učiteljeva! je Jurij Matjašič, zdaj stolni prošt v Mariboru, Davorin Trstenjak, nestor slovenskih pisateljev; Janez Majciger še zdaj v Mariboru v isti službi; Josip Šuman, gimnazijski vodja v Ljubljani; Zmagoslav Lipež, gimnazijski vodja v Rakovcu; tem slovenskim odlikašem moramo prištevati še Biehla, zdaj umirovljenega ravnatelja na Dunaji in Josipa Stegerja, ki je nedavno ravnatelj v Solnogradu umrl, oba odlična helenista, ki sta se tudi staroslovenski učila; sploh je živahno duševno gibanje vezalo te veljake.
Te ugodne razmere so nehale, ko je bilo treba potezati se za pravice slovenskega jezika. Naučno ministerstvo poslalo je namreč po namestništvu v Gradci 21. prosinca 1860.1. učno
') „Ntivice“ 1. 18B3., str. 123.
*) „Novico“ I. 1853., str. 152; glej tudi „Novico“ 1. 1864., str. 227.
osnovo za nemški jezik na gimnazijah z učenci češkega jezika gimnazijskemu vodstvu v Mariboru, da bi se načrtale podlage, na kojih bi se naj pouk nemškega in slovenskega jezika na mariborski gimnaziji uredil.
Raič objavil1) je članek pod naslovom: Slovenščina in srednje učilišče v Mariboru, v katerem zahteva, „da se morajo tudi nekateri predmeti v slovenskem jeziku poučevati, ker tu gre za omiko vanj e in poučevanje, a ne za to, da bi se na tržišči za pšenico pogajalo ali v gostilnici bokal vina prodaval. Pouk v slovenskem in nemškem jeziku na nižji gimnaziji se naj takim učnikom izroči, ki znajo popolnem in temeljito slovnico slovensko, in nikar drugim, ki jo morebiti samo nekoliko razumejo, ali pa kako drugo slovansko narečje govore. “
Govoreč o mariborski gimnaziji, ki je dve leti poprej slavila stoletnico, pravi pisatelj, da so 1. 1757. jezuviti ustanovili učilnico, in da se jim je po solnograškem vladiki naložilo, naj znata vsaj dva učitelja slovenski. Jezuvit Štefan Becker, učitelj od 1. 1784.—91. se je tak6 dobro slovenski naučil, da je v slovenski cerkvi pri Sv. Petru po slovenski propovedoval. L. 1794. je ob končni šolski svečanosti Ermenčev Jože govoril
o	koristi slovenskega jezika. L. 1794. se je osnovalo dvajset štipendij iz cerkvene matice za take gimnazijske učence, ki bi se dobro slovenski naučili, da bi bili prikladni za duhovski stan. Od te dobe do 1. 1804. vodil je izpite iz slovenščine za take dijake mestni župnik Kavčičev Andrej; odslej pa molče poročila do 1. 1848.
Dalje pripoveduje, da se je slovenščina od 1. 1852./53. po-čemši po dve uri na teden v vsakem razredu učila, da pa je kakor mušic v poletnem večeru bilo nasprotnikov, ki so spletke delali. Na drobno razpravlja, kako se je razpravljalo ob učni osnovi, katero je ministerstvo po namestništvu mariborskim gimnazijskim profesorjem poslalo v pretres.
Na to dobil je Raič v 24. dan julija, št. 173, to4e pismo:
Častivredni gospod!
V	sestavku, objavljenem v „Novicah“ št. 28 in 29 t. 1. in od Vas podpisanem mečete Vi učiteljem nemške narodnosti na tukajšnji gimnaziji take reči v obraz, katere bodo imele neugodne nasledke za dotičnike, če se morejo dokazati kot resnične; inače pa nosite Vi odgovornost za posledice.
Gotovo smete • pričakovati preiskave te zadeve in obsodbe od strani kompetentnih oblastij.
Oziraje se na svojo službo in spominaje se dolžnostij, katere imajo učitelji in vodniki mladine spolnjevati, zahteva
') „Novico“ 1. 1860., str. 219, 227.
podpisano ravnateljstvo od Vas, da čakate na določbe dotičnih oblastij in da no poskušate, tirjati ustanovljenja načel, v katerih ima samo vlada, ali Njegovo Veličanstvo odločilno besedo.
Da, se bodete temu zahtevanju lože pokorili, blagovolite se pred vsem na to ozirati, da je treba v mladini red in medsebojno prijazno občevanje vzbujati in pospeševati, inače utegne namesti reda in prijaznosti navstati sovraštvo z neprevidnimi nasledki, če bi se razpravljajo narodne interese v časnikih mladini pristopnih dalje rova,lo.“
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Mariboru 24. julija 1860.
Dva dni pozneje oddal je Raič ravnateljstvu ta-le odgovor1):
Vsled dopisa, ki gaji; slavno ravnateljstvo v 24. dan julija 1860. 1., št,. 173, ponižno podpisanemu poslalo, je on (podpisani) pripravljen, v javnih časnikih omenjene roči pred merodajnim sodiščem zagovarjati.
Kar se tiče zahtevanja, da, se ne skuša, tirjati ustanovljenja načel itd., je ponižno podpisani nemerodajnega mnenja, da je po svojem časnikarskem delovanji podpiral in zvrševal v ministerskem odloku v 8. dan avgusta 1859. 1., št. 150, državljanskega zakonika objavljene in za vse narode v Avstriji veljavne ukrepe naše presvitljene vlade, kakor to v mnogo-jezični Avstriji dolžnost vsacega pravega rodoljuba zahteva. Pri jasnem predpisu postav se pa tudi ne more govoriti o „poskušnji“ nego samo ob zvršitvi Najvišjega naloga, kateri je v besedah cesarskega Veličanstva pri otvarjanji državnega zbora „enake dolžnosti, tedaj tudi enaka prava za moje narode1' na novo potrdil.
Kako bi tedaj podpisani mogel svoje narodne interese zagovarjati, to se ne more lahko umeti, ker vendar napominana postava velja, za vse narode v Avstriji, tedaj tudi za 18 milijonov slovanskih enake potrebo čutečih sobratov, in je po Najvišjem zakonodajalcu potrjena, katera vendar nikogar ne more razburiti ali ujeziti, dokler se v pravno atmosfero druge narodnosti šiloma ne ulomi.
Ko bi pa nekateri častitih gimnazijskih učiteljev postavnim zahtevam ne mogli ali ne hoteli zadostiti, naj ta no dostatek .sami zagovarjajo, kakor morejo in znajo: postava, kojo uvajati v dejansko življenje je dolžnost vsacega rodoljuba; prištevaj se tej ali oni narodnosti, postava, narodnim potrebam ustrezajoča, temu ni kriva.
Slavno ravnateljstvo utegnilo je tedaj po onem zahtevanji določen delokrog prestopiti in to tem bolj, ker nad spolnjevanjem postav v javnem interesu že kompetentne oblasti strogo čuvajo
') ^Slovenski Narod* 1. 1888., št. 11.
m kakov Plus v tem obziru šolskim oblastnijam no nalagajo. Mojsobno sovraštvo mej raznimi narodnostmi v Avstriji bi bilo samo takrat mogoče, ko bi komu na um prišlo, proti jasnim postavnim predpisom ravnati.
To so vzroki, zakaj se podpisani ne čuti navezanega na ono „zahtevanje" in si. bo, kakor poprej, tako slej javno na-glašeno postavo kot edino voditeljico izvolil pri svojem dejanji; tudi na disciplinarne predpise se bo oziral.
Ta ponižen odgovor naj blagovoli slavno ravnateljstvo dotičnim aktom priložiti. “
Ta „ponižen“ odgovor je dovolj trpka ironija na službeno pismo, kajti iz njega, se razvidi ona neupogljiva odločnost, kadar je šlo za pravico slovenskega naroda, odločnost, katera je kazala, da je bil tudi v javni službi „neizprošen, mož jeklen".
Ministerstvo za uk in bogočastje je po namestništvu 21. prosinca 1. 1860. gimnazijskemu ravnateljstvu v Mariboru poslalo irčno osnovo, kako bi se pouk v nemškem in slovenskem jeziku na oni gimnaziji uredil tako, da bi se zagotovil zaželjen uspeh.
Zahtevalo se je, naj učitelji odkritosrčno povedo svoje mnenje.
Božidar Raič in drugovi so izjavili v svojem mnenji, da je pred vsem potrebno, da se razširi pouk v slovenščini kot zapovedani učni predmet za vse učence, kakor se resnično godi v drugih nenemških kronovinah, da se pouk v slovenskem in nemškem jeziku kbnči v spodnji gimnaziji izroči takim učiteljem, ki znajo popolnem in temeljito slovnico do-tičnih jezikov, nikakor pa ne drugim, ki jo morebiti samo nekoliko razumejo ali govore kako drugo slovansko narečje, ker tu gre za omikava nje in poučevanje, ne pa zato, da bi se pogajalo na tržišči za pšenico ali zahteval v gostilnici bokal vina od natakarice. Klasična jezika naj se primerjata s slovenskim jezikom; pouku slovenskega jezika v spodnji gimnaziji naj se določi toliko ur, kolikor jih ima nemški jezik, da se more po takem v obeh jezicih jednako napredovati." -„Da se pa doseže poučni namen, ni zadosti, da se učenci pečajo samo s slovnico in berili, temveč povse potrebno je tudi, da se uče nekateri predmeti tudi v slovenskem jeziku, ker taka vaja daje moč in čilost v izrazu, pripravlja jasno mišljenje in urnost v govoru. Taki predmeti naj bi bili: verstvo, zgodo-nina, naravopisje; vrhu tega pa je treba pogostoma primerjati med klasičnima jezikoma in med slovenskim jezikom." „ Slovan" 1. 1885., p. 230.
Na to je prišel ta-le odgovor:1)
') „Slovonski Narod" I. 188«., št. 11.
Častivredni gospod!
■ Visoko ministerstvo za uk in bogočastje' je, rešivši ravnateljevo poročilo v 14. dan aprila t. 1. po odloku v 10. dan junija t. 1., št. 7052, za uravnanje nemškega in slovenskega pouka na c. kr. gimnaziji ukrenilo to, kar se bode v eni prvih koferenc začetkom leta 1800. 01. naznanilo, in kar bodo morali vsi učitelji zvrševati z ono vestnostjo, s katero se morajo vsa postavna določila višjih oblastij zvrševati.
V	dodatku tega ukrepa visoccga ministerstva prijavljenega po visokem namestniškem odloku v 29. dan julija, št. 11406, se tudi na Vašo izjavo priloženo ravnateljstvenemu sporočilu prav jasno odgovori: Napominani odlok ukazuje ravnateljstvu, Vam ta odgovor doslovno objaviti:
Iz zadržaja sporočilskih prilog, v katerih učitelji Majciger, posebno pa suplenta Raid in Lipež svoje mnenje o veljavi nemškega in slovenskega pouka na mariborski gimnaziji razpravljata, se z obžalovanjem razvidi, da se imenovani gospodje jako motijo o smislu in veljavi visokega ukrepa v 8. dan avgusta preteklega leta, v katerem se nič ne nahaja, iz česar bi se moglo sklepati, da vlada načela v Najvišjem ročnem pismu v 9. dan decembra 1. 1854. (ministerska naredba v 16. dan decembra, državni zakonik št. 318) razglašena ne smatra več za, prava-, in tedaj merodajna za gimnazije, ki so od nje odvisne.
V	svoji pretirani navdušenosti pa so rabili tudi izraze, ki uže sami na sebi niso umestni, tem manj pa se v spomenici, v kateri naj bi oni. na zahtevanje vladino povedali svoje mnenje, kak<5 bi se dali načelno uže ustanovljeni učni na,črti zvrševati. Tem gospodom naj se tedaj pove, da rosno premišljujejo, da pospeševanje temeljite omike mej Slovenci neizogibno zahteva, da se jim odprd zakladi svetovnega slovstva; kot svetovno slovstvo pa se mora v nemških zaveznih deželah (Bundeslander) v Avstriji izjavnih razlogov samo nemško smatrati; to slovstvo pa se mora tudi v popolni meri odpreti. Iz tega je razvidno, da bi tist, učitelj jako škodoval, kateri bi mladini po izomiki hrepeneči te zaklade prikrival, in gibljivo mladino uprav v oni dobi na zapeljive poti narodne enostranosti porival, ko jo je treba zmernosti učiti in na resnobno učenje navajati. Brezpogojno se imajo te razmere resnobno uvUževati, inače bi vlada ne mogla verjeti, da bi dotični učitelj bil zmožen za težavni in odgovorni svoj posel. “
Da učitelj, ki taka pisma dobiva od svojih oblastnij, ne bode dolgo več služboval, to je jasno; a odločilna bila je še poslednja konferenca od 31. julija 1. 1860., kjer sta Raič in Lipež ravnatelja odločno opomnila na nekoje nerodnosti1) potem pa
') Gl. „ Slovan “ 1. 1886., str. 229—231.
po burnem prizoru odšla ob jednem z Davorinom Trstenjakom. Raič je doslužil na mariborski gimnaziji; to nam kaže spričevalo, katero je dobil še isto leto.
Št. 311.
Častivredni gospod Matija Raič, duhovnik labodske vla-dikovine je bil vsled odloka v 10. dan februarija 1853. 1., št. 175, po deželni oblastniji v Gradci, kot suplent na c. kr. gimnaziji v Mariboru nameščen. Učil je na omenjenem zavodu od šolskega 1. 1853./54. počemši do 1859./60. na nižji in višji gimnaziji slovenščino in zraven tega še v šolskih letih 1858. 59. v III. in 1859. 60. v IV. razredu grščino.
Podpisano ravnateljstvo more častivrednemu gospodu Matiji Raiču spričati, da je svoje dožnosti kot gimnazijski učitelj trudaljubivo in jako spretno spolnjeval; posebno pa je znal vnemati in navduševati učence, da so se kaj radi maternega jezika in njegovega slovstva učili.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Mariboru 15. okt. 1. 1860.
Adolf Lam/,
ravnatelj.
Začasni ravnatelj Jurij Mally pa mu je uže 12. julija 1. 1853. spričal, da je Raid tudi nemščino in zemljepisje učil.
Po trudapolnem razburjenem šolskem letu 1859./60. napoti se Raid z iskrenim prijateljem prof. Majcigerjem nekoliko po slovenskem svetu. To potovanje je sam opisal v „Novicah“J) z naslovom: „Popotnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor.“ Najprvo sta krenila na zahodno stran iz Maribora čez Kamco v Selnico, od koder je baje 22 Ijudij prišlo vladiko prosit (2 Nemca in 20 Slovencev), da naj bodo šole nemške.
Korakala sta potem čez Marenberg in Muto.
Prestopivša mejo štirsko prideta v staroslavni Korotan, opazujeta pozorno šege in jezik prebivalcev; potem zavijeta v labodsko dolino in občudujeta lepi razgled z bližnjih gor.
Od tod se napotita zopet proti štirski meji; dospevša v Soboto najdeta, da je uže 1. 1847. dr. Muršec pohodivši te kraje v potniško knjigo zapisal: „. . . . ali žalibože sem spoznal, da bode vendar čez kakih 20 let Sobota vsa nemška. “
Potem se obrneta na, Travnik (Wies), Armež, Luče, Cmurek, povsod zasledujoč nemško-slovensko mejo. V Maribor prideta uprav k šolskemu izpitu v Grašičem predmestji; z učiteljem Ferkom sta, zastran njegovega poučevalnega načina zadovoljna.
>) 1. 1860., str. 276 in sl,
Proti koncu tega daljšega potopisnega članka pa piše Ra,id doslovno: „Bravci naših „ Novic" vejo, da smo od visokega, popečiteljstva letos razpis dobili, s prašanjem, kaki) bi st' v pouku nemškega in slovenskega jezika, dobro napredovalo. Povedali smo svoje mnenje odkritosrčno, ter brez strahu, kakor so ga po priliki „Novice“ v slovenski prestavi razglasile, pa smo za to tudi posvarilo na laket dolgo dobili, katero o svoji dobi razglasimo1).......................................................
Zdravo, prijazni Maribor! Srečno, mili slovenski prijatelji in tovariši! Daj Bog, da minejo spletke, ki tlačijo pravice narodnega jezika v šolah naših !“2)
Sedem srečnih in plodonosnih let preživel je Raič v Mariboru. Bil je prav vzor gimnazijskega učitelja. Še dandanašnji se ga vrsta hvaležnih učencev rada spomina, kajti bil je napram mladini potrpljiv in je skrbel zlasti za uboge a nadarjene slovenske mladeniče, kolikor in kjer je mogel. Znanost pa, kojo ji' razlagal, bila je njegov element, za,-njo je gorel uže preje, zanjo je plamtel kot učitelj tako, da, si ni ničesar bolj želel, kakor da bi mogel iti poslušat slavnih jezikoznancev na, borolinsko ali lipsko vseučilišče, zanjo je živel še pozneje poln različnih stanovskih skrbij in jo je ljubil res prav do smrti. Vsakdo bode z nami obžaloval, da ni tak mož, tak značaj ostal pri idealnem učiteljskem poklicu, za katerega je bil kar ustvarjen. Še nečemu bode se pa cenjeni čitatelj gotovo čudil, in to je pogum, s kojitn je kot — suplent poganjal se za pravice slovenskega jezika.
Dne 1. oktobra nastopil jo kaj dobro pa tudi težavno kaplanijo pri Sv. Barbari v Halozah.
Leta 1867. prosil je dotično cerkveno oblast, naj mu dovoli pismeni del župniškega izpita (lconkurs) doma izdelati. Vladika je z odlokom 31. julija 1867.1., št. 1722 tej prošnji tudi ustregel. Dva meseca pozneje, 4. sept. mu je labodski konzi-storij z odlokom št. 2180 prijavil, da je Raič dobil iz vseh predmetov prvi red, propovedovanje pa in katehizovanje da je bilo izborno.
Prihodnje leto potegoval se je za službo župnika v isti župi (fari). Spričalo se mu je, da je „vso dolžnosti jako točno opravljal, posebno pohvalna pa da je potrpežljivost, kadar je
‘) Tii nakana so zdaj, čez 27 lot zvršuje.
2)	Da je ohranil v spominu zavod, na katerem je služil 7 let, in kateri je zapustil „necessitate coactus“, spričuje nam Sokolovskega pretres letnika Mariborske gimnazije 1801. 1., v „Novicah“ 1861. 1., str. 812, ;tl9, .‘187. Tam pripoveduje, da je popečiteljstvo ponudilo boljšo uravnavo slovonskego pouka, da so se pa „trije učitelji spekli, ker so se tvogali, seči v grozovito inašino učniške birokracijo."
treba iti na spoved v onih krajih, kjer je znano, da so slabe poti; neumorno se je trudil, po marljivem čitanji najnovejših knjig svoj obzor si razširiti; razven tega si je s prijaznim in uljudnim vedenjem srca vseh pridobil itd.“
To službo je Raič tudi dobil in opravljal do smrti. A kako da jo je opravljal, znano je vsem ki so ga videli v njegovih duhovnih poslih. Napram svojim z večine ubožnim žup-ljanom bil je prav oče, pomagal jim je rad, v čemer jim je mogel. Napake njihove vedno jim je z lepo besedo očital, psovati koga, pretiti mu in se groziti, bilo mu je neznano. Duhovnikom bil je zvest in ljubeznjiv tovariš. Uprav vzorno prijateljstvo bilo je mej inteligentnim duhovništvom završke in ptujske dekanije, a duša njihovi družbi bil je Raič. Njega so vsi spoštovali zaradi vsestranske učenosti in delavnosti, pa tudi ljubili zaradi njegove blagosti i skromnosti. A ne samo Raič bil je povsodi z veseljem sprejet nego i njegov posvetni gost bil je pri plemenitih teh duhovnikih vedno dobro došel. Tako spomina se mnogokdo, ki je bival kaj časa pod gostoljubno streho župnika Sv. Barbare, z veseljem še n. pr. Zavrča, Sv. Marjete, Leskovca.
Pred vsem bil je pa Raič kot duhovnik odličen propo-vednik. Akoprem se za navadne nedeljske govore ni mnogo pripravljal, vendar mu je tekla beseda tol i gladko, tol i ganljivo tudi o najprostejšem predmetu, da je k njegovim propovedim ljudstvo kar vrelo. Ako je pa v velikih praznikih ali cerkvenih svečanostih Raič posebno pripravljen stopil na propovednico, ter so mej navdušenim govorom i njemu zalesketale se solze v očeh: tedaj polastiti se je moralo še takega mlačneža versko prepričanje, da cel<5 neko versko navdušenji', dočim se je množica kar plakala pod mogočnim vtisom njegove besede, liil je pa Raič kot duhovnik tudi Slovan, kolilvor je to biti smel in mogel. Kako ga je razveselila slavna ona okrožnica sv. pape Leva XIII. Razlagal jo je svojim vernikom vsaj kakih
0 nedelj in razlagal tako, da se je videlo, da jo popolnoma tudi razumejo. Tu je narod strmel v duhu gledajoč starodavnost svojo, strmel je slišavši o nekdanjih pravicah svojega jezika celo v cerkvi, in pozorno poslušal staroslovenski evangelij iz Ostromirovega zbornika! Ž istim navdušenjem delal je
1 doma i pri sosednih župnikih zlasti tudi na to, da se je praznik sv. Cirila in Metoda posebno slovesno praznoval.
To je zvunanji obris Raičevemu življenju; osoda mu je naklonila v službo lepe kraje: vinorodni Ljutomer, prijazno Slivnico in Maribor pa divne Haloze. Povsod je našel duhovite in plemenite ljudi v teh krajih samih ali pa v bližftji okolici.
Raič pisatelj.
Plamtečemu rodoljubu Raiču ni zadostovalo, da je učitelj spretno spolnjeval svoje dolžnosti, da je posebno znal vnemati in navduševati učence, da je duhovnik in župnik vršil svoje stanovske posle; nego zavedal so je vse svoje življenje dolž-nostij pravega moža, ki jih je pesnik izrazil z besedami:
Dolžan ni samo, kav voleva mu stan,
Kar more, to mož jo storiti dolžan.
Tako je Raič, mož uprav „češke marljivosti“ i z redko svojo zgovornostjo i. z ostrim nedosežnim peresom tako mno-gostransko deloval, kakor le malo drugih naših mož. Najljubša mu je bila res stroga znanost, zlasti jezikoslovje in zgodovina, in srečen je bil, kadar se jim je mogel mirno posvečevati, in znanstvenike je vedno brezpogojno spoštoval. Toda „ in ter arma silent musae“. Tako je moral tudi Raič uže za rana stopiti na bojno polje politično. Ko mu je prijatelj Caf prigovarjal, naj popusti politiko ter naj se bavi samo z jeziko-znanstvom, odgovoril mu je: „Klanjam se, prijatelj, tvojemu vzvišenemu delovanju, toda če bodemo vsi samo jezikoslovili, čez dvajset let tudi ti ne bodeš več imel slovenščine in Slo-vencev“. V naslednjem oglejmo si tedaj mnogostransko pisateljevanje Raičevo.
V	prvi dobi vplivale so na Raiča pisatelja okolnosti, v kojih se je izobraževal in osebo, s kojimi je občeval, pozneje pa se je oprijel čiste panonščine in nekega uprav Raičevega zloga, katerima je ostal zvest do smrti.
Omenili smo uže zgoraj, da se mu je stanujočemu na Hrvatskem, omilila blagoglasna bčseda hrvatska; v Gradci in še pozneje bil je najboljši prijatelj Razlagu, navdušenemu „Iliru“; za Stanka Vraza navdušil se je zlasti spoznavši ga kot bogoslovec še osebno; jeli potemtakem čudno, da ji; Raič sprva i sam pisal „ilirski", in da je priporočal do konca svojega življenja v jeziku približevanje k hrvaščini. Tako je goreč „ 11 ir“ spisaval si uže kot bogoslovec 1. 1849. „Besednik slavensko-nemačlci ili dijacki Bozulara Raiča, bogoslovca v Gradcu 1849“. Naj navedemo tukaj nekoje besede na ogled: Benko = Benedictus, Bogdan = Isaias, Branislav = Heliodorus, Dalibor = Clemens, Ljubica =: Amalija, Ljubomir = Filomenus, Naum = Eligius, Nevin = Innocentius, Pravomila = Justina itd.
Uvidevši važnost ruskega jezika in slovstva za vsakega Slovana predelal je češkega profesora 1 Iauke: „Nučula nmlcoga jazyka“ za Slovence, tudi v „ilirščini“, in izdal v Zagrebu z nasl ovom: Temelji ruskoga jezika protumaleni češkim jezikom od Vdceslara Banke na jugoslavmslci jezik prevel Božidar Raič. U Zagrebu, Tiskom i troškom Franje Zupana. 1851. V predgovoru
pravi mej drugim: „Promotrivši položaj Jugoslavenah u od-nošenju prama inim plemenom slavonskim, osobito u najnovie doba, — za nuždno spoznah priučenje i včžbanj e u jeziku, kojim govori' najveca, najsilnia i najrazširenia grana slaven-skoga plemena, d;\, cele Europe narod naj vedi — ruski“. itd. Eden izvod te ruske slovnice poslal je Raič tudi labodskemu vladiki Slomšku in prejel od njega naslednji list:
Predragi gospodino !
Hvala Vam lopa za Vaš blag dar, delo izvrstno, kojega ste na novo let.o 30/XU. 1861. poslati blagovoljili ; je moja zalivala pozdna, naj bode prisrčna, kakor jo Vašo lično delco v vsem prijatlom Slovenščine priročno, kteri se slovitega narečja Ruskega naučiti željč. Daj Vam bože mili ljubo zdravje ; i moč jošče mnogo lopoga i koristnoga izgotoviti za slavo naroda našoga. Poznam Vas zdaj po dolu, željnn spoznat tudi po obličji
Vaš
prijatelj
5./6. 1852.	Anton Martin,
škof Lavantinski.
Še le čez letodan se je prilika ponudila, da sta se Slomšek in Raič videla; to je Raiča tako razvnelo, da piše leta 1853. v „Novice“, „ka je veselja i radosti srce vsacega iskrenega rodoljuba poskakovalo, ko je videl dve naj uglednejši osobi na obzorju jugoslovanskem“ (Jelačiča in Slomška).
L. 1852. izda Razlag „Zoro, jugoslovanski zabavnik za go-dinu 1852“. Knjižica obsegajoča v 12° 178 stranij utegne biti mej Slovenci uže kaj redka, ali zanimiva je za slovstvo one dobe. Na čelu ima ,, Koledar" za 1. 1852,, a potem geslo P. Preradovica:
,,Da jo vrčme slavskom sad vrčmonu,
Da Slavjanin bez slavjanskog kruha Gladen uvčk siromak če biti. —
Tudji hlebec malo kog nasiti.
Glavna vsebina so ji mnogi navdušeni članki in člančiči in pesni R. Razlaga, pesni L. Tomana, povest „Boris“ od Jo-sipine Turnogradske, in životopisi vseh znamenitejših ondaš* njih pisateljev slovenskih. Mej temi spisi je tudi: „Erbosajdan, narodna povest izvorna od Bož. Raiča“.
V	drugem tečaji „Zore“ 1. 1853. razpravlja na str. 22 44. „ Uvod v slovinca vseslavmskaja", kjer poskuša na podlagi staro-slovenščine skovati v/^iemni jezik vsem Slovanom, v enakem smislu, kakor je	Matija	Majar spisal svojo znano
Slovnico „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje in obče slavenski jezik. Ljubljana. 1848.“ V podrobnosti se no moremo spuščati; trezni jezikoslovci so v tem oziru tega mnenja, da se jeziki ne dado „kovati“. Zanimivi so pa spisi Raičevi v tem letniku „Zore“ zaradi tega, ker vidimo, kako
je Raid stališče „ ilirsko" kot preozko uže nekako popustil ter stopil na širno stališče občega vseslovanskega jezika, in ker se kaže v njih vpliv učitelja mu Cafa in temeljitega prouča-vanja starosiovenščino. Vprašanje o vseslovanskem jeziku pa so uže preje sprožile „ Novice", in za njimi govori „ Slovenska Bčela" 1. 1851. II. zv. „0 zadevah eniga samiga slovanskiga jezika“ in trdi konečno pisatelj (str. 107): „Po naših mislih (mi ne govorimo „Cicero pro domo sua“) bi bil staroslovenski jezik tisti, ki bi se dal za, književni jezik nar lože upeljati, zato ker je prvi, vsim Slovanom svet jezik, zoper kateriga so. mende noben narod upiral ne bo. Slovnica po staroslovenščini naj se vpelje, besednjak naj se napravi11 itd. Dalje se razpravlja isto vprašanje ondi še na str. 152. in 183. Da pa čitatelj spozna zlog onega spisa, dovoljujemo si začetek sem postaviti, ki slove takd-le:
Veleučeni j£,zykoslovci slavensci nam uže svetovaha ved patij, po kteryh by vzmogli priti v razkošna j a domovina tol i zaželene. vseslavenšdiny. Vse jur vedkrat na,značene pati da kako vode k jednoistoj svrsč; no jedna teh jest najbližjaja bez velikyh stranpatic, naime: staroslavenščina, jediny navor
spasenja. našega............la	se dakle drznoh na podloze svet^s
staroslavenšciny osnovati načrt sklanje vseslavenske poleg sostava našega veleslavnoga dra. Miklošiča; j eden J) pako gla-sovityjih jezikoslovcev sprega vseslavensk^jsj,
Od str. 26—44 razlaga sklanjo, in konča tako svoj sestavek: „ Glede oblik jest sostavek ty pisan v obde-slavenšdine razve glagolja v kaž. načine sad. vržmene i to ovde ješče zbog lagljega razumka,. Ako by kto prigovoriti hotel, da se jest tom oblikam težko privaditi, tčše s^ poslovicejfj,: pečeni golabi ni-komu v usta ne lete.“2)
Skoz vse življenje ga je posebno zanimala zlata doba slovenskega slovstva, doba Cirila in Metoda. V isti „Zori“ 1. 1853. napisal je str. 80- 192 r Ciril i Metod prvaja veroniitelja slaremkajct", kjer nadrobno popisuje življenje naših blagovestnikov po Palackem, Šafa,rilcu, Kopitarji in drugih zgodovinarjih.
Da ga je tisočletnica Cirila in Metoda 1863. 1. slavljena s posebnim sijajem v Mariboru, kamor je mnogo odličnjakov iz vse Slovenije došlo, izredno veselila, to je jasno.
Cez deset let pozneje I. 1884. prizadeval sije, da Iti knjigo o Cirilu in Metodu, katero so bili Čehi spisali na podlagi najnovejših preiskavanj, brž ko mogoče Slovencem v slovenski
*) To jo storil v istem letniku „Zore“ str. 158—220 Cafov. a) Mnogo let pozneje uvidel je pak, da jo to lo lopa domišlija, iznmti vseslovanski jezik, in je svetoval, naučiti so do dobra ruščine, „vse okolnosti kažo na to, ka jo mnogo leže, mod slovanskimi rarečji napraviti zvezo, nogo li uničiti tri in ustanoviti gospodujoči je/,ik“.
obliki priredil. Dopisoval si je v tem obziru s čast. gospodom Vurm-om, državnim poslancem v Olomuci. Prosil je moravskega poslanca za napeve pesni velehradske o smrti sv. Metoda; ta mu je v prijaznem listu, pisanem 7. avg. 1. 1884. odgovoril, da Raid najde vse te stvari v priročni mali molitveni knjižici, katera izide 1. 1885. Meseca avgusta in septembra tega leta je Raid sproti prelagal vsako češko polo, kakor je bila tiskana, in poslal rokopis Družbi sv. Mohorja, ki pa je uže imela slično delo o Cirilu in Metodu, izdelano po M. Majerji, in ga tedaj ni mogla sprejeti. Kam je rokopis prešel, nisem mogel izvedeti.
Tretji članek v isti „Zori“ str. 153—157 ima napis: 'l/minita o Bc(‘i>ycisoii iia/irniurh: pisan je v cirilici in razpravlja sedeže in staro zgodovino rusko; konča pa tako: „Uže iz velmi obširnyje prostorie, na kteroj ruščina gospodujet, se gotovo dajet zaključiti na blagi) je badačnost, i odovad nuždno slždit SV9-taja dlžnost za vsakoga izobražena Slavena kano sonarodnika toli ogromna plemene neopešanojij gorlivostija dobro i točno proučiti dražest ruskoga jezyka.“
V „Slovenski Bčeli“ 1. 1852. sprožilo se je vprašanje o vseslovanskem časopisu. Nato odgovarja Vrlekov (Raid) na str. 184 z navdušenimi besedami.
V „Šolskem Prijatlu“ 1. 1855. napisal je:
Soetovit i Ciril. Radeyostoo i Perunor pad — itd.
Ko je postal pa učitelj, dopisoval je jako marljivo »Novicam “ pod različnimi imeni. Marsikatera številka ima kar po dva dopisa Raičeva. „Sekolovski“ pretresuje Evangelije Ostro-mirovo in nagovarja mladino, učiti se staroslovenščine in „uživati sladkih ostankov, katere so pradedje za porabo odločili. “
V „Novicah“ od leta 1854. in 1855. ne najdem sledu njegovemu peresu; tečaj prihodnjega leta-) pa prinaša pretres slovenskih beril. Berili za 3. in 4. razred, urejeni po dr. Blei-weisu, označuje kot knjigi visoke vrednosti, samo drugi del berila za 3. razred se mu zdi prelahek; kar se oblik tiče, pa krepko ugovarja in graja; mej drugim opozarja na nedosledno rabo v-a nam «-ja, povdarja, da se naj deležja pravilno obražu-jejo, in da se naj tuja imena pravilno pišo.
Berilu za 5. razred ugovarja radi pisem na konci knjige; pravi, da se rabi trpevno deležje sovsema na robe, graja napačno rabo glagolov dovršnih in se upira mnogim tujkam. Vesele se časov, ki so ugodni razvitku slovenščine končava svoj pretres takd-le:
Blaga doba! šče nikoli nesino imeli ugodnejšega časa za svoj materinski jezik in slovstvo, kakor zdaj; šče nikoli se ne
') .Novice" 1 1863., str. 188.
‘) ,Novico" 1 1866., sir. 102, 106, 110, 116, 119, 121, 130 in 136.
2
je slovenščina predavala v učenih poslopjih na tolikih učilnicah kakor v nazočnih dnevih; šče nikoli nesmo poznali posebno dobrih bukev za učilnice, kder bi bila čista in gladka materinščina šumljala, razve kakih škrbljavih slovnic. „0 mili i sladki glasi slovenski, v kterih rahlo pihlja blag in nepokvarjen duh domači, ter se vali iz premodrega piseka.“
„Novice“ so dvakrat storile svojo opazko k temu „pre-tresu“; koj v začetku st. 102 pravijo: „Radi smo se vdali željam gospoda profesorja in natisnili spisek natanjko tak rt, kakor smo ga prejeli, čeravno je tudi naše lastno delo na rešeto vzeto, daljnih opazk pa ne bomo delali." In na, konci str. 143: „Ker gospod našo opombico zastran namesto in namesti pretresa, nam ne bo v zlo vzel, da črhnemo zdaj tudi mi eno. Človek se rad moti, saj tudi „pretresu" našega česti-tega pisatelja pomot ni; manjka. Zadržuj ni Inhalt ampak Hindernifs, pisalo ni Schreibweise ampak Schreibwerkzeug, slikarstvo ni malerija ampak Bildhauerkunst, vodnjak je tako malo Brunnen, kakor črnilo Tinte, je ne (ist nicht namesti ni) je tako hud germanizem, kakor je Šče se je ne slovenščina predavala" itd. in reko konečno, da ne vedo, a.li bo gosp. Miklošič glede svojih oblik kaj odgovoril.
Ker so „Novice“ „pretres“ mnogo pozneje objavile, kakor jim je bil poslan, in ker so nekako zbadljivo odgovorile, razvidi se, da jih je „pretres" vendar bil nekaj pretresel; pomirile so se pa s tem, da je vse pisano „iz blagega namena".
Tako je tudi berilo za sedmi gimnazijski razred, katero je izdal Fr. Miklošič, temeljito presodil v „Slov. Glasniku" 1. 1858, str. 150, 167, 192—200.
V	istem letniku „Novic“ pripoveduje Raič v dopisu iz „Sekolovskega na Štirskem", kaj je slišal pri izpitih v ljudskih šolah na kmetih in o prilikah novih maš, kjer govorniki dostikrat jarce streljajo"; propovednikom priporoča besede Slom-šekove: „Duhovniki, razkladajte Božjo besedo povsod v knjižnem jeziku". V „Novicah" 1859. 1. priobčil je dve lepi povesti: „Neman in Belana", in „Balin".
L. 1859. je za Maribor in za štirske Slovence važno, ker se je takrat sedež labodske vladikovine prenesel s Koroškega, na Štirsko, in ker se je s tem omogočilo, da jo labodska vladikovina dobila slovenski značaj. Vsi vrli rodoljubi so se tega dogodka izredno veselili. Tudi Raiču je bila ta sprememba zelo pri srci; uže 1. 1858. sporočil je „Novicam“ (str. 319), „da se zelo imenitni možje z vso močjo trudijo za zedinjenje slovenskega oddelka sekovske vladikovine z labodsko".
Ko se je to konečno res dognalo, piše v „Novice“ 1859, str. 299, „nikoli ni bilo veselejše, nikdar imenitnejše novine za nas, kot ta, ki vam jo danas naznanjam...................
Nismo več pastrki: dobili smo tudi mi podravski in pomurski Slovenci domačega vladiko, združili se z rodnimi brati labodskimi; tudi od 1. kimovca nismo več „Sekovčani“, temveč „Labodščani“, naš duhoven vladar, labodski vladika je prečastiti in prevzvišeni gospod Slomšekov Anton Martin; njegova pastirska palica bo vračala slovensko čredo; on nas bode vodil, da omikamo narod v veri, vedah in umah. Tedaj Bog pomozi!“
Ta veseli dogodek je Raiča tako razvnel, da je v imenu podravskih in posavskih Slovencev prihod novega vladike pozdravil v „Novicah“ istega leta s šestomeri, in da je velikemu res slovenskemu vladiki tudi 1. 1862. („Novice“ 15. jan.) za god čestital v šestomerih: Slava Antonu Martinu Slomšeku, milostljivemu knezu in Škofu labodskemu. 17. prosinca 1862.
To sta kolikor nam znano, edina dva pesniška pojava Raičevega peresa. Oba sicer kažeta, da pokojnik pesniške žile ni imel, vendar naj sledi tukaj eden, da se spozna Raič tudi od te strani.
Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega v i š e g a pastirja prečastitega
Slomšekovega Antona Martina
4. kimovca 1859.
Temo dnevov je bila zavita zemlja slovenska
V črni obleč noči neverske, časov poganskih;
Fijudstvo ni poznalo resnice svotih dolžnosti Kor zverjad je besnelo po lepih lok domačih Še nikaka vladarska oblast ni znala ravnati ,
Da slavili Boga bi rojaki, srečno živeli.
Dokler ni Gospod jim poslal učenikov s Primorja,
Kder je Oglej slovel, krščanskih zibel očakov.
Toti sveti možje so kazali narodu svetlost,,
Ktera premore prevesti zemljake v srečno domovje.
Teh glasovi nebeški doneli so v naših krajcvih,
In blag6 prinašali sadje božjih čednosti.
V Ptuji starinskem bili so vredni viši pastirje Božji nauk Sir6 v tretjem in štrtem stoletji —
Na Podravji, Pomurji za nevernih Rimljanov ;
Spletali so mučenske si vence po trudili težavnih.
Žezlo rimljansko jim je zatrlo setev preblago.
Pa v poznejših se dneh so naključile hujše dogodbe :
Privihrali so grdi divjaki iz vzhodnih pokrajin Strašno požgavši in pomorivši blago in ljudstvo.
Atila bil je na čelu take grozne derhali,
Ki spremenila lepo je seliščo v divjo pustinje,
In v. nedolžno krvjo polila rodne poljane Naglo podrla drevo krščansko krasno cvetoče,
Ter ljudi pogreznola pridne v propad nesrečno,
Kder tožkri zdihovala dolgo je revna družina,
Ker znebila se vere, rojakov in blaga je vsega Solnce rumeno jo neko spomlad ogrevalo zemljo,
Kar prisveti s krajev večernih lučic.a verska,
Ki nekoliko našim prededom sleparstva prežene Niso umeli poslani tuji duhovni govora,
Ki ga je narod imel, da daval bi stvarniku slavo.
Kako bi bila prijela se klica jihove sotve?
Kako ne bi po malem slabela v prsih slovenskih?
Vendar, o blagi spomin! prisvetile jasno od vshoda Zvezdi leščeči ste, tekla ko let je deveta stotina:
Brata častita sta bila sveti Ciril in Metodij!
Ta sta zasejala vero sročivno v narod sorodni.
Dobro misli ume ter sladke glasove slovenske,
Polna daru nebeške modrosti, polna resnice;
Src je gorečih narod poslušal uke medene,
Misli, delo, govor po njih marljivo ravnaje.
Vnuki predavni še zdaj iskreno hvalijo Bogu,
Ki poslal toliko dobroto je nekda prededom.
Naj si ravno so hudi sovražniki pačili rast,ek,
Mlado krepko je brstje razvil,— Gospod ga je branil.
Dosti po letih odšle je dobila drugo podobo Naša krajina po svetilih in cerkvenih vladarjih.
Milo ovčice naše so pasli tuji pastirji.
Niso umeli glasu slovenskega šest. stoletij,
Ovco pa jih no, — kajti beseda bila jo tuja.
Milo, pobožno, gorko so Slovenci prosili, molili Lota in leta, da bi nebeški Vladar nam pomagal In bi vendar poslal pastirja domačega ljudstvu,
Ki bi privajal duše krščanske v rajsko veselje,
Ki bi umevnih glasov uglajal narod slovenski ;
Krepko naj napreduje v včsri in vedah in umah,
Naj med ljudmi cveto telesne, dušno blagosti.
Glej! nebeški Vladar je razgenol roko darivno.
Nam poslal pastirja, ki mila mati slovenska Ga je gojila skrbn<5, da vzrasto na zemljici naši.
Sladkih domačih besed poztnl premile glasove,
Kraje poznA in ljudi in navado jihove dobro.
Delo težavno sadil prinašalo bode obilo,
Vrlim Slovencem kazalo poti v nebeške višino,
In dajalo moči krepivne občnej omiki.
('ost Bogu Očetu, Sinu ter svotomu Duhu
Hvalo neskončno zdaj davaj verno ljudstvo podravsko;
Nikdar ne zabi, srce, pohlevno čestiti, moliti Večne modrosti, ki vso in povsod najboljšo naravna.
Hvala in slava in čest, teduj milostivim nebesom !
Ti pa premili pastir stopivši prvič med svojce,
Sprejmi darove, daruje jih Tebi srčna ljubezen,
Sprejmi darove, ki pravi se jim: zvestoba, pokor n ost;
V	venoc darilni zapletamo je današnjega goda;
Le nikolj ne poveni, vonec črstov ostani!
To trdno ti oboča prihodna Tvoja det.čica. —
Božji poslanec! vodnik nam bodi po stezah težavnih,
Da sc sovražnih ognemo sil, steptamo napade, —
Večni nebeški gospod! goreče te prosimo danes;
Rosi z darivnih nobes blagoslov obilo pastirju,
Ki prevzel je sedaj pastirstvo novega dela,
Da Šestil, slavil, molil bo tebe brezkončno,
Sebe in nas tukaj ter onkraj groba posrečil. ')
Tj. 1860. je Raič posebno marljivo pisal o slovenskem šolstvu. „Novice“ str. 236 -37 prinašajo sestavek pod naslovom: Narodni’ učilnice, kako so bila, in kal'6 bi naj bile,*) v kterem razvija nazore pametnega slovenskega šolnika; konča pa ta-ko-le: „Tu se predrznem ponižno in pohlevno v imenu vsega-mogočnega Boga, ki vsak sebi vdan narod ljubi, ter neče njegovega pogina, ampak da se ohrani in živi, — v imenu presvete pravice, ki nam bodi povsod prva in prava vodnica, — v imenu poštenega naroda, ki je zvest Stvarniku in cesarju: prositi prevzvišene gospode škofe slovenske, ki jih hvala najvišjemu vladarju šest štejemo, da v tej reči blagovolijo svojim milim ovčicam pomagati11 itd.
Izdelal je dva Statistična pregleda; v enem naštel je vse slovenske učitelje gimnazijske, („Nov.“ 1. 1860., str. 250) in je dokazal, da uže takrat, tedaj pred 30 leti ni nedostajalo slovenskih učnih sil. V drugem8) prerešetuje gimnazije zadnjih dveh let, glede na število učiteljev in učencev po narodnosti in najde, da je bilo 1852. I. 1973 Jugoslovanov, 465 Nemcev, 471 Lahov, 60 Madjarov. Na, 13 gimnazijah se je učilo nemški, na 5 slovenski (namreč samo slovenščina), na 4 laški, na dveh po nemški in slovenski. L. 1859. da je bilo 3055 Jugoslovanov, 891 Nemcev, 300 Lahov, 76 Madjarov, 20 Vlahov; učiteljev je bilo v tem letu 86 + 31 (druga številka znači suplente) Jugoslovanov 19+1 Čehov, 43 + 8 Nemcev, 6 + 1 Lahov, 7 + 1 Mešancev.
Tudi v dijake4) je dregnil Eaid z dopisom, da se naj javijo Slovence pri zapisovanji v šole in da se naj ne oproščujejo nauka v materinščini.
Jezikoslovne njegove članke nahajamo po raznih časnikih; s početka so mu služile „Novice“; n. pr. 1. 1857., str. 70. razlaga, kakšna je razlika mej afriški in afrikanski; dalje svetuje, naj se piše: Slavomir govori slovmski in laški namesti po slovensko in laško; na drugem mestu, str. 99. brani Dalmatina in Bohoriča proti Kopitarju, ki je ta dva pisatelja dolžil nemšku-renja, pišoča: Vzami to-le dete in je meni doji (nam. ga doji) = accipe puerum illum et nutri eum mihi (Mos. II. 9). Deset
‘) Neki dopisun „Tagespost-e“ 28. kimovca se je bil razjezil na tem, da se Slovenci vesele Slomška; temu je pošteno posvotil Raič v „Novioah“ istega leta str. 824.
‘) „Noviee“	živo pritrjujejo, rekše:	Že več kot	deset	let	priporočajo
,N.“ tako osnovo	ljudskih učilnic, — ali	našo ljudske učilnice	namesti	da
bi bile vseučilišča ljudska, so še zmiraj Trivialschulen.
3)	»Novice*	1. 1860, str. 291
■*) „Noviee“	1. 1860., str. 261; prim. Naprej. 1,	1867.
let pozneje zagovarja v istem časniku, obliko „labodskau proti „lavantinska vkuiikmina“, in leto pozneje, „Nov.“ 1. 1868., str. 174. govori „0 slovens/ceiH slovniSkem immstmi11. O vezniku ka pisal je dvakrat, v „Novice“ 1. 1869., str. 20: nNa slavo vezniku ka“ in v „Zori“ V. 161	68. Sploh je v ,,Zori“ od 1. 1872- 1877. raz-
tresenih mnogo Raičevih poučnih jezikoslovnih člankov, zaznamovanih s črkami B, R. Da koj omenim „Zorinega“ brata Vestnika, razkladal je v V. letniku str. 20 22: besedo „pajdaš in „beru, potem str. 111- 112: brati, ctet.i šteti, citati; str. 153—155: zuz, yuz, koroni/., in v III. letniku str. 75	77:
„bednik“.
Tudi v Jagidev „Archiv f. slavische Philologie“ je spisal; 1. 620—621: loza, čokot, trs; III, 720	721: ješče.
Poleg svojega resnega, jezikoslovnega dela pa je rad prirejal prostim Slovencem koristne in poučljive spise ali knjige, katere imajo uže tudi drugi narodi v svojem jeziku; tako je bil predložil 1. 1857. „ Družbi sv. Mohora“ rokopis obsegajoč prosti prevod knjige:	„Orbis pictus“. V Raičevi zapuščini
našel sem poročilo Mihe Pikla, bivšega kanonika v Mariboru, o tem delu; poročevalec tako govori, „da obsega dovolj koristnega in poučljivega, da je pa v taki obliki in v takem narečji narejen, da bi občinstvu, za katero so knjige te družbe pisane, ne ugajal. K temu se še nahaja v prvem članku „Bog“ nazi-vanem izrek, ki diši po heretiki, ter bi se moral vseka,ko prenarediti, če sploh rokopis pride v tisk11.1)
Vsakega znanstvenega napredka v Slovencih se, je razveselil, ze.16 se je pa rado val posebno ob ustanovljenji Slovenske Matice. Toman je bil v „Novicah" 1. 1863. str. 146. in 154. naznanil, da vabijo dr. J, Srnec, .los. Šuma,n, I. Majciger in Em. Chocholoušek k pristopu Matici in uže nekaj tednov pozneje2) naznanja MBelanec“ iz Haloz na Štajarskem, da je ž njim vred dvanajst utemeljiteljev naznanilo svoj pristop. Matica mu je bila potem do konca njegovih dni prirasla na, srce; bil je od njenega početka do svoje smrti njen odbornik in spisal v „Letopis11 tudi več člankov. Ni se sicer ujemal popolnem ž njenim delovanjem, pa jo je vendar smatral za, naš najimenitnejši zavod; menil j^. da bi morala gledati pri izdavanji svojih knjig bolj na strogo znanost.
Pričakuje, da vsak narodnjak tako nesebično in požrtvovalno dela za, narod, ka,kor on, predlagal jel. 1867.3), naj vsak odbornik zastonj tlela in piše za Matico, kar se pa ne more zahtevati v naših skromnih razmerah; „odbornike bi on imenoval narodne	starešine v dušnem	obziru11.
') Poročilo	v/,	sv. AndraSa na Koroškom	29,	dan suSča 1. 1857.
-) „Novice“	1.	1863., str. 180.
') „Novic,e“	1.	1867., str. 287—288.
Eno leto pozneje, v XI. odborovi seji Matice 8. julija je navdušeno podpiral „velikansko misel, sproženo po Lesarji, naj izda, „Naučni Slovnik“, „ka bi nas moralo sram biti potomstva, ako se ne podamo junaško na borišče11.
Da, je i sam marljivo pisal v knjige matične, ve vsakdo, kijih pregleduje. Članki njegovi v „Letopisih“ pa so ti-le: „Droh-tinčica ob omiki z ozirom na slovenske učenjakestr. 63—66 in „Modrišče“, str. 66—70, v „Koledarčkn“ in „Letopisu“ za 1. 1867. Pisana sta, bila ta članka ob ustanovitvi jugoslovanske akademije. „Crtice o Prekmurcih i njihovem govoru", „Letopis“ 1868, str. 53—76, ob istem predmetu objavil je tudi prihodnje leto spis, („Letopis“ str. 57 ■ 84): ,, Prekmurski knjišniki pa knjigea. Ne moremo se spuščati v podrobnosti teh spisov, ker moramo pripoznati, da je Raič izmej vseh Slovencev najbolje poznal ogrsko-slovensko narečje. Radi tega ga je tudi Jagič 1. 1878. pismeno poprosil, naj napiše za „Archiv“ razpravo o tem predmetu; bržkone mu je nedostajalo časa, da bi se bil odzval temu častnemu pozivu.1)
Ko so kanili učeni naši rodoljubi na svetlo dati „Slo-vanst,vo“, naprosil je onda gosp. Šuman v laskavem pismu-) Raiča, da spiše Bolgare. Za to je bil pa on tudi mej vsemi najbolj sposoben, ker se je z bolgarščino vedno rad pečal. Na lastne stroške si je tedaj omislil drage vire, slovanske in nemške, in je imel celo mladega Bolgara Suknarova dalje časa pri sebi kot gosta, da ga je izpraševal o vseh bolgarskih razmerah. Tako napisal je v omenjenem delu str. 315—354 za ono dobo morebiti sploh najtemeljitejšo izvirno razpravo o Bolgarih, za katere se je še pozneje vedno jednako živo zanimal. Tvarino razdelil jo, na te-le oddelke: a) bivališče, b) bival-stvo, c) gospodarstvo, d) duševne in fizične razmere, e) zgodovina. f) bolgarski jezik, g) bolgarsko slovstvo.
Spis končuje s proroškimi besedami: „Stopaj čvrsto, mili mi, pa mrzko tlačeni narod bolgarski na častno pozorišče in hiti v kolo mnogobrojnih bratov; vsemu temu pogodba jo, kakor pri vsakem narodu, kteri gažen hoče streti tuje igo, dušni razvoj, narodna zavest in omika.“
V	„Letopisih Matice" objavil je tudi dva životopisa in sicer: Krempljevega, „Letopis" 1869, str. 86—94, in O. Cafovega, „Letopis" 1878, str. 72—101.
Da ga je zanimalo opisovati delovanje in življenje vrlo odličnih mož, to se razvidi iz njegovega „Životopisja“ v 1. zv.
') Uže v Vilharjevem „Nai>reji“ 1863. 1. pisal jo: O Prekmurcih in 1 njihovem govoru; na ta članek opozoril me je gosp. Levec; hvala mu za to. In že zadnja Številka tega časopisa ('29. sept,.) ima iz Raičevega poresa opomin „Slovcnskim dijakom",
’) „Slovan“ 1. 1886., str. 324.
Jurčičevih Listkov str. 16—11, kjer se ne zlaga z načinom, kakor je opisal Lesar Debeljaka in Kosa v „Letopis“ 1. 1871.; tudi Urbasov životopis dr. H. Coste mu nikakor ni bil po volji.
Kar se Raičevih životopisov tiče, dozdeva se mi, da so njegovi uvodi neprimerni. V Krempljevem navaja vse slovnice in slovarje slovenske, ki so je Slovenci spisali pred dobo tega zgodovinarja. Slovnice in slovarji z zgodovino niso v zvezi; bolje bi bilo kazalo povedati, kaj so Slovenci doslej v zgodovinski stroki napisali, kakd se zgodovinska znanost v Slovanih goji itd.
Skušal je dobiti za ta životopis zanesljivih podatkov in je branil Kremplja proti ostri obsodbi Preširnovi rekoč, „ka se da iz K. spisov marsikatero kleno zrno posneti11.
Izredno se je trudil, dve leti poprej, da bi se Krempljeva slavnost, katero je on izprožil, častno vršila; objavil je poziv1) in sam v to svrho nabral v dveh dneh 105 gold. Povabil je „krasno-slovne pisatelje, naj spišejo glediščno igro, za K. besedo, tvarina bodi vzeta iz slovenske zgodovine"; najboljši igri ponudil je iz lastnega žepa 50 gld. V tej zadevi je istega leta mnogokrat v „Novice“ pisal.2) Spisala se je igra „Samo“, katero je potem sam založil. Da je bil duša vsej svečanosti, razume se ob sebi.
V životopisu Cafovem3) navaja v predgovoru nad 20 slovenskih pisateljev, ki so se porodili v divnem delu slovenske zemlje mej Muro in Dravo. To vse bi kazalo staviti pod črto v obliki opomnje. kajti taki uvodi motijo celoten vtis spisa.
V Slovencih je Raič kot učenjaka najviše cenil Miklošiča in Cafa; občudoval je može, ki odlične svoje moči posvečujejo modricam.
Popisal je Cafovo življenje verno, kolikor je premogel pri virih dostopnih mu v Halozah. Zopet je popisal Cafovo delovanje Marn v „Jezičniku“ XXIV. str. 73—79 in spopolnil s prineski iz „Novic“ 1. 1845. Pridejati je še iz „Novie“ 1. 1848: Kmet na Tominskim, str. 43; Prigodba iz življenja ranjcega /corarja gospoda Valentina Staniča, str. 62; Prerokovanje Slovencem poleg „Soče“, str. 63; Draga slovenska mladost, str. 74; Beseda za slovensko vseučilišče iz Stajerja, str. 111—112.
To sem pristavil zaradi tega, da se razvidi, da se je Caf vsaj početkom tudi	za, druge stvari	brigal,	ne samo	za jezikoslovje.
•) „Novice“	1. 1867., str. 1%.
J) ,,Novice"	I. 1867., str. 228,	231, 268,	273, 283, 306.
") Caf nabiral jo gradivo za	slovenski	slovar in	pošiljal	zavoj	za
zavojem v Ljubljano. Raič se je zanimal tudi za to delo in je popital nekoč, kako napreduje. Na to mu Pogačar (kot. škof) v 13. dan junija 1. 1876. odpiše: „Slovensko-nemški slovar gospod Pajk pridno izdeluje. L. 1876. ja delo zelo zaostalo, ker je bilo mojo življenje v mnogotero raztresenosti zapleteno in gospod Pajkovo tudi. Gospod Pajk v poslednjem pismu obeta, da kmalu prinese celo črko B izdelano v Ljubljano11.
Res da obžalujemo vsi usodo Cafovo, in da mi Slovenci nemarno večje koristi od tako marljivega življenja,1) pa nekaj si je usodo zakrivil sam s svojim temperamentom.
V	Letopisu istega leta priobčil je Raič str. 187—190, »Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice",
Za „Slovenski Štajer“ (II. del) napisal je bil uže zdavna svojo razpravo: „Duševne razmere11 - a se potem često srdil, da mu je spis — uže zastarel.
Znajoč njegovo delavnost naprosil ga je odbor matični
1.	1880., naj bi uredil on Vrazovo zbirko narodnega blaga. Toda v tej dobi imel je uže toliko drugega narodnega dela, da mu navzlic dobri volji ni bilo mogoče nalogi', prevzeti.
‘) Slomšek jc bil nekoč Cafu, ki je bil takrat učitelj na bogoslovnici v Mariboru, očital, da se (Caft s takimi nauki (namreč s. sanskrtom) peča, ki malo koristijo, rekši: „Na Vstšem mestu jaz se tega ne bi učil.“ Znano je, kak6 hudč so te besede spekle rahlega Cafa. Marn pravi 1. c.: ,,Cel<5 Macun priznava, da jo v pravem pomenu zeld umestna bila beseda Slom-šekova itd.“ .laz pa nisem tega mnenja. Ko je bil Strofsmayer Hrvatom pred dvema letoma podaril svojo galerijo slik in ko je govoril oni znameniti govor, ki ga smemo imenovati njegovo oporoko, takrat rekel jo mej drugim to, „da želi Hrvatom kolikor mogoče učenjakov, in da bi te ravno tak6 naj spoštovali, kakor vojaka, duhovna! Moja želja je, da bi si naša mladina kolikor mogoče prizadevala doseči kak sedež v akademiji znanosti". „Novice“ 1. 1884, str. 406.
Taki ljudje so one goreče svetilnike, iz kojih se življenska moč razprostira v srednjo in nižje slojeve narodove, taki ljudje počaste svoj narod pred svetom.
Po mojem mnenji storil je Caf v svojem življenji tri veliko hibe. Prva je ta, da ni hotel iti v Prago ali Petrograd, kamor so ga klicali. Za Boga milega, kaj dela učenjak na vesnici ali v mesteci? kaj piše Kopitar Kupami ? (Kop. Spomenica, str. 130.) „Totum hoc koplanarstvo tuum jam
pridem mihi non probatur; ijuid propheta int.er Saulos hos?  Relege
initium Sallustii et vide, an roete moneam, qui to etiam atque etiam Hagitem, °t rure relieto in urbem redeas ot, cutn barone sis, apud illum discas et illi subservias, ut ego et Vodnik olim.1-
Kopitarjeve tri prošnje, objavljene v isti Spomenici, kažo, kako so je Kopit ir trudil v znanstveno ozračje priti, ,,damit seine Lieblingsbeschaeftigung zugleich seine Amtsbesohaeftigung werde“.
Druga Cafova hiba je bila, da ni hotel z Miklošičem vred izdati slo-vonskoga slovarja. Raič piše („Letopis“ 1878, str. 83): „Miklošič, slišavši o njegovi (Cafovi' veliki zbirki, prišel jo 1. 1856. k njemu ter mu naznanil naslednjo ponudbo: ,,Vi imate obilo beseduje tvarine nabrane, tudi jaz posedujem 4 zvezke v polni obliki spisano; če ste voljen, izdajva skupno slovar, na 1'aslovnem listu natiskata se naju obeli imeni, in z dobičkom bodeva se dolila11.
če človek iz lastne skušnje ve, kakč težk6 je znanstvene reči spraviti v svet, in če tukaj vidi, kakri se ugodna prilika zametuje, kar milo so mu stori.
Tretja hiba Cafova je bila, da so je držal preveč izreka: Nonum prematur in annum. Ko sem Cafovo smrt šo isti dan Miklošiču brzojavnim potem naznanil, zahvalil sc mi je Miklošič nekoliko dni poznejo za hitro obveščenje žalostnega dogodka pristavivši, „da so tukaj vidi, kamo se pride, če kdo vedno tuhta in ničesar ne da od sebe11.
Cafu je nedostajalo potrebnega znanstvenega ozračja.
Ozrši se tedaj na lepo število spisov Raičevih v matičnih knjigah, spominajoč se, da se je pokojnik čestokrat iz tako oddaljenega, sela- štajerskega- navlašč k matičnim sejam vozil v Ljubljano, in da. je kot odbornik pri neštevilnih drugih poslih v prvi vrsti do zadnjega, trenotka1) živo zanimal se za preimenitni ta. literarni zavod, moramo pač želeti: Bog nakloni našemu društvu mnogo takih mož!
Pridno je donašal Raid tudi za slovar besed in rekov svojemu prijatelju Cafu, pa mu tudi često njegovo počasnost očital, češ: Saj tega, dela ne bodem učakal. Žalibog se je beseda njegova uresničila, da,si se, je tega, slovarja tako veselil in se zanj vedno toliko zanimal.
Omeniti nam je še rokopisa „I)opolnek in razjasnila k Mi-klošicemu slovarju.'1 Caf se je mnogo let trudil, da hi Miklošičev slovar spopolnil in popravil; to, kar je bil napisal, volil je Matici.
Ko je bil Raid 1. 1876/7. po zimi pri neki matični seji v Ljubljani, ogleda si tudi knjižnico in naleti na	Cafove	roko-
pise; takoj poprosi tajnika, naj mu je posodi.
To se zgodi drage volje. Marljivo je listal Raid rokopise in iskal zrna,, kajti Caf ni imel redu v svojih spisih; izpisaval je one beležke iz rokopisa in po nasvetu prof. Kreka priredil za natis; ves rokopis obsega 51 pol Raičevega izdelka. Raid hi bil to delo rad o Miklošičevi sedemdesetletnici spravil na svetlo. Tudi Krek se je v ta. na,men mnogo trudil, kar razvidimo iz tega lista:
Predragi Božidar!
Gotovo Ti je uže po ustnem poročilu znano, da tiskarna društva sv. Mohora ne moro prevzeti natisa Cafovih izbornih dodatkov do Miklošičevega staroslovenskega slovnika. Da bi Ti imel kaj ugodnega poročati, došla bi Ti bila vest mahoma, a ker je baš nasprotno istinito, odlašal sem od dne do dne, kajti kaj neugodnega izvemo še prerano. Neugodnega odgovora so nisem bil nadjal in reči moram, da me je vest bila preplašila. Da sem bil tiskarni knjigo priporočal, se umejo samo ob sebi a prav za prav priporočila ne bi bilo treba, ker sta vidva itak mod nami kot jezikoslovca na dobrem glasu.
(Celovčani so ugovarjali mej drugim, da bi Miklošiča	ne	veselila	taka
knjiga, ki ga popravlja; na to pravi Krok v listu daljo):
Se poslednjo bojaznijo seveda se jaz nikakor ne strinjam, marveč mislim, da napredek učenosti vsacega učonjaka jako veseli. Saj vsega ne moro nihče dognati, in ako Miklošič res pripravlja za natis obče-slovanski slovnik, mu bodo taka raziskavanja posobno dobro došla. Toda o tem so ni tu meniti, ampak mi jo na srci, kako bi so vendar dolo spravilo še do slovesnosti na svetlo. Kaj pa ko bi Ti sam to poskusil? Morde bi Matica delo prevzela? Ti so včasih udeložuješ sej matičnih, in čo stvar tako zagovarjaš, kakor je Tvoji izredni zgovornosti lastno, bi Ti bržkone pritegnoli itd.
Srčno Te pozdravlja Tvoj iskreni prijatelj in pobratim
Gradec, 24./1. 1883.	G.	Krek.
') Volil jo tudi v svoji oporoki Matici 100 gold., vprašanje jo le, ali jih bodo Matica tudi dobila.
»Dopolnek “ v azbučnem redu ali navaja in razlaga taka slova, katera je Milošič v slovarji svojemJ) prezrl, Caf pa v tem ali onem izvirniku zasledil, ali pa. spopolnjuje posamezna slova, katera Miklošič sicer navaja, toda. manj natančno (včasih tudi po Cafovem mnenji krivo) razlaga ali pa jim samo pristavlja: sensus dubius, obscurus; vocabulum dubium, obscurum ali kaj enakega.
Vsekako smo toliko Cafu, kolikor Raiču dolžni iz omenjenega slovarskega, dela nekaj zanimivejših besed za. ogled natisniti.2)
Miklošič: iiskss,v>hi. adj. sensus obscurus: us nov™ m.mi, KOfisKShiiTvMi. men. mih. 162.
Dopolnek: iiskssamit. bržčas sumptuosus; ali k čes. nakladni Auflade=, in v tem slučaji bi bil iiovti, = ii^ti, plataea. Miklošič: iisiiiii|c adv. iW.o£w; aliter vost. e cod saec. XV: vocabulum obscurum cf. iisiiiii|t., iisiiiiyi. o,v::i;,\ov ojvkkstii vestem inversam induere trigl.
Dopolnek: hsiiiii|c; pr. niii|i., ovde se vidi, ka je iisici. mesto huki. nsl. nicina kehrseite — lice, beimTuch; sonn-abseitige nordgegend eines berges, tore verkehrt; polj. ni ca abichte seite des tuches, pr. nicina: pr. rus. nnujHuni, rficklinks; pr. nnk in nik: ki.3hskt>. Miklošič: hciiiti. f. aiov specns. i. t. d. gl. lex. str. 562. Dopolnek: iiciiiti. iz iickti. kakor iioiiiti.; prvi pomen pač — kamin;
iiciiiti. ofen še dvomljivo, moglo bi se itak stavljati k -£-37.; s .pat findere: po pravem stein, ksiiciii. kamen itd., vidi tiiiiiiTik, hciiiti.; luž. polj. pec m.; morti itak
s. patta stein................., pa.ttha.ra felsen; pr. ucniTCfis;
Miki. stavlja vsled Zeitsch. VII. 177, 204. k specio, a/iecus zmotljivo; rum. IIciiits stadt Ofen; Hciiiti. Ofen; srb. IIciiits; magy. Pest; iiciiiti, poleg iit.iiiti.ks je pač prelom samoglasa v besedi kakor zvečine se godi z n in i: ^t.,viia'.tii, Mi.riiATii; pa tudi gostoma pri a:
TT.KSTII, T7.Kllrt.TII. HT.TIII|S; tako je IIT.IIITl,KS = IICIIITI.K.l
prvinsko steinch('n, potem kakor calculus iz calx; pr. tudi	;	pr.	k	temu	iicimiiTCKSTii;	sem	tudi
polj. inatpic zweifeln, iic-iiit - iitii; potem je Miklošič ii()yi.ks ren neorgansko mesto in.nm.Ks; pr. slovaš. oblička, mn. nieren; pr. krebsstein; nsl.zrmvica; lit. irezic f/irnos, lotv. nržu dzirnums, kakor accu dzirnums augapfel (iiciiiti. pr. -stio; stein): pr. gemma arboris, vitis; pr. stpolj. polenila/ in čes. pokndhj nieren; pr.
') Lexicon palaeoslovenico — graeco - latinura, emondatum auctum. 1862 — 1865.
’) Moj prijatelj g. prof. A. Raič jc bil tako prijazen, da mi jo nekaj besed iz tega rokopisa prepisal. Hvala mu za to.
lli,Toyii iz IIctoiit., po pravem felsenburg, kakor no;u>yii = hoaokt. itd.; rez. peč poprek kamen; čes. pečina gemauerte hausbank, pečka in puclcn obstkern; folsen im aoker. Kde pa bi bila kor. za novhKa? k gornjemu je ločiti iiiiTT.K(i anas od in.TT.Kj avis, k čemur itak prvlje kor. pat negoli pit; pr. lotv. pntns vogel; pr. nsl. pata henne; pr. zgoraj strus. in.iiiTeiumiie = no —; pr. kt.iio(*o3t. \Movf>A itd. neorganski srb. utinii kern, mesto iit.ii.ii; nsl. tudi p Uka, hrv. samo pečka; rez. pečka; prvi pomen pač petni, prim. Nestor Miki.: „t>a3ropT. ca H6i|ii>, ur r.o oyTiu (y)iii,(\o;<: n<: inrofit nci|iul>< onde 122.
Miklošič: umu f. sensus nobis ignotus: iimnj MOfti.citn«: cTpaimov ist.3hi.ctkuvh>i|ic <:i.iit.,v> o<>Yroyuoy HOTpt.r.ov iioaakaioti..
chrys. - lab.
Dopolnek: mina je -tvv«, pinna, genus conchae, pinne; tudi per-lenmuschel.
(Enako iiiiiiiiiit. in iiiihi>ckt..)
Miklošič: mifioTT.. m. \'jnny. rabies, furor. itd vocabulum
obscurum.
Dopolnek: mipoTT. pač -ipzzoc lieberhitze, fieber; pr. febris ariana; Miki. stavlja nit.tiitii k rut,in..
Miklošič: upr.ruma f. sensus dubius. itd gl. str. 721.
Dopolnek: npt. runu, iipuriiim mesto m (it, rr.i; —, tedaj -zpioho:, £iiy’j.6; anfractus; dodaj nsl. zapoga krummung; Nii-ance; kranjsk. zapoge nom. topogr. iz zapogbe; srb. ene, inolinatio = ct. r (kakor srb. ca mm funis mesto CT.HOH, a nikoli iz kor. caii, Miki. Rad. 78.); pr. rus. rvnoiui in naš spona; iioruvi. = vma \ns ourvus k polj. chy(b)ni}d beugen, neigen iz chybač; odtoda X tj n a mesto vtjriu (pr. \t.i — xi,ika, rus. duikokii, ker nsl. čes. polj. tudi ši(b)noti — neigen) fraus, naš hi niti se-, pr. nsl. nagel (nagi) iz iun.i;n*Tii = nagnoti, t.i; je izpadel; pr. čes. pohnouti, pohl. srb. Hoemnntii iz nmuynni: srb. iipc.tn.yinn biegen, beugen, sich ent-schlieflen; potem njm»x, celo npatanaif. — npiunibini in iipcc’ii/haiu/1: slično srb. tmnpo, tedaj iz o um o onntiirinn, kakor nsl. gruča iz gruda. ■
Miklošič: upi-.AT.n%Ti>. m. sensus dubius:	cT.THopimi
hom. mih.
Dopolnek: ii(it./\t.ii*ti. cmHopimi; prestavijač se je motil, ker -p0<70fk'kiv pomenja samo lucrum adferre, in iter facio.
Miklošič: upiiiinimmi vb. sensus dubius: nptiinovcin. onpAi|icmi icht, int. 186.
Dopolnek: npiniiioyiitii. pač mesto ii(ikhhl1yhtii ; pr. hiiokucti. torra peregrina, iz iiiiokt. = it n a k t. ; nsl. toko in koko: jedva k hiiokt« monachus; pr. rus. ncpciiH(VYim. veriindern. Miklošič: ii(it.k:uoiuth	aw. - aiciim	vb. decipere ncpcu — ohron.
1. 20. Cf.	KAIIK —.
Dopolnek: iipr.K.aiokatii ; pr. k.uum dolus, in Aak.i. tedaj spet dokaz za Miki., ka je v aami atii k odpadel; pr. KiUKiimTii na,ayim; pa to ne iz s. krmi ali kloniti.
Miklošič: p.vn;.\iUTii	a ur.	a h: m n	vb. sensus duhius: pacTOKAfiiiKh
ii.mi — aaKi. duš. 103.
Dopolnek: paar.aaaTii pr. srli. v Crnoj gori on.tu btindel; tal. balI;i;
nsl. bala - platna.
Miklošič: fiaaiuiHA f. osipi catena cka3aiitjm'i. — nami rpi;VT. iiaiiinvi.
cyr. — hier. cf. (io:im.iri>.
Dopolnek: paaiiiina catena mesto (>a:<ritima iz paarK.i; pr. paa;,\iiM: in poaKi.Hh,	ker hrv.	rozgva, k čemur laza in lit.
lazda; lotv.	lazda in	lagzda; s. rdh crescere; pr.
pozimi, pači — tii, paiiii.iiT«; pr pa:ira. paarua.
Razven omenjenega dela ostavil je Raič v rokopisu še jako obširno jezikoslovno razpravo „0 priporni /.«“ dočim je bil	uže	pred mnogimi	leti napisal temeljit životopis Jana Hus-a
po	najnovejših virih,	ki je pa	v uredništvu „Slov. Naroda"
preminil.
Po njegovi smrti natisnil je še „Kres'“ l. 1886. dve Raičevi znanstveni razpravi: „Krnet* in pa: „Beteg, betež, betežen11.
Da se tudi z Raičevo nemško pisavo seznanimo, postavimo semkaj še kratek odlomek iz njegovega sestavka: Losa, čokat, trs, (Arehiv fiir slavische Philologie I. 620—621.)
Das Wort losa leitet. sich von der W. leg (h>g) durc.h Stei-gerung des Vokals e zu o ab, wie rek, tek: rok (prorok) tok (potok), daher log; und g wird zu 0 wie im serb. muza, muzara (mulctaria) von der W. mli.g, oder striza (segmentum panni) von strig; nslov. prežati (z. B. lenove glavice se prezajo na solnci, springen auf) von preg; serb. prežati, sezati aus prtjg, seg. In der selben Weise laza von leg. Davon ruhrt der Orts-name in der slovenischen Steiermark Haloze her, die Bewohner heifsen Haložani, Haložanje. Vergl. jedoch Fick Wtb. II. 648—9.
V	veliko korist je njemu to služilo, da se je na Hrvaškem šolal, in da je v onem času bil začel pisateljevati, ko se je goreče delalo za „ilirizem“. Dandanašnji je marsikateri skušen slovenski narodnjak tega mnenja, da bi nam v sedanjih časih bilo na veliko korist ko bi Hrvati in Slovenci imeli vsaj za vednostne stroke eden pismeni jezik. V Razlagovi „Zori“ 1. 1853. je sicer pisal neko mešanico iz staroslovenščine, hrvaščine in slovenščine, katera bi ne bila obveljala, ker so se stare oblike preveč silile zopet v rabo; pa to mu je bilo v korist v pisavi,
da mu je bil dobro znan hrvaški zlog, ki še hrani več pristnega slovanskega blaga kakor slovenščina vsaj na mejah. Pa tudi v strogo slovenski pisavi poznejše dobe mu je bila staroslovenščina vodnica v dvomljivih slučajih. V tem sta se-vjemala z Levstikom.
Zraven tega se je trudil mnogo, da bi slovenske besede, ki se samo v narečjih nahajajo, v pismeno rabo spravil in tako nezasluženega pogina rešil.
Posebno rad je rabil v pisavi deležja, morda včasih celo preobilno, tako da je zlog bil na prvi mah tem&n; na prvi mah si tudi spoznal njegov „pisek“. Svoje članke je mnogo pilil in jim skušal dati karakteristično obliko.
Kot govornik govoril je vedno odbrano slovenščino, in rabil krepke, jedrnate stavke; kot taborski govornik ni imel vrstnika; svoje govore je rad tako končava], da mu je morala zbrana množica prisegati, da se hoče zvesto tega držati, kar je slišala in kot dobro spoznala.
Rai6 zagovornik narodov.
Ko seje Raič po sedemletnem učiteljevanji zopet poprijel dušnega pastirstva, zanimal se je še sicer vedno za šolske razmere na slovenskih gimnazijah, (kakor kažejo članki v „Novicah“ 1. 1861.,) vendar ga je pa kot dušnega pastirja in državljana, ki davke plačuje od posestev, čakalo dovolj raznovrstnega narodnega dela.
Začel je šibati vse one osobe, ki imajo posel z narodom, pa ne znajo ž njim v narodnem jeziku občevati. Neki c. kr. „poverenik“ pride L 1860. k Sv. Barbari v Halozah gledat volilnih zapisnikov, ne umejoč slovenščine: Raič odmeril mu je za to primerno plačilo.1)
Duhovniki ptujske okolice imeli so dne 2(1 malega srpana shod, kjer so razpravljali svoje uradne poslove; krepko jo Raič nagovarjal svoje duhovne tovariše, naj se služijo sloVenščine.2) Krvavo se je trudil za to, da bi se v labod«ki vladikovini slovenščini pripoznala pravica, kar se uradnega jezika, v duhovniških zadevah tiče; spisal je bil slovenskim duhovnikom ročno knjižico, da bi jim bila v pripomoč pri izdelovanji službenih pisem. Odločno se je potegoval za to, da je treba matice v slovenskem jeziku pisati in je moral za to odločnost nad 100 gold. kazni plačati.
’) Dopis v „Novicah“ 1.	st.r.	24
*) „Novice“ 1. 1861., str. 263.
Več ko dvajset let. bil je Slovencem ptujskega okraja zvezda vodnica. Brigal se je živo za ustanovljenje ptujske čitalnice in je popisaval njene prve veselice v „Novicah“.
Prve pojave njegove politične brižnosti nahajamo 1. 1862.,>) ko opisujoč krivice, ki se nam Slovencem v poštnem poslovanji gode; „resno opominja g. poslanca za ptujsko in ro-gačko okolico, naj se oglasi za nas kot svoje volilce in naj se ta neprilika dotičnemu ministerstvu naznani, da vidi, koliko ravnopravnosti mi doma uživamo
Raznovrstne prilike, slovesnosti, besede rabil je v ta namen, da je v obliki, ki seje prikladala razmeram, Slovence, posebno pa prosti narod poučeval. Klanjal se je svobodomiselnim načelom, v kolikor se mogo z duhovskim stanom družiti. Obširnejše je svoje nazore razpravljal v članku „Svo-t>oda“.2) Tam pravi koj v začetku: „Zlata svoboda — blag porod kršansk; krepilno solnce društvenega življenja; tolažba slehernega umnega pojedinca; groza, strah, trepet mračnjakom, samosilnikom, črnovestnikom; sužnikom nerazumljiva, od bedakov krivo razumljena, od zažarjencev jako napačno rabljena, vendar geslo vseh poštenjakov11.3)
Potem razlaga pojmove notranje in vnanje, politiške in čisto človeške svobode, dolžnost države svobodo braniti itd.
. Se tisto leto stopi odločno v javnost4) s člankorti Slovenski tabori“; naznanja, daje „cvet slovenskega razumništva na spodnjem Štajerskem se pogovoril dne 7. malega srpana, da se na vseh slovenskih taborihnaj zahteva: 1. Slovenska skupina; 2. Uradnikom se naj doba določi, do katere se morajo naučiti slovenščine; 3. Postavne pravice za slovenščino v ljudskih in srednjih šolah; useučilišče jugoslovansko v Zagrebu; troške naj pomagajo nositi Kranjsko, Koroško, slovensko Stirsko in Primorje. Za slovensko Stirsko še stavi posebne zahteve; konečno naznanja tabor v Ljutomeru 8. velikega srpana.
Na tem taboru govoril je Raič dvakrat, najpoprej o šolah, potem o „Zedinjenem Slovenskem*. Rezolucija glede te točke bila je z viharnimi klici soglasno	vsprejeta.6)
‘) „Novice" 1. 1862., str. 409.
‘i „Narodni Koledar” in „Letopis“	1.	1868.,	str. 78—85.
a) „Novice“ 1. 1868., str. 228—229.
4) „Novicali“ I. 1867, str. 263 pripomina Raič o dualizmu in praša: nKaj jo na poti, da se brže ne dovoli in ustroji za vse zdržema živeče Slovence ena skupna narodna uprava? „Trdno smo se nadjali, da bodo državni poslanci to previdevši kot. prvo točko zapisali v spomenico, izročeno državnemu pečatniku, in to se nam jo dozdevalo največi vzrok, zakaj so slovenski državni poslanci kumovali ra/.dvoju, da sc jim obeča in podeli zedinjeno Slovensko itd.“
') „Novic.c“ 1. 1868., str. 272.
6. septembra bil je tabor v Žavoi, kjer je	zopet govoril
o šolah; „Novice““) so pod naslovom „Slovenske	učilnice* obja-
vile ves njegov govor.
V isto leto spada tudi Raičev životopis: K. Havliček Jio-rorski/, životopis in politični nazori. Izhajal je ta članek naj-poprej v „Slovenskem Narodu11, potem pa je izšel v posebni knjižici v Mariboru 1. 1869., (39 str.)
V tem spisu riše Havličkovo življenje in	kaže, kakošne
so bile takrat razmere na Češkem. Havliček	prepotoval je
Češko, Moravsko, Slovaško in avstrijsko Poljsko;1) potem jel je izdajati 1. 1848. „ Narodne novine“, ki so bile jako razširjene in so mnogo vplivale na. narod češki. Havliček bil je čist značaj, „povzdig in vzvišenje naroda češkega bila mu je zvezda, za katero je vedno ravnal svoje stopinje k delu." Raič želi Slovencem toliko Havličkov, kolikor je poslancev slovenskih v državnem zboru.
„Slorenska politika po Havlickooih nazorih“ je naslov drugemu poglavju tega spisa. „Kan slovanske politike mora biti, da vodi k sreči posamna plemena in pospešuje občno zlogo."
Slovenski narod buditi je težja stvar kakor češki narod vzdramiti, ker mi nimamo slavne zgodovine; samo ugodna zavednost nam je najnovejši zavor, „ka mi Slovenci nismo sami, nego zelena čvrsta veja velikanske lipe slovanske, bratje ogromnega naroda, ki šteje 85 milijonov ljudi, s čijih obzorja solnce nikoli ne zajde; to je nebeška2) pomisel Slovanstva."
O vseslovanstvu je dobrodušni Raič takd-le sodil: „Vse-slovanstvo, slovansko vzajemnost in edinost slovanskih narodov mislimo si na naravni porabni način ta,ko, ka ni treba nikakšne enoličnosti niti v verskem niti v političnem niti v slovstvenem oziru k slovanski edinosti in vzajemnosti, nego samič skupne podpore proti skupnim sovražnikom, kolikor dopuščajo okol-nosti. Razume se torej samo po sebi, ka nas Rusko ne bode podpiralo, pa tudi ondi ne bodemo pomoči iskali, ako si hočemo priboriti pravo ustavno svobodo in ustavna prava, zato pa nas podpira svojini obširnim slovstvom, izlasti v strogo znanstvenih predmetih, kakor nas podpira i v narodnem obziru po svoji negrozenski velikosti."
V tretjem „Rusko“ imenovanem poglavji govori o sedežih in broji ruskih prebivalcev; hvali trgovce, plemstvo in častni-štvo, ki se ne deli kot vlastna kasta od drugih državljanov.
') Pri tej priliki R. tudi slovenskim dijakom priporoča, „da bi so učili poznavati svojo učevino in slovenski jezik, šege in običaje, siromaštvo pa tudi zapuščenost, slovenskega naroda. To j^oji rodoljubje in nam Siri znanstveni krog.“ ■’) Tako „nobeško“ pomisli goji poSten Slovence ki živi v malili razmerah v Halozah in pozna Slovane iz knjig; poznejo jo priSel v držnvnom zboru do drugega prepričanja o slovanski vzajemnosti.
Objavivši v četrtem dolu svoje mnenje o vojski vpraša potem „Zakaj sem državljan ?u in pravi, „ka je država za to ustanovljena, da bi v nji državljani dosegli varnost svoje osobe in inietka, prava- pravičnosti in večje pozemeljske blaženosti11. . . .
„Le ustavna, svobodna, pravna in vsem državljanom enako pravična država sme gojiti zanesljivo upanje na častno bodočnost."
Konečno odgovori na vprašanje: „ Kaj je ustavna drža ra ?u tako-le: „Po ustavnih načelih je država za tri, da bi v njej državljani nahajali varnost srnje osobe in imetka, red in svobodno gibanje, napredek, omiko in društveno blaženostDa se uprava vodi na najlepši način, potrebna je „tiskorna svoboda, društvena svoboda, narodna ravnoprarnost, osolita varnost, verska in učna svoboda, srnjaka svoboda in samouprava".
Istega leta, ko je izdal Havličkov životopis. udeležil se je tudi tabora v Ormožu1) 8. avgusta. Ker se je prelepemu dovršenemu Raičevemu govoru o važnosti šol prisodil venec, hočemo tukaj nekaj njegovih mislij navesti. S početkom omenja, da mu je vršiti najimenitnejšo nalogo v vsem življenji, ker mora pokazati, kako se, naj slovenska mladina uči, da bo na večjo korist sebi, narodu in državi: nič da ni vzvišenejšega in častnejšega nego navajati mladino svojega naroda po pravem potu v svet.ohram prijazne bodočnosti. Ulago srce, prebrisani in razriti mn in zdravo krepko telo delajo človeka, srečnega in koristnega sebi in društvu. V osnovnih učilnicah se mora učiti v narodnem jeziku, kajti 99 otrok ostane pri motiki; Slovenci
morajo tudi gospodarske in gospodinjske učilnice imeti...............
ne sme so prikrivati, da poldrugi milijon Slovencev šteje 2000 slovenskih dijakov, da pa nima nobene srednje šole.
Obrnivši se k mladini, jej reče, da jo narod postavlja za Vernega stražnika, svojih pravic, grobov svojih milih očetov in praočetov, da jih ne bode tlačila tujčeva peta, da ji je izročil najdražjo dedino - jezik in narodnost, da ohrani oboje zvesto in neoskrunjeno. Prosi jo v imeni slovenskih sprednikov, roditeljev. zatiranega naroda slovenskega, v imeni matere Slave in njenega poštenja in časti, njene boljše bodočnosti in v imeni vsega slovanskega naroda, naj bode stalno naša, značajna, narodna,, naj nikoli ne popusti od slovenskega prapora. Videči mladino navdušeno za vse, kar je blago in narodno, zahteva, od nje. naj mu s prisego potrdi svoje dobre nakane — kajti navdušenost se lahko izkadi kakor dim, mine kakor rosa s trave da bode marljiva, in delavna na, korist svojemu narodu, da, bode pravična, poštena in nravnega vedenja, da bode
„Novie.e“ I 1869., str. 2r>8 : „Spet. je mati Slovenija doživela srefien tlan“. Isti dan je bil pri Celji Verfalsungstag.
po vzgledih čudnih mož branila, pravo, istino in svobodo do zadnjega vzdiha,. da se bode vselej upirala tujemu in krivičnemu gospodstvu nad slovenskim narodom; da hoče iskreno in brez strahu ljubiti dom in rod do črnega groba. “
Veličasten je bil ta prizor, ko je mladina prisegala ne-omahljivo vernost narodu svojemu.
Govornik vsklikne prijemši prisego mladine: „Tako si mi, mila mladina slovenska, učinila prisego slovesno pred obilo zbranim narodom pod milim in vedrim nebom, katero je prestol božanstva; zvesto jo vdrži! Živelo zlato upanje bodoče sreče slovenskega naroda! Živelo!"1)
Tudi Kopitarjeve slavnosti v Repnjah 22. avgusta 1' 1880. se je Raič udeležil. Po obedu bila je pod milim nebom prosta zabava, pri kateri je o „ zedinjeni Sloveniji" tako navdušeno govoril, da se je navdušenost polastila vseh poslušalcev.2)
Živo se je Raič zanimal za tabor, ki so ga hoteli v ko-lotači ptujskem 1. 1881. sklicati; „Slovenski Narod“ je uže objavil poziv 17. avgusta 1. 1881. in Raič je dal 5000 vabil na, svoje stroške natisniti; dr. Gregorec mu pa iz ozirov „visoke politike" odločno odsvetuje tabore snovati.
Ta leta zabranila je vlada tabore, našel pa je Raič ugodne prilike, da, je mogel narod poučevati, in te prilike so slovesnosti, ki so se slavnim možem na čast prirejale, n. pr. Stanku Vrazu dne 8. sept. I. 1880. v Cerovci; Štefanu Modrinjaku dne 25. sept. 1. 1881. v Središči in Franu Miklošiču dne
2.	sept. 1. 1883. v Ljutomeru.
Pri Vrazovi svečanosti da,l je odduška svojemu hrepenenju po juguslovanski vzajemnosti, za katero je bil vnet uže od mladih nog. Vilinsko-lepi Cerovec pa, je tudi v tako ugodnem kraji, da se ni čuditi, da se je sešlo ondi toliko tisoč slovenskega in hrvaškega naroda, mej tem i najodličnejših mož
—	kakor še nikoli poprej.
Ker sodimo, da omikani Slovenec pozna, Vrazovo življenje in njegovo važnost za, Hrvate in Slovence, nočemo dalje razpravljati o pomenu te svečanosti, samo to je opomina, vredno, da se je Ra,id o priliki Kopitarjeve slavnosti v Repnjah mesec poprej e z ljubljanskimi veljaki, posebno pa z dr. Janezom Hlei-\veisom, o. književni zvezi mej Hrvati in Slovenci razgovarjal, in da so v Ljubljani pritrdili njegovim nazorom in ga, h krati pooblastili, da pri Vrazovi svečanosti bratom Hrvatom ta skončatek naznani.
Tako je tedaj v slavnostnem govoru izgovoril one idealne besede: „Slavni in odlični gostovi pobratimi Hrvatje! Pred
‘) ,.Slovan1' 1 1HH6 , t-tr 841—842.
Kopitarjeva Spomenica str. 188.
kratkim zložili so se brez kakega prigovora pora/mi rodoljubi in pisatelji slovenski v Ljubljani: da Slovenci mahoma sprejmemo srbsko-hrvatski jezik, nam najbliže sorodni vsaj istorodni. kot. književni jezik za strogo znanstvene stvari, ker tako odpira se nam večje občinstvo in širša domovina* Da se to teni laglje omogoči, pristavlja, da „bode srednjim učiliščem na Slovenskem treba tudi skrbeti za točno naučenje tega odličnega narečja, kar uže veleva naučni črtež od 1849. leta. V jedinosti je moč.“
Pri Modrinjakovi svečanosti dne 25. septembra 1. 1881. v Središči govori o velikem vplivu pesnikov na narod in prehaja potem na politično polje; »potreba zedinjenja se mora pokazati pri vseh prilikah; zedinjenje vseh Slovencev mora hiti neprestano na dnevnem redit".
Tako je tudi dve leti pozneje znal osnovati v Ljutomeru
3.	septembra 1. 1883. velikansko narodno svečanost, sedemdesetletnico Miklošiču, naj večjemu jezikoslovcu. Uže leto poprej, t. j. jeseni 1. 1882., ko sem bival nekaj dni pri njem, sprožil je misel, da se peljemo on, dr. Požar in jaz v Ljutomer, da se store prvi koraki. Zapisnik tiste prve seje seje potem v „Slov. Narodu" objavil. Vse leto 1883. skrbel je za to, da se slavnost častno zvrši. Slavnostni govor je govoril prof. Krek; za, njim govori Raid in pravi naštevši najimenitnejša Miklošičeva, dela, da Miklošiču slavljencu ni treba te svečanosti, a potrebujemo je mi, da se z nova navdušimo za narodne svetinje, ter obečamo stalno vernost svojemu narodu. Omenil je mej drugim tudi to, da so 1. 1848. Slovani imeli na Dunaji društvo „Slovenijo“, ka teremu je predsedoval Miklošič; to društvo je izdalo okrožnico o zedinjenji Slovencev, o ravnopravnosti slovenščine v šolah itd.
Uže dosle smo videli, kolikostransko je bilo Raičevo delovanje, vendar trdimo, da mu je bilo na prebujenji prostega naroda največ ležeče, in gotovo je, da je v tem svojem delovanji — res da potrošivši vse svoje gmotne in duševne sile
—	dosegel ravno največji uspeh. Saj pa tudi nihče ni tako hitro našel kake prilike, da se narod zbere, kakor on; in tudi nihče take prilike ni znal tako popolnoma izkoristiti, kakor Raič. Tu ali tam narodil se je pred toliko ali toliko leti mož, Slovenec, vtem ali drugem obziru koristil je svojemu narodu: evo, treba se gaje spomniti, treba ga narodu postaviti v zgled.
Svečanost bila je sklenena. Ali kako jo uprizoriti? Od Sv. Barbare gredo pisma v Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor župnik Raič se še nekaterekrati veze v Ptuj ali Ormož — in kmalu je „Slov. Narod“ naznanjal, da se bode tu in tam vršila svečanost, a. da bode govoril Bož. Raič. In kako je govoril? Le čitaj te govore njegove, dal jo vse na svoje stroške ponatisniti, da se razdele v stotinah mej narod, da obrode
3*
zaželeni sad. To niso v zadnjem hipu lepo nanizane elegantne fraze. Raič je navadno uže dolgo poprej dobro premislil, od katere strani se mu je predmeta lotiti, da dobi velika zbrana množica kaj haska od svečanosti; v govoru pa, za katerega je cele tedne popreje zbiral in prebiral misli in izraze, skusil jo narod kolikor mogoče poučiti o pravicah, ki ga idejo, in o krivicah, ki se mu povsodi gode. Toda ne zaradi ednega samega govora hotel je zbirati tisoče naroda, nego „tolmačiti" kakor je rekal sam moralo se je izlasti še potem prav posebno, ko je posedla ogromna množica okolo miz ter je bila okrepčavši se z dobrim prigrizkom in rujno kapljico tembolj dovzetna za poučno navdušeno besi',do. Pa tudi te napitnice
-	kakor se jim pravi —, niso bile samo „ad personam“ nego izlasti „ad rem“. Take so bile slavnosti, katere je snoval Raič, in uspehi ne dado se tajiti.
Premišljeni udeležitelj take slavnosti mora le želeti, da bi se jih vršilo še mnogo, toda ravno takih, po vsem Slovenskem. Kdor je opazoval narod naš v takih in enakih prilikah, sprevidel je, kako se zanima, kako rad posluša, kako pozneje šo doma pripoveduje to, kar si je zapomnil. Zali bog da se po inod vrše take svetkovine bolj za omikance, katerih — tako je Raič vedno zatrjeval	ne treba poučevati na shodih,
dočim narod gleda le od daleč!
Poznal je pa tudi nezmerno važnost narodnega šolstva za probujo Slovencev. Javno je to izrazil na, taboru v Žalci mej drugim z lapidarnimi besedami: „Arkimod je rekel: Dajte mi stalo, kamor naslonim svojo orodje, in zemljo vzdignem. Jaz pa velim: Dajte mi učilnice v oblast, in s celim dušnim svetom bodem gibal!11 Zlato načelo, katero šo dandanašnji najtopleje priporočamo visokim in nizkim politikom slovenskim.
Zato se je dal voliti za prvomestnika krajnemu šolskemu sovetu in šola ni imela v vseh dobah boljšega prijatelja, kakor je bil Raič. Z večine jo njegova zasluga, da se je pri Sv. Barbari v Halozah razširila šola s primerno majhnimi stroški v trorazrednico, in trudil so jo pridobiti tej šoli tudi najsposobnejših ob jednem i narodnih učiteljev. Ko so zmagali Slovenci pri volitvah v ptujski okrajni zastop, tedaj pride Raič 1. 1881. kot odbornik okrajnega zastopa še z drugimi slovenskimi izvrstnjaki v okrajni šolski svet. v kojem so imeli sedaj Slovenci večino.
K tem sejam vozil so je Raič no le iz Haloz v vsaki dobi in v vsakem vremeni točno, nego tudi pozneje še z Dunaja kot državni poslanec. Pred vsako sejo pa, so so še člani slovenske večine sešli ter zedinili, kako imajo v vsaki točki postopati, kaj imajo predlagati. Res da je odločnim narodno važnim sklopom te večine predsednik običajno ugovarjal,
ter je take ugovore tudi višja oblast potrdila, vendar bi se bile morale konečno za Slovence stvari ugodno zasukati, ako bi bili prihajali jednaki sklepi dosledno tudi od drugih stran ij. In Raič nameraval jo uže tudi dogovor s slovenskimi šolskimi sovetovalci tudi drugih okrajev znajoč, da „v edinosti je moč“. Kdor je, kakor pisec tega, opazoval delavnost toga okrajnega šolskega soveta za dobe Raiča in dr. Gregoriča ter pozna, nekoliko šolske razmere po Slovenskem: ta pač želi, da bi se mnrigokoji naši možje, imejoči še mnogo večja prava in važnejše dolžnosti, zgledali nad umrlim Božidarom.
Razven tega, je pa Raič tudi znal ceniti narodno učiteljstvo ter je je smatral poleg duhovščini' najvažnejšim čini-teljem za razvoj narodno, zavesti. Čutil je pač nedostatek vzgoje na mariborskem učiteljišči ter vodno in povsodi, s pismom in besedo zahteval na tem pedagogiji zdravo pedagogike,- tla so imajo ponudniki učiteljstva vseh predmetov učiti slovenski, ako mislijo službovati na slovenskih šolah; zato jo učitelje vedno spodbujal, naj mnogo slovenskega bero in tudi v omiki slovenski napredujejo. Pri nobenem shodu ni izpustil učiteljstva, da bi se ga no. bil spomnil z navdušujočimi besedami, naj bode značajno, naj dela za narod, iz katerega in za katerega jo. In ros, kadar jo on v njihovem društvu nastopil, ni ga bilo omahljivca v njih številu.
Kakor za pravice slovenščine v uradu in šoli, tako trudil so je za isto pravico, i v cerkvi. Kakor je zahteval, da se učitelji, namenjeni slovenski deci, uče sami dovoljno slovenski, tako se je trudil tudi, da bi so v labodskem semenišči učili bogoslovci slovenski predmetov svojih slovenski. A ne samo to, nego sprožil je i veliko, njega povse vredno pomisel, da se posvečeni jezik staroslovenski mora učiti po naših slovenskih semeniščih. Zato ga, je zlasti pa,pa Leva XIII. slavni' »Grande munus“ navdušil. Deloval je za to svojo prelepo pomisel najprvo mej svojimi zavednimi duhovnimi tovariši, potem pa pisal i vladiki, naj v tem obziru blagovoli kaj ukreniti. In res, udal se je —- to slavo mu morajo Slovenci priznati — vladika zlasti še vsled sklopa vladikovinske sinode (1. 1884.) tej zahtevi in odredil, da so predava staroslovenščina bogoslovcem 3. in 4. leta, sicer kot, neobvezni predmet, a, vendar kot predmet!
Zalibog od sklepa ni prišlo do zvršitve, kor so je profesor, kateremu se jo bil pouk namenil, branil učiti predmet kot prostovoljni. Raid gojil je namreč pri tem krasno nado, da utegne cerkev še kodaj Slovencem podeliti, kar je njihovega.
Tako smo dospeli do zadnjega leta, v katerem se je Raič potegoval za, pravice Slovencev kot zasobnik; prihodnje leto, to jo 1. 1884. je uže kot državni poslanec povzdignil svoj glas
v svetli prestolnici naši. Predno o tem govorimo, oglejmo si še drugo stran njegovega političnega delovanja in sicer v pomirjevalnem1} smislu.
Zna.no je, da se v letih 1873. blizo do 1876. slovenski politiki niso strinjali glede pota ali načina, kako hi se Slovencem moglo pomagati; nekaterim so ugajala bolj svobodomiselna. načela, drugim zopet konservativna; navstalo je navskrižje in izustila se je marsikatera britka beseda v ostrem mejsobnem boji. Vsak treznomisleč Sloveni',c je obžaloval te razmere in želel konca prepiru.
Raič je dostikrat premišljeval o tem predmetu in se s svojimi prijatelji, posebno / dr. Geršakom pogovarjal. V prijateljski družbi sta si 31. avg. I. 1874. ..delo naložila"2) stranke pomiriti.
Geršak piSe: „Mnogi> sem premišljeval in premetaval semtertje, pa že prod začetkom gine upanje na vspeh; toro.j Se t.udi nisem nikomur pisal. Včeraj som hil v Središči pri gosp. Kočevarji z gosp. prof. Sinkom in sem to stvar omenil; on žoli, da l>i so hitro začelo in pričakuje vspoSne nagodbe; pa neomahljivo trdi, da se gosp. Kosar ne smo opustiti; Sinko pravi, da jo gosp. dr Ulaga prenapet, tudi v verski!) zadevali in da ga Kosar večkrat, pomirjuje, — Mislim torej, da bi treba bilo obema pisati, in da bi Ti pisal Ulagi, jaz p:i Kosarju. Na drugi strani pa bo spet treba pisati dr. Vošnjaku in dr. Razlagu, ter bi Ti pisal VoSnjaku, jaz pa Razlagu, ker so mi dozdeva, da bodemo v Ljubljani pri stranki ,,Slov. Naroda" nahajali večjo težave, kakor pri stranki „Novic“.
Predlagala sta nov program, in nokakov nadzirateljni odbor nad vsemi poslanci11) in te svoje nazore v pismu dno 3. oktobra Bleiwoisu sporočila. Ta Raiču dno 14. oktobra 1. 1874. tako-lo odgovarja:
Prečastiti gospod!
Vsled cenjenega dopisa od 3. t. m. počastnjom se Vam sledeče odgovoriti:
VaS predlog, ki namerava porazumljenje in spravo med slovenskima strankama, mora pač vsak rodoljub pozdraviti s prisrčno radostjo, kajti nesrečni razpor podira, kar smo zidali z velikim trudom in olajSuje nasprotnikom slovenstva dosego hudobnih njihovih namer.
Po vsem tem si tedaj lahko mislite, da jo pismo VaSe razveselilo vso pionirje naše domovine, ki že mnogo let na straži stojč za blagor njen in za upor proti germanizaciji.
Čital sem čestit.o VaSo pismo včeraj narodnemu klubu naSih poslancev, ki vse rodoljube deželnega zbora izvzemSi dr. Razlaga, dr. Zarnika in Obrezo obsega. — In soglasno jo bilo odobreno, naj na Vaše cenjeno pismo odgovorim to-lo:
Porazumljenje in popolna sprava med slovenskima strankama so mahoma izvrši s tem, da so narodnjaki, ki so zapustili častitljivo slovonsko zastavo, zopot vrnejo pod to zastavo. Kajti gesla narodnih protestantov, ‘)
‘) V ,,Slov. Narodu1’, letnik IV. St. 110; letnik V št. 1)5, in 11H je pisal Raič tudi v tem smislu.
') Pismo dr. GerSaka Raiču dno S), sept. 1. 1874.
:1j Hermann piSe Raiču dno 28. sept,. I. 1874., da si ničesar ne obeta
o	takih predlogih.
*) Nekateri ostri izrazi sredi tega pisma so izpuščeni, da bi so nikoga ne žalilo.
P*R
ki se glasijo: ,,Vse za omiko, svobodo in napredek11, motijo ljudstvo, kor vsa dejanja slovenskih voditeljev od 1. 1840. so merila in merijo na omiko našega naroda, na svobodo v razvit.ku njegovih pravic, v napredek v vsem Ali nismo edini napravljali čitalnice? — ali nismo edini snovali Matico? — ali nismo edini borili se za obveljavo narodnega jezika v šolah, pisarnah? — ali nismo napravili šol za poljedelstvo? — ali nismo spisali knjig mnogovrstnega obsežka? — ali nismo na taborih edini razlagali naš program? — vsaj na fotografiji največjoga taborja slovenskega v Vižmarjih 1. 1861). še vidimo Bleivveisa in Costo, Razlaga in Zarnika, Vošnjaka in Tonklija?"
Potem razpravlja pismo, da je na Mladoslovence preveč vplival tuji liberalizem, da se mej duhovniki in grofi nahaja več poštenih zagovornikov slovenskih t.irjatev, da se tedaj ne sme proti tem stanovom delati in nadaljnje tako:
,,Nekaterim mlajšim rodoljubom našim se je morda za malo zdelo strinjati se /mirom z idejami in načeli starejših. Ali tega pa nihče ni zahteval ; veljal je zmirom le večine glas. To pa mora biti, kajti brez d i s c i-pline ni nobenega redu na svetu; disciplina tudi slabe dela močne; kam pridemo, če vsak svoje trdi in so ne vda večini ? In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas! -- Pod tem ščitom nam jo lahko zložnim biti za geslo našo starodavno „za vero, dom, cara“.
To, prečastiti gospod, so moje in mojih političnih prijateljev misli. Izročujetn Vam jih z željo, da jih Vi in Vaši resno in s čisto ljubeznijo do milega našega naroda prevdarite.
Ako to storite, uverjen sem, da mi ne boste očitali, da zahtevam kaj, kar ni mogoče. Kako neki bi to moglo napačno in krivo biti, kar jo od
1	1843. do 1872. pravo in vzajemno bilo.
Drago bo meni in mojim prijateljem, ako daste od svojih glas, da se brez kovanja novih prislovic najdemo vsi Slovenci pod tistim geslom, v katerem prava omika, prava svoboda, krepki upor germanizaciji, pravi napredek, in po vsem tem blagostan naroda našega najobširnejše polje imajo.“
Z odličnim spoštovanjem
Vam udani
V Ljubljani 14. okt. 1874.	dr.	Jun.	Jileiireis.
Raič je veljal kolikor toliko kot vodja mladoslovenske stranke, a se je trudil na vse strani, da bi zbližal obe stranki. Hermann priznava, da se „Raic z ozirom na žalostno stanje, v katerem se slovenski narod nahaja, s prijateljem Geršakom v blagem smislu trudi, zediniti zopet obe stranki". O novem programu in o kakem odboru, ki bi delovanje vseh slovenskih poslancev nadziral, si Hermann malokaj prida obeta.
Po mojem mnenji nobeden volilni okraj na Slovenskem ni imel narodnjaka, ki bi se bil tako skrbno brigal za vsako narodno zadevo, kakor Raič za okraj ptujski.
Tako je. deloval Raič mnogo let v svojem okraji kakor v blagor ožjih svojih rojakov tako v prospeh vsega slovenstva. Pri tem pa. da se je vse življenje imel trdo boriti se z nasprotniki pravice in resnice, tolažilo in bodrilo ga je vsaj to, da, so vsi Slovenci njegov značaj in njegov trud priznavali, in da ga je zlasti njegov okraj obožaval. Tu niso izvrstni rodoljubi ni česa stvorih, da bi se ne bili preje vprašali: „Kaj poreče k
') List od dne 28. sept. 1. 1874
temu Raid?“ Zato so o najvažnejših narodnih stvareh sklepali najprvo pri Sv. Barbari v Halozah, pri izrednem župniku Raiči. Jasno je tedaj, da so Slovenci ptujskega okraja temu dolgo let priznanemu prvoboritelju — po smrti Hermannovi namenili državno poslanstvo, ter da niso branečemu se, češ da je uže prestar, da ni jurist ali zgodovinar, nehali prigovarjati, prodno ni te častno pa težavne naloge tudi sprejel. Vsaj pa tudi tako delavnega, tako zmožnega., tako jekleno-značajnega, tako nezavisnega in tako občepriljubljenega moža daleč na, okolo ni bilo najti. Udal se je slednjič prošnji svojih rojakov, a pristavil tudi usodne za-se besede: „Vem. da idem v smrt, a ker hočete, bodi za narod“.
Raiču ni bilo treba mnogo se predstavljati in programa razvijati, kajti povsod so ga radostno vsprejeli, kjerkoli se je pokazal. 31. januvarja 1. .L884. je bil izvoljen državnim poslancem s 318 glasovi, nasprotnik jih je dobil 42. Še istega leta, 19. avgusta je bil na, mesto istega Hermanna izvoljen tudi v deželni zbor štajerski.
Kako se bode novi poslanec potegoval za, narod svoj i v zbornicah, kažeta gesli, koji si je bil uže davno preje izvolil. Na pečatniku svojem urezani je imel besedi: „Rodu pravico", a v „Novicah" 1. 1868. izrekel je bil zahtevo: „Dajte Bogu. kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, a tudi narodu, kar je narodovega! In dobro bode na, svetu".
Volilcem je obečal se, potegovati za, to, „da bodo osnovne šole na Slovenskem slovensko, učiteljišče, v Mariboru bodi za slovenski Štajer slovensko, nemščina pa bodi v njem obvezni predmet; za slovenske pravnike naj se osnujejo na graškem useučilišči stolice, da se bodo ondi razlagali slovenski: občni državljanski zakonik, pravdni in nepravdni postopnik, kazenski zakonik, kazenski postopnik, trgovinsko in meniško pravo; deželno šolsko svetovalstvo v Gradci se preinači ali pa se, kar še bolje želimo, preseli za Slovence na, spodnjo Štajersko tako, da bode nam pravično; šolski nadzorniki in načelniki okrajnih šolskih svetov, nam Slovencem protivni. naj se odst,rane; vsi na Slovenskem kruh trošeči uradniki morajo znati slovenski v besedi in pismu in morajo uredovati z vsemi slovenskimi občinami slovenski; Mali Štajer naj dobi poseben oddelek namestniški, ali pa naj se združo vsi Slovenc,i v jedno upravno celoto Slovensko; slovenski poslanci naj se tesneje združe s slovanskimi poslanci dalmatinskimi. Siromakom naj se ženitev omeji, V gospodarskem oziru pa: deroča Drava naj se omeji na slovenskem Štajerskem; železnica naj se gradi od Radgone nad Ljutomer v Ormož, cena soli naj se znantno zniža; mitninska zveza odbijaj se s Prusko; naloži naj se visoka mitnina ali dača na tuja vina,, osobito magyarska;
dače naj se pobirajo po dovršeni mlat.vi, po vinskih goricah pa. po dokončanem branji; uvedi se borzni davek; veliki kapital obdači naj se bolje; kmečki domovi naj se urede, da se ne bodo smeli prodajati, posestva ne kosati, preveč zadolževati ali ne prodajati za nekoliko dolžnih goldinarjev: občinam naj se pošiljajo dopisi od vseh uradov jedino v slovenski besedi in občinskim predstojnikom se odvzemi preobilno mnogopisje1).11
Svoje nazore je brez strahu in odločno zastopal. „Pokojni Raič je imel vse dobre lastnosti, samo ni bil diplomat.“ je pisal njegov stari prijatelj.
Oglasil se je Raič takoj na, korist Slovencem v proračunski obravnavi 1. 1884. in je mej drugim dokazoval, da je ime Slovan uže staro. Iz Kronike Antona Popa Vramea.-) tiskane v Ljubljani 1. 1578. je državne poslance seznanil s temi podatki: L. 280. Aurelius probus rimski cesar na Sloveni eh umorjen bil. L. 401. Atila kralj posta, sl o ven s ku zemlju i Orsag do morja zavje. L. 429. Sveti Hieronim doktor Slo ven. L. 683. Trebelin kralj slovenski i Bugarski ovo ureme posta. L. 744. Huni drugoč v Panoniu ali Slovensku zemlju jesu došli. Velika množina Vogrov Slovenov in Hrvatov poginuše. L. 1537. Ivan Kocian general Ferdinanda krala vojsku proti Turkom na Slovenski Orsag ali zemlju dopelja. L. 1570. Veliki strašan glad ji' bil na Slovenieh; vstali i zdignuli su se bili proti svoje gospode in plemenitim ljudem. L. 1578. Gospodin Christof IJngnad posta Hrvatskim i Slovenskim banom. L. 1564. Draškovič Jura j na Zagrebečku biskupiu dojde na Sl o ve ni e.
Razpravljajoč potrebo slovenskih stolic na. graškem vseučilišči je državnim poslancem iz ustanovnega pisma omenjenega vseučilišča iz 1. 1885. moj drugim tudi ta odstavek čital: IJniversitatem in nostra civit.at.fi Graecensi St.yria Metropoli eum in finem inst.it.uere et. erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subditorum saluti commodisque prospicient.es. sibi licero exi.st.imaba.nt, illud nos quoque, qui plures easque ampliores diversarum nationum et linguarum provinci a. s (čujte! na desnici) possidemus. multo majori ratione et jure posse omnes intelligent.
Tudi kot. deželni poslanec se je v zboru v Gradci dostikrat -oglasil; 22. sept I. 1884. interpeloval je namestnika o nameščenji profesorjev na ptujskem deželnem gimnaziji, 30. sep. 1. 1884. namestnika kot predsednika deželnega šolskega sveta
o	sestavi izpraševalne komisije, za osnovne in meščanske šole.
') , Slovan" 872.
-) Kor je navedena knjiga redka, naj Častiti bralci dovolo, da sc ta stvar tudi tukaj omeni	/V*.
Dne 7. dec. 1. 1885. interpeloval je Raid spet, namestnika štir-skega o mariborskem učiteljišči z ozirom na ministerski ukaz, po katerem l»i moral slovenščino formalno izprašan učitelj učiti po štiri ure na, teden; dne 15. dec. 1. 1885. kazal je Raič v deželnem zboru štajerskem na, krivice, ki se gode Slovencem ptujskega okraja s tein, da ni postavno izprašanega učitelja za slovenščino na, ptujskem gimnaziji.
Istega leta se oglasi Raič drugo krat v državnem zboru 28. feb. zalit,e,vaje šolskih nadzornikov slovenščine, popolnem zmožnih.
Poslednjikrat, oglasi se Raič v državnem zboru 1.9. sušca 1.1886. razkrivajoč krivice, ki se. Slovencem posebno v ptujskem okraji gode.
Raič človek in gostoljub.
Božidar Raič bil je mož orjaške postave, izredno nadarjen in ostroumen, imel je pa, in si ohranil tudi do smrtne svoje bolezni neko redko mladeniško živahnost. S temi svojstvi združeval je pa, jekleno voljo in uprav češko marljivost. Dasi izvrsten jezikoznanec, vendar je kakor pri najvažnejšem sestavku tako tudi pri navadnem dopisu vsak izraz dobro preudaril, ki ga je kanil rabiti. Zato sta se mu pa, tudi sčasom jezik in slog slovenski tako pokorila, da mu ni bil — kakor se splošno in po pravici trdi v karakteristični pisavi nihče kos. Dasiravno je bil rojen govornik ter je znal kakor le malokdo tudi v improvizovanem govoru poslušalce očarati in razvneti, ipak se je za vsak javni govor prav vestno pripravljal. Jedva je bil odločen, da bode tu ali tam govoril, uže se je vsak dan za, rana zjutraj sprehajal po krasnih vrhovih svojih goric ter ondi razgledavajoč se po rajski okolici čital knjige, snoval govor ter si beležil zanj vzvišene1 misli.
Raič je bil sicer selski župnik ter se je rad šaljivo na,-zival „haloški krnet11, ali v resnici ni na nič tako nerad mislil kakor na, veliko svoje gospodarstvo, nego je blagroval uradnike, katerim se razve,n s poklicem ni treba baviti z drugimi takimi za znanstveno izobraženega moža neprimernimi posli. Vse drugače so ga zanimale knjige. Ko si vstopil v pritlično njegovo sobo-obednico, zazdelo se ti je, da si naletel h kakemu vseučiliščnemu profesoru. Tu so se v visokih sklada,nicah vrstili slovarji vseh slovanskih in še drugih jezikov, tu so v debelih zvezkih domovali Ropp, Schleicher, Fick, Miklošič in množica drugih, a z mize sem pozdravljali so ti', skoro vsi vsakdanji znanci časopisi, mej njimi navadno tudi hrvaški, češki, ruski,
Dr. K. Glasor: B >židar Riič \
.Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen,
Kadar braniti jo čest.i in pravdo Narodu in jeziku svojemu!
Ne varaj sam se, varati ne daj se Sovražnikom — — -- — —
To zlato bosedo umirajočega Tugomera spolnjeval jo Raid vso svoje življenje. Tvrd je bil kakor jeklo kot narodnjak, in ipak kot človek — kako mehek, kako blag! Lastnost, ki kaže plemenito srce, lastnost, po kateri se Slovani, osobito pa Jugoslovani odlikujejo, lastnost nesebične gostoljubnosti imel je Raič v najvišji meri. Dasi mu jo vsak pošten Slovenec dobro došol o lepem ali slabem vremeni, ipak jo nadarjeno in marljivo mladino najrajšo sprejemal pod svojo prijazno streho. Vsakokrat ga. je v srce veselilo, kadar je mogel krdelce mladih odličnjakov zbrati okolo sebe; takrat mu je beseda tekla v divnih napitnicah in marsikaterega navdušila, da se je za trdno odločil, živeti vodno za domovino. Radoval se je, če je zapazil, da tudi temu ali onemu mladeniču beseda gladko točo, ker je bil prepriča,n iz lastno skušnje, kako koristen je dar odlične zgovornosti.
Mladeniču pa hotečemu se mirno posvečevati znanosti dal je preblagodušni ta gospod na razpolaganje vse, kar je imel. Tako piše preblagi ta prijatelj slovensko mladine modro-slovcu Požaru, uredniku tega Letopisa, v Gradec: ,, Veseli me,
ka imate zaupnost na mojo neznatno oso!most.........................Jaz
razpolagam vrh župnega hrama tudi v najkrajši bližini na krasnih hribih z dvema priličnima vinogradskima hramoma, kder je v toplejšem letnem razdobji jako primerno in ugodno klanjati se modricam; živa duša vas ne bode motila.“ In res bil je omenjeni gospod dve loti preblagega župnika gost, a ob jednem i marljiv učenec, tako da se vedno spomina pokojnega Raida. kot najblažjega dobrotnika in učitelja. Toda te svoje velike gostoljubnosti pokojnik ni smatral kot kako posebno svojo vrlino - zato je bil sploh preskromen —, nogo je čutil v sebi uprav potrebo, da v oddaljenem selu občuje z osebami goječimi znanost in višje ideale. Pri vsaki priliki jo zatrjeval, kako vesel je izvrstne mlade družbe, kako potreben je je, da se i sam mej njo pomlaja; in ros se jo pomlajal duh njegov vodno v znanostih in v nazorih. A ne samo zato, da seje sam navduševal za vse lopo in vzvišeno, marveč tudi zato zbiral je tako rad vrlo slovensko mladino okolo sebe, da jo je so svojimi obilnimi skušnjami in z navdušeno besedo utrjeval v nazorih ter jo pripravljal za poznejšo javno delovanje. Čestokrat rekel je: „ Glejte, draga, častna mladina, kadar nas ne bode, tedaj nastopite vi. - Sanguis martyrum semen christianorum.“ Zato je vabil k sebi le nadarjene in marljive dijake. Lahko
trdimo, da je bil težko kdo slovenski učeči se mladini toliko priljubljen, kakor je bil Raič, dobrotnik ji pa gotovo nihče ni bil večji. -
Daje bila pa ta gostoljubnost njegova res prava slovanska gostoljubnost, svedoči tudi to, da je z lastno mu prijaznostjo in taktnostjo sprejemal in pogoščeval tudi svoje politične in ob jednem osobne nasprotnike, kadar so dohajali v Haloze.
Še nekega značajnega svojst.va Raičevega ne moremo zamolčati. Nikoli namreč ni pokojnik trpel pogovorov o zasobnih slabostih katerekoli, a najmanj narodne osobe, sploh obrekovanja ni poslušal, in spletke, naj jih je spletal kdorkoli in proti komurkoli, sovražil je iz dna plemenitega svojega srca. Klevetnik pri njem nijeden ničesar ni opravil. Zato čutil se je gost stopivši por! gostoljubno njegovo streho še posebno srečen, zato imelo ji', življenje pri njem še izlasti tist idiličen značaj, ki bi ga človek zaman še kje drugje iskal.
Odlične Slovane,, ki so ga pohajali, rad je za nekaj časa pridržaval pri sebi in tožno mu je bilo pri srci, kadar so odhajali. Bolgar Suknarov bil je dalje časa Raičev gost; mej drugimi mnogimi odličnjaki pohodil ga je nekoč i profesor Budilovič; 1. 1883. na, jesen bival je pozna,njski Poljak dr. J. Leeiejewski, privatni docent slovanskega jezikoslovja na Dunaji, dva meseca pri njem zlasti zato, da se je do dobra seznanil se slovenskim jezikom. Pisatelj tega životopisa bivši učenec Raičev uže v prvem gimnazijskem razredu preživel je cele počitnice 1, 1884, pri blagem Božidaru.
Besede, ki jih je bil izrekel Raič ptujskim rodoljubom, ko so mu prišli ponujat poslanstva po Hermannovi smrti, besede, da bode ta posel njegova smrt, žalibog so se prerano uresničile. Kot odločen mož je bil prepričan, da se v ostrem in odločnem boji več doseže kakor v bojazljivem in koristolovnem odlašanji. Starejšim Čehom ni bilo po volji, da je vse posebne slučaje krivičnosti, ki se godi Slovencem, po vrsti našteval, mislečim, da se s tem nič ne doseže. Veliki duševni napori in njegove skušnje, o slovanski vzajemnosti zlasti o priliki zadnjega, njegovega govora dne 19. marnja 1. 1886.1) vcepile so mu smrtno kal v orjaško telo, ki še od bolezni prestane štiri leta preje ni bilo popolnoma okrevalo. Kmalu po tem poslednjem govoru svojem zbolel je na Dunaji. Poslanec g. Miha Vošnjak prepeljal ga je 31. marcija iz zasebnega stanovanja pri minorit ib v občno bolnišče, kjer je ležal štiri tedne za logarjem.
‘) O njegovimi političnem delovanji v državnem zboru in žalostnih ^izmerah mej naSimi politiki gl. „Slovanu 1. 1886,, str. 372—378.
Na veliki četrtek pride njegov bratranec g. prof. A. Raid ponj ter ga prepelje s seboj v Ljubljano. Solze radosti so ga polile, ko se je pripeljal na domača slovenska tla, čutil se je spet poživljenega. Tu sta se poleg dr. Vošnjaka, najiskrenejšega mu prijatelja, vestno trudila i dr. Bleiweis-Trsteniški in dr. Kapler, vrniti mu spet drago zdravje; tu si je prizadeval njegov lju-beznjivi bratranec prof. Raid na vso moč, da bi ohranil Slovencem drago to življenje, ali bilo je vse prizadevanje zdravnikov in strežnikov, bile so vse goreče želje nebrojnih prijateljev zaman. Vsemogočnik sklenil je rešiti ga življenja -trpljenja. Dne 7. majnika spravil se je z Bogom in uredil tudi posvetne svoje razmere. Tudi v tem je pokazal spet svojo ljubezen do naroda. Kajti kakor je sam vedno zahteval od istinito narodnih mož, naj se spominajo, ako nimajo skrbeti za zapuščene rodbine, v oporokah naroda svojega, tako volil je tudi sam z majhno izjemo vso svojo skromno ostalino svojemu narodu.
Bolezen se je bila sčasom sicer toliko na bolje obrnila,, da se. je 18. majnika peljal nže na sprehod, da se je potem redno vsak dan po dvakrat sprehajal po drevoredu, in da so prijatelji uže mislili, da jim okreva preblagi Božidar, ali tem huje zadela je nepričakovana strašna novica, da je v nedeljo
0.	junija 1. i!S8f>. ob sedmih zjutraj mirno zaspal. Ono obrobljen prinesel je „Slov. Narod“ 7. junija nekrolog jednega iz mej največjih Slovencev,
Ko se je izvedela smrt njegova, zaplakal je slovenski narod in od blizu in daleč izraževal srčno svojo bol o veliki izgubi.
Na krsto položili so mu prijatelji, ra.zna društva, poslanci
i	dr. 41 dragocenih vencev. Pogreb njegov dne 8. junija bil je velikanski; dasiravno je bil Raid v Ljubljani osobno le malo in le z odličnejšimi Slovenci znan, vendar ga je poznal in spoštoval ves narod po slavnem imeni. Spremili so ga k poslednjemu počitku v nepregledni vrsti duhovni in posvetni dostojanstveniki, vsa narodna društva in velika množica drugega razumnega občinstva. Prišlo je tudi veliko število odličnih rodoljubov iz Štajerske, mej njimi tudi prostih kmetov — poslovit se od umrlega svojega voditelja. Na grobu poslovil se je od njega najboljši prijatelj njegov g. dr. Vošnjak v tako krasnem in ginljivem govoru1), da ga ni bilo očesa brez solz, dočim so mnogi prijatelji pokojnikovi glasno plakali. Položili so ga tu pri sv. Krištofu, na počivališči toliko slavnih slovenskih mož, v družbo najslavnejših, dr. Jan. Blei\veisa in Jurčiča. Častilci njegovi šli so takoj na delo. da se postavi
') Izvrstni ta govor gl. „Slov. Narod" 15. junija 1 1886.
izrednemu temu možu dostojen spomenik in tako se je v ta namen dosedaj nabralo uže nekaj čez GOO gld., a vendar še premalo za velik spomenik in takemu spomeniku primeren prostor. Zato sklenilo je „Pisateljsko podporno društvo,, pre-vzemši vso skrb nase — položiti trupli Raiča in Levstika v skupen grob ter obema postaviti skupen spomenik. V ta namen dalo je društvo oba moža prenesti iz prejšnjih grobov v novo skupno rakev,1) kjer se ima uže meseca oktobra t. i. postaviti tema slavnima Slovencema res veličasten spomenik.
Kot duhovnik, učitelj, pisatelj in branitelj slovenskega naroda opravljal je izborno svoje dolžnosti; ni bil rojen, da bi užival, nego vse njegovo življenje bilo je prvoboriteljstvo. Bil je mož plemenitega mišljenja in dobrega srca.
Dasi je želel še dalje živeti, ne sebi, nego, da bi mogel koristiti toli ljubljeni domovini, itak je mogel slovo jemajoč od tega sveta, mirno reči:
„Non omnis moriar.“
’) Dnž 15. majnika t. I.
UUUjU+UUUU
Kaj človeštvo prideluje in uživa.
Spisal dr. J. Vošnjak.
JO rta Ri del.
c,%-,	I. Živalske prirodnine.
§lWl((^alnnn P°VS0(^ kjer človek biva, udomačil si je nekatere 5Sp4Jp3) živali, katere mu dajo hrano in obleko. Zlasti pa se je človek sam hitreje stalno naselil v krajih, kjer so doma sesavoi, prežvekavci, kakor v delih zemlje, kjer ^ ni teh za človeštvo prekoristnih živalij. Povsod pa j<>. skušal človek udomačiti take živali, katere je spoznal, da so mu koristne za njegove potrebe. Uvidevši pa, da se tudi pri živalih podedujo nekatere lastnosti in da se dajo razne lastnosti spreminjati po odgoji, izbirati je začel za- pleme ra-vno tiste	samce	in samice, pri	katerih	so bili oni deli života
in one lastnosti, koje je človek potreboval, najbolj razvite. Taka požlahtnitev plemen vrši se še dandanašnji in rodi vsakovrstne nove pasmine. Kakšen razloček mej divjim konjem in arabskim ali angleškim brzim tekaleem ali težkim pinegav-cem! Koliko razlike je pri kravah, pri prašičih, pri kuretnini, pri psih itd. V obče sc- kmalu močno razločuje udomačena žival od poprejšnje divje, ker ne postaje samo krotkejša, temveč sc tudi	posamični telesni deli	spreminjajo na isto plat. katero
človek želi bolj ali manj razviti.
Zraven	domačih ži vali j	pa sega	človek tudi po divjih ter
rabi	ali njih	meso za živež,	ali kožo	za obleko, ali druge dele
života za razne namene.
1.	Pozeinske živali.
Konj. V najstarejši dobi človeštva predstavlja se nam konj uže za ukročeno žival v človeški družbi. Njegova domačija je nemara srednja Azija, kjer še danes živi mnogo, kakor
so misli, divjih konj. V južni Ameriki sc, sicer po nezmernih planotah pasejo velike črede konj, ki pa so le podivjani potomci konj iz Evrope v Ameriko pripeljanih. Pred prihodom Evropcev v Ameriki konj niti bilo ni. V manj ko 400 letih pa so sc tako pomnožili, da je zdaj uže v zedinjenih državah nad 10 milj. konj.
Največ konj pa redi še vedno Rusija, namreč 21,570.000, Avstro - Ogrska 31 milj. (na Kranjskem 22.000), ^Nemčija
3.350.000, Francosko 2,880.000, Angleško 2,790.000, Španjsko
680.000, Italija 057.000. Vsa Evropa ima 34 milj. konj, 9 do 10 glav na 100 prebivalcev. Vrednost se sme ceniti na 3.500 milj. gold. V vojaški službi je ob času miru do 700.000 konj. Zraven konja se rede v južnih evropskih deželah še mule in osli, katerih se je naštelo pri poslednji štetvi na Francoskem
398.000, na Španjskem 2,300.000, na, Italijanskem 294.000 mul in 674.000 oslov.
V	zedinjenih državah je bilo 1. 1883. naštetih 10,838.000 konj, (28 na 100 ljudi) v vrednosti 1.000 milj. gold. in 1,871.000 mul. Kanada ima 2,024.000, Argentinsko in Uruguai 5,600.000 konj. V Avstraliji jih je le 305.000, koliko v Afriki in Aziji, ni znano.
Mej narod na kupčija s konji pa ni tako velika, kakor bi se utegnilo soditi po številu teh živa lij. Znaten izvoz kaže le Rusija, 40.000 konj, potem Avstrija 30.000, Nemčija jih pa uvaža, 57.000, dalje Italija 20.500, Rumunija, 22.900.
Konj služi človeku v prvi vrsti kot vprežna žival in za ježo. Iz kobiljega mleka napravljajo si Tartan in Kalmuki neko opojno pijačo, kumis, katera se v Rusiji, pa, tudi uže v naših krajih rabi za zdravilo pri jetiki. Za klajo se konj nikjer ne redi, meso pa se povžije, ako zdravi konj ponesreči. V novejšem času so celo posebne mesnice, kjer se prodava meso od t-acih ponesrečenih ali za delo uže nesposobnih konj. Meso se po-vživa sveže ali posušeno ali v klobasah (tako zvanih frank-furtericah), konjska koža, ni posebne vrednosti, tudi dlaka ne, izvzemši rep, iz čegar žime se delajo sita, in čopiči, toda v sitarijo stopila je žica (drot) na mesto žime.
Velblod (kakor trde nekoji jezikoznanci, prihaja slovanski izraz iz gotskega ulbandus, kamela), eno- in dvogrbi, je prebivalcem v peščenih puščavah južne Azije in severne Afrike najimenitnejša, žival, brez katere bi ne mogli živeti, še manje pa se premikati skozi puščave. Koliko je teh pridnih živalij, ne da se presoditi. Pri Tartarih ima, včasi ena sama rodbina do 1000 velblodov. Ves promet skozi puščave vrši se na velblodih. Le v Algeriji so jih našteli 186.000. Velblod daje mleko, meso se povživa, iz dlake se dela jako stanovitna tkanina, iz
kože mehovi, v katere se shranjuje pijača, in celd gnoj je v puščavi edino kurilo.
Severni jelenje krajem skrajnega severa to, kar je velblod vroči puščavi. Udomačen je uže od starodavnih časov pri Lapih, Samojedih in Finih, ki ga rede v čredah po več tisoč. Severni jelen nadomeščajo tem v najmrzlejših krajih živečim narodom ovco, govedo in konja. V Evropi se ceni število severnih jelenov na 600.000 repov in sicer ‘203.000 na Ruskem,
53.000	na Finskem in 279.000 na Švedskem in Norveškem.
Prežvekalci, najimenitnejše živali za človeštvo, ki se v našem času rede posebno zaradi mesa, dajejo tudi mnogo drugih produktov za hrano, obleko in druge užitnosti.
Evropske države kažejo sledeče številke prežvekalcev po
1000 repov.	goved,	prašičev,	ovac,	koz,
Rusija	29.331	10.574	49.108 —	2.020
Nemčija	15.785	9.206	19.185	2.640
Avstrija	8.584		 2.722 		3.841 -	1.007
Ogrska	5.311	4.160 -	9.840 -	333
Francija	11.767	5.711	23.496 -	1.568
Anglija	10.059	3.960	28.289 —	600
Italija	4.783	1.164 —	8.596	2.016
Španjska	2.353	2.349 -	16.939 -	3.813
Druge države	13.155	6.586	19.784	5.407
Skupaj	101.128	46.442	179.078	19.304
Na Kranjskem je 225.144 goved, 3.900 ovac, 73.130 prašičev.
Na 100 prebivalcev pride goved na Ruskem in Nemškem blizu 34, v Avstriji 38, na Ogrskem 33, na Angleškem 19, (na Irskem 81), na Francoskem 31. Prašičev pride na 100 ljudi v Srbiji 99, v Bosni 30, na Ogrskem 27, na Nemškem 20, na Francoskem 15, na Ruskem in v Avstriji 12; ovac v Srbiji 207, na Španjskein 102, na Angleškem 83, na Ruskem 08, na Ogrskem 02, na Francoskem 03, na Nemškem 42, v Avstriji 17.
Število živine v Evropi sicer pojemlje, zato pa se rede boljša pasma in je povprečna teža dosti višja mimo teže pred 30 ali 40 leti. Na Angleškem tehtal je 1. 1720. vol 108 kg in danes so voli po 600 do 700 kg. Na Francoskem naraščala jo povprečna teža volovska od 248 kg 1. 1840., na 300 kg 1. 1873.; na Nemškem je bila teža 1. 1883. za vole in bike 466 kg, za krave 380 kg, za prašiče 116 kg. Če se tedaj manj e glav živine redi, daje pa ta veliko več mesa in drugih produktov.
Vrednost vsega mesa, kar se ga poje v Evropi, ceni so na 660 milj. gold. Prvi mesojedci so Angleži, kjer pride na glavo in leto 53 kg, na Francoskem 38, v Nemčiji 35, na Avstro-Ogrskem 28, na Ruskem 22, v Italiji le 11. V Ljubljani
4
zaklalo se je 1. 1886. 33 bikov, 2.983 volov, 92 krav, 8.184 telet, 2.974 ovac in koštrunov, 0.102 prašičev, 98 konj; v Ce-lovci 26 bikov, 3.089 volov, 175 krav, 4.860 telet, 1.810 prašičev; na vsem Kranjskem 96 bikov, 9.240 volov, 4.328 krav, 22.369 telet, 26.610 prašičev. V mrzlejših krajih človek v obče potrebuje več živalske hrane, nego v toplih ah vročih, kjer ljudem bolje prija rastlinski živež. Dočiin je protejinin (beljakovine, sirnine itd.) v mesu 170 do 220 v 1000 delih, nahajamo je v pšeničnem kruhu le 90, v rižu 50, v rži 107, v pšenici 135, a v grahu 223 in v leči 204, toda zraven teli tolsto-tvorov (škrob) po 500 do 800 v 1000 delih. V živalskem živeži pa ni tolstotvorov, temveč tolšče, le v kravjem mleku jih je 40 na 1000 delov.
Trgovina s klavno živino je precej živahna, dasi v poslednjih letih zapirajo države svoje meje proti uvozu ali ga vsaj zavirajo po visokih carinah. Avstro - Ogrska izvozila je 1882. 1. 118.000 goved, 788.000 ovac, 310.000 prašičev, Nemčija 244.000 goved, 1,451.770 ovac in 439.130 prašičev, Rusija le 23.800 goved, ker je uvoz v Avstrijo in Nemčijo zaprt. Največ živine uvaža se na Angleško, 474.000 goved, na Francosko 215.000, v Nemčijo 188.000, v Švico 110.000. Ako se primerja, koliko živine da se izvaža iz evropskih držav in koliko uvaža, kaže se, da Evropa sama ne pokriva svojih potreb, temveč da se mora živina uvažati še iz drugih delov sveta, v prvi vrsti iz Amerike. Anglija dobiva iz zedinjenih držav nad sto tisoč goved ( volov in juncev). Zraven tega se je v Evropo uvažalo za 200 milj. gold. mesa, svežega, slanega in posušenega. Torej, kakor z žitom, začenja Amerika tudi z mesom Evropo preskrbovati.
Na nezmernih ameriških planjavah zedinjenih držav redi se 41 milj. goved, 1. 1873. le 23,820.000; mej tem je 13 milj. krav. Ovac redi se 49 milj., prašičev 43 milj. V Argentiniji je 14 milj. goved, 72 milj. ovac, v Uruguay-u 7,300.000 goved 20 milj. ovac. Od leta 1870. seje živinoreja v Ameriki goro-stasno razvila. Na velikih prerijah v zahodnjih državah, kjer so najboljši travniki pod ugodnim podnebjem, pase se mnogo milijonov goved in lastnikom druzega ni treba, kakor jih spravljati na železniške postaje, od koder jih ali živi' odvažajo ali v velikanskih klavnicah pokoljejo. Amerikanei pa tudi skrbe za požlahnenje plemen, in domača amerikanska pasmina, ki je pritlikava in ne za mleko, ne za meso, nahaja se le še malokjo. Nizki prevožnji tarifi po železnicah, ki deželo pre-pregajo na vse strani, omogočujejo konkurencijo v daljne kraje in cel(5 preko morja zlasti, odkar so se iznašli načini, da se meso dobro ohrani za daljšo prevožnjo. Večji lastniki, ki imajo do 50.000 in več goved, postavljajo si sami klavnice, in drugi
pa prodavajo živino v klavnice, od v<'.licih društev ustanovljene. V Chicagi, kjer je, kakor z žitom, tako z živino, velik promet, so pokrita dvorišča za 15.000 goved, 100.000 prašičev,
22.000	ovac in .1200 konj. Ta dvorišča so zvezana po progah z vsemi 31 v Chicago držečimi železnicami. Le v eni sami klavnici pobije se na dan 1000 volov in pokolje 10.000 prašičev, pri čemer ima opraviti 4000 delavcev. Delo se naglo in točno vrši, ker je vsak delavec dobro izvežban. Vol se pobije se strelom iz puške ali na drug nagel način in je v dveh ali treh minutah uže iz kože in v dve polovici razdejan. Ti kosi obešajo se na 48 ur v hladivnico in potem se meso razpošilja sveže po mestu prodajalcem ali po železnicah v posebnih vagonih na ledu v druga mesta. Slabše meso pa se osoli in v plehnatih puščicah razpošilja po svetu. Kože, rogovi, dlaka, drob, kri, kosti, vse se porabi. Mesni konsum v zedinjenih državah znaša 62 kg na glavo in leto in vendar še ostane za izvoz 60 do 70 milj. kg govedine, 40 do 50 milj. kg svinjetine, 230 do 300 milj. kg gnatij in Špeha, 120 do 190 milj. kg masti v skupni vrednosti 200 do 300 milj. gold. Izvoz živine in mesa nese zedinjenim državam do 350 milj. gold.
V	južni Ameriki, v Argentiniji in Uruguay-i pase se na neskončnih stepah do 30 milj. goved, prostora pa bi bilo še za, desetkrat, toliko živine. Poprej so to živino redili le zaradi kož, zdaj pa se je začel tudi izvoz mesa, posebno pa mesenih ekstraktov, na primer tako zvanega Liebigovega v Fray Bentos, kjer na leto pokoljejo 200.000 goved le za napravo tega ekstrakta. Govejo koži' se nasole in v velikih sodih razpošiljajo v trgovska mesta ter prihajajo preko Trsta tudi k našim usnjarjem.
Avstralija ima rastočo živinorejo in redi uže 8 milj. goved, 74 milj. ovac in 900.000 prašičev. V novejšem času začelo se je meso izvažati na Angleško in promet vedno narašča. Le bravine (koštrunovega mesa) se je 1. 1883. poslalo za 7 milj. gold. na, Angleško.
Razven govedine, bravine in svinjetine uživa se tudi še konjsko meso v Aziji in južni Ameriki, manje pri nas. Na Italijanskem in Francoskem je se tudi oslovsko meso, v Afriki velblodsko. Dalje se redi domači zajec na Francoskem, kjer se, jih poje po 70 milj. na leto in na, Angleškem po 20 milj.
V Avstraliji se je ta žival tako silno zaplodila, da je postala prava nadloga ter so začeli izvažati prOservova.no zajčje mesč. Tudi divjačina se uživa, čeprav v prosvečenih deželah ni več toliko divjačine, kakor je je bilo na razpolaganje v starih časih.
V Avstriji se postavlja po 1 milj. zajcev, 42.000 srn, 6.000 divjih koz (gamzov), 8500 jelenov in 2100 divjih prašičev. Na Angleškem, kjer je 9/l0 vse zemlje v lasti nekaj žlahtnih rodbin
4*
katerim je lov glavni šport, postreli se na leto 30 milj. zajcev, na Nemškem 2 do 3 milj. Na Kranjskem postrelja se na. leto po 0000 zajcev, 1500 divje perotnine, 650 lesic, 150 kun, 50 vider.
Skupni letni mesni konsum za celo Evropo ceni se na 70 do 80 milj. qu ali na. 22 kg na glavo in leto, vrednost vsega povžitega mesa pa na 350 do 400 milj. gold. Angleški pisatelj Mullhal računa po 20 gold. na glavo, torej vkupe 060 milj. gold.. gotovo previsoko z ozirom na kolikost povžite meseni ne.
Prežvekalci pa, nam	ne	koristijo le s svojim	mesom,
ampak tudi z mlekom, ki je jako važen faktor za človeško hranbo. Mleka se namolze od krav milj. hi na. Nemškem 93, Francoskem 65, Angleškem 68, v zedinjenih državah 217. Na,	Kranjskem namolze se od	80.000 krav okoli 700.000 ///,
od	12.000 koz 27.000 ///,	od	16.000 ovac 9000 hi.	Ako se
računa na glavo in leto	100	I mleka, povžilo bi	se ga. v
Evropi 330 milj. hi v vrednosti 260 milj. gold. Toda, znaten del mleka se povžije ali prodava kot surovo maslo, sir in maslo. Odkar je mogoče razpošiljati surovo maslo po daljnih krajih, ne da bi se pokvarilo, pošilja se celd iz Amerike v Evropo. Angleško ga uvaža za, več ko 1 milj. iz Nemčije, Francoskega, Nizozemskega, Danskega in Amerike. Konsum surovega masla ceni se- za vso Evropo na 9 milj. qu v zedinjenih državah na 41/« milj. qn. Pred nekaj leti pa so začeli v Ameriki surovo maslo ponarejati in je napravljati umetnim načinom iz goveje mrenske masti. Kemična preiskava je namreč pokazala, da je ta mast tako sestavljena, kakor smetana, le da ima še več buterina. Mast se spušča v kotlih, površno olje se snema,, spreša in pomeša z eno tretjino mleka.
V	posodi z ledom obdani se. strdi in surovo maslo je gotovo, ki se od pravega ne razločuje, niti po okusu, niti po vnanjosti. Leta 1881. je pri neki gospodarski razstavi dobilo surovo maslo drugo darilo, katero seje potem razglasilo za umetno narejeno. Vsled te fabrikacije padla je cena surovemu maslu, zlasti odkar se je začelo tudi na Angleškem, v Holandiji, na Francoskem in celd pri nas v Avstriji delati tako umetno surovo maslo. Ker po svoji sestavi ni škodljivo zdravju, ne more se prepovedati. Po izreku posebne, v to svrho sestavljene, komisije kemikov in mikroskopikov je oleomargarin, to je glavni del umetnega preparata, ravno tako okusen in zdrav, kakor pravo surovo maslo.
Sir se čimdalje okusnejši izdeluje in reprezentuje znaten del živinorejnih dohodkov. Angleško, kamor sc je i. 1860. uvažalo 300.000 r/M tujega sira, potrebuje ga zdaj uže 900.000 qn. In tu so spet Amerika, in posebe zedinjene države in Kanada
ki čimdalje več sira razpošiljajo preko morja. Izvoz narastel je od 1. 1860. s 6 do 10 milj. gold., na 35 milj. gold. 1881. 1.
V Evropi se največ sira izvaža z Nizozemskega in iz Švice. Sira se napravlja na Angleškem l'/s milj. qu, na Francoskem
017.000 qu, v Nemčiji 1,200.000, na Avstro - Ogrskem 980.000, v Italiji 316.000, v Švici 550.000, na Nizozemskem 417.000, v severni Ameriki s Kanado 1,750.000 q u. Na Kranjskem se je po prizadevanji župnika Mesarja v Bohinji lepo razvila sirna produkcija. Ustanovile so se zadruge, katere do 4000 qn prav okusnega sira izdelujejo. Razven tega delajo v raznih krajih ovčji sir za domačo rabo. Na slovenskem Št aj er ji napravlja se sir za prodajo v Zalogu pri Celji in v Rogaisu pri Maribpru.
Usnje. Živalska, koža je bila prva človeška, obleka in odeja. Kože, čeprav na primitiven način, tako pripravljati, da ne gnij<5, strojiti jih, znal je človek uže v prazgodovinski dobi in znajo še zdaj divja ljudstva. Strojarska umetnost je seveda napredovala pri omikanih narodih, dasi na starih egiptovskih slikah vidimo malone iste načine strojenja, s katerimi se v naši dobi iz surovih kož dela trpežno, več ali manj fino usnje. Glavni razloček in napredek je v tem, tla. prirodna ljudstva obdelujejo le notranjo stran kože ter jo puste kosmato, pri nas pa se dlaka odpravi in koža stroji in obdeluje na obeh straneh. Strojilo dajo povsod rastlino, ki imajo v skorji ali lesu ali drugih delih dosti čreslovine.
V	starih časih slovelo je perzijsko in babilonsko usnje.
V srednji Evropi se je strojarstvo začelo razvijati še le v preteklem stoletji. Zdaj pa je usnjarska industrija med najimenitnejšimi obrtmi, in vrednost v Evropi izdelanega usnja ceni se na blizu 1000 milj. gold. Pred vsem odlikuje se Francija v finih usnjih ter izvaža zlasti lakovano usnje in kože za rokavice. Na Angleškem se peča s strojarstvom 55.000 stroja, rjev, usnjarsko blago pa, izdeluje 25.000 sedlarjev in jermena rjev, 21.000 roka,vičarjev in 225.000 čevljarjev. Izvaža se
220.000 </>(. Na Avstro-Ogrskem je strojarska obrt povsod razširjena. V Cislitvaniji je 1880 večjih obrtij, mej temi 75 tovarn s 1002 konjskimi močmi, katere izdelujejo ll/a milj. kož v vrednosti 15 do 20 milj. gold. IJvaža se po 170.000 <)u surovih, izvaža pa po 70.000 qu strojenih kož. Na K ranjskem, je strojarska obrtnija precej važna, ker zraven 2 tovarnic v Ljubljani, izdeluje usnje 181 usnjarjev in 16 irharjev. Čevljarjev pa je v deželi 319, rokavičarjev 5, krznarjev 6, sedlarjev in jermenarjev 60. V Ljubljani se stroji 15.000 govejih kož, 10.000 telečjih in 85.000 ovčjih. Tudi na spodnjem Štajerskem je strojarska obrtnija uže od nekdaj dobro razvita, dasi morajo v novejšem času poprejšnje majhne obrtnije po-
nehavati vsled tovarniške konkurencije in ker se usnje prodava, po vseh kramarskih štacunah. V Mariboru ob Dravi je ena večja tovarna in več majhnih strojarij, v Colji so tri večje stroj arij e, v Šoštanj i pa je tovarna s 50 delavci, ki izdeluje le tako zvano blankusnje. V Konjicah sta tudi dve večji stro-jariji za podplatno usnje. Sploh je na, spodnjem Štajerskem 120 strojarjev. S čevljarsko obrtjo se peča 470 čevljarjev, sedlarjev in jermenarjov je 58.
Na Nemškem zraven navadnega usnja izdelujejo za izvoz sloveče lakovano in barvano usnje. Uvaža se po 620.000 qu kož, izvaža pa 240.000 qu. Ker se. stroji domačih kož po
800.000	qu, kaže se konsum 1,100.000 qu usnja, ali 2'4 h/ za osebo. Na Ruskem, od koder si; dobiva znani juft in sa,fi-jansko usnje, je 3554 strojarij z 22.480 delavci, ki strojijo 8 milj. govejih in konjskih kož, 7 milj. manjših kožic.. Glavni sedež strojarske obrtnijo je Petrograd, potem Varšava. V evropski Rusiji je 6 tovarn z letno produkcijo od 1 milj. rubljev in črez, 14 tovarn od 500.000 do 900.000 rubljev in 72 z letno produkcijo v vrednosti 100.000 do 500.000 r.
Velikanska živinoreja ameriška začenja, Evropo tudi s kožami preskrbovati. Samo La, Plata, države nam pošiljajo (i do 7 milj. govejih, 600.000 konjskih in 300.000 ovčjih kož. Zedinjene, države, kjer se v domačih stroj arij ah izdeluje usnja za 450 milj. gold., izvažajo 100.000 qu usnja,. Angleško dobiva, surove kože še iz Indije, 400.000 qu, iz južne Afrike in Avstralije. Usnjeno blago se povsod večinoma doma, porablja, le s Francoskega se, izvaža, finejšega obuva!noga. blaga za 30 do 35 milj. gold., rokavic pa za 15 do 20 milj. gold. Usnjato galanterijsko blago se posebno na Nemškem izdeluje in pošilja črez meje za 40 milj. gold.
Volna. Ovca, jo bila v najstarših časih udomačena in dajala volno za, obleko. Več ko 1000 let pred Kr. se jo trgovalo z volnenimi plašči babilonskimi. Ovce so se gojile v severni Afriki in južni Evropi, najžlahnejše na Španjskem. Strabo pripoveduje, da se je žlahen španjski oven plačal z 1 talentom (1.500 tolarjev) in slavi španjsko volno kot čudež lepote. Merino-ovca, ki daje naj finejšo volno, prišla je še le v 14. stoletji iz Afrike na Španjsko in odtod v druge dežele. V Avstriji so je ovčjereja posebno pod Marijo Terezijo začela, ra,zvijati. na Ruskem pod Petrom Velikim. Število vseh ovac, ki dajejo volno, ceni se na, 440 milj. repov, katerih se 180 milj. v Evropi redi. Na, Kranjskem naštelo se jih je 1880. 1. 67.431 s 12.00 qu volnene produkcije. V zedinjenih državah in sploh v Ameriki se čimdalje več ovac rodi, isto tako v Avstraliji, kamor so ovco prišle z evropskimi naseljenci, a sedaj jih je
tam uže blizu 80 milj., izvaža pa se do 140 milj. kg volne, največ na Angleško.
Velikanska je volnena, manufaktura, dasi jej veliko konkurenci] o dela bombažna s svojim cenejšim, a manj stanovitnim blagom. Še le v najnovejšem času pričela se je pri obleki zopet prednost dajati volni iz zdravstvenih obzirov, in znani prof. Jager je s svojo propagando za volneno obleko dosegel, da mnogi nosijo ne, le vunanjo volneno obleko, temveč tudi spodnje srajce iz volne. Gotovo je volna na životu zdra-vejša nego bombaž ali laneno platno. Ako pošlataš ovco, čutiš dlako na površji mokrotno, koža pa je suha. Izhlapenje se vrši redno in počasno po volni in prehlajenje, katero je krivo mnogim boleznim, ni tako lehko, kakor pri platneni obleki. Zato cel(5 v južnih krajih rajši nosijo volneno obleko nego bombažno, in so se stari narodje sploh oblačili le v volno. Najbolj razvita je bila volnena manufaktura od nekdaj na Angleškem. Uže Julij Caesar o njej govori in jo hvali. Na Angleškem so izumili predilne stroje, in dandanašnji se tam suče 5,600.000 vretenec in dela 150.000 parnih statov, ki pre-skrbevajo ne le Angleško z volnenim blagom, temveč ga toliko izdelujejo, da si' ga izvaža za 260 milj. gold. Domači konsum pa se ceni na 320 milj. gold. Na Francoskem štejejo 3 milj. vretenec in 80.000 namili statev, na Avstrijskem 42.000 parnih statev.
Na Kranjskem je stara volnena industrija na Gorenjskem in po Kočevskem, toda K' hišna, ki izdeluje loden, tepihe, plahte in močno suJcuo. A kakor lanena tudi ta pojema, premagana od velikih obrtnije. Statistično poročilo kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice našteva 30 etablisementov s 13 vodnimi motorji, 511 delavci in 3.500 vretenci. Največja tovarna je v Udmatu pri Ljubljani.
Iz Francoskega se izvaža za 180 milj. gold., iz Nemčije za 120 milj. gold., iz Avstrije za 42 milj. gold. volnega blaga. Povprečni volneni konsum se ceni za. človeka na Angleškem na 9 golil., na Francoskem na .10 gold., na Nemškem na 54 gold, na. Avstrijskem in Ruskem na 360 gold., na Italijanskem na 2 40 gold. Za vso Evropo se ceni konsum volnenega blaga na 1.800 milj. gold., za zedinjene države pak na, 600 milj. gold. ali 12 goid. za osobo.
Razven ovčje volne se rabi še razna živinska dlaka, na primer prašičje ščetine, katerih Rusija izvaža 23.000 qn, potem konjska žima, konjska dlaka itd. Še celo človeški lasje se kupujejo in proda,vajo. Dostikrat se prigodi, da si jih dekleta postrižejo in odda,do kakemu prekupcu za denar ali ničvredni lišp. Na Francoskem se speča do 100.000 kij človeških las.
Cena za kito je I do 6 frankov. Naj finejši so francoski lasje, kojih kita tehta 10 lotov, italijanskih 12, nemških 20.
Kožuhovina. Za mrzle severne kraje je kožuhovina človeku neobhodno potrebna, tla ga varuje mraza; pri nas je bolj .potrata, zlasti za ženske. A kdor se mora po zimi voziti po sneženi cesti, temu i pri nas kožuh dobro deje. Stare babice na kmetih pa ga celo v poletni vročini ne devajo od života. Na severu pa se nahajajo tudi v izobilji živali z gosto kožuhovino, dočim iz tropičnih krajev levje in tigrove kože služijo le za odejo in t.cpiho. Rusija in severna Amerika preskrbovala Evropo, Azijo in Ameriko s kožuhovino. Glavni trgi so v Novgorodu na Ruskem za rusko, v Londonu za severnoameriško, na Lipskem za. obojno kožuhovino. Vsa produkcija kožuhovine se ceni na 30 milj. kož v vrednosti 48 milj. gold. Na sejem v Novgorodu se privaža 2,300.000 kož, mej temi
1.340.000 veveričinih, 200.000 hermelinovih, 200.000 lisičjih in
250.000 marmotični h. V London se uvaža 700.000 kož morskih sesavcev ali plavutonožcev in 21 milj. kosov druge kožuhovine. Na dveh sejmovih v Lipskem o Veliki noči in sv. Mihaelu speča se za 24 milj. gold. in več kožuhovine. Sploh prihaja v svetovni promet na, loto: 7 milj. veveričinih kož iz Sibirije,
5	milj. kraljikovih iz Evrope in Avstralije, 41/a milj. zajčjih, 2 milj. jagnjetovih, 1 milj. mačjih, 3 milj. podganjih, pižmarskih.
600.000 dihurskih iz Evrope, 200.000 hrčkovih iz Evrope,
500.000 rakunskih ( Wa,schbar) iz Amerike, 400.000 hermelinovih iz-Sibirije, 258.000 sobolskih iz Sibirije, 200.000 kunjih, 200.000 bobrovih, 55.000 medvedovih, 55.000 risovih (50.000 iz Amerike),
55.000 jazbičevih, 25.000 volčjih, 40.000 opičnih, 500 levjih,
720.000 lisičjih, 1,200.000 kož tulnja ali morskega psa in 45.000 vidrnih. Na Kranjskem se pobije na leto 3 do 4 medvede, 40 do 50 vider, nekaj jazbecev, dihurjev in kun, več sto lisic in več tisoč polhov. Nekdaj je bila na Gorenjskem, v Stražišči pri Kranji sloveča sitarska industrija, katera je porabila 1000 qu žime, a v novejšem času se na,mestu žime jemlje železna, ali kositarska žica (drot).
Sesavci nam ne dajejo le mesa, krvi in kože, temveč tudi kosti in čreva in mnogi še rogovje. Iz črev izdelujo se strune. Ena sama, francoska, tovarna pri Parizu porabi na leto čreva od 800.000 ovac. Za, strune so pripravna, le tanka črevesa mladih ovac in ker na, Italijanskem že v prvem letu ovce pokoljejo, tam najboljše strune, izdela,vajo. Sploh so črevesne strune boljše in polnoglasnejše od svilnatih. Jako imenitne za narodno gospodarstvo so kosti. Zemlja postaja v naših obdelanih deželah čimdalje bolj izpita in potrebuje močnih gnojil. V kosteh so tolšče, orga,nične in neorganične snovi, amonija,k in fosfati. Kosti na, pol žgane, da se odpravi tolščar
dado kostno oglovje (spodium), kate.ro služi v sladkornicah za čiščenje sladkornega soka. Potem se spodium z žvepleno kislino razkroji in daje superfosfatna gnojila. Ali pa se zmeljejo kosti in s to moko se gnoji njivam, travnikom in sadnemu drevju. Na Angleškem, kjer so uže zdavnaj spoznali gnojilno moč kostij, parkljev in rogov, porabljajo razven 1 milj. qu teh živinskih odpadkov doma zaklane, živine, vsako leto še 1 milj. qu in čez, katere uvažajo, v vrednosti O do 10 milj. gold. Tudi Nemčija uvaža, zlasti iz južne Amerike 600.000 do 700.000 qu živinskih odpadkov, iz katerih se izdelajo umetna gnojila.
Veliko imenitnejši od umetnih gnojil je živalski gnoj, ki se pripravlja iz živalskih ekskrementov. pomešanih se steljo, slamo itd. Po številu živalij v raznih državah se je izračunalo, da znaša neposredna produkcija, živalskega gnoja v milijonih qu: na. Ruskem 2.770, v Nemčiji 184, na. Avstro-Ogrskem 118, na Francoskem 114, na Angleškem 105, v celi Evropi brez Turčije 9.210 milj. /ju, ali povprek na, eden hektar njiv 30 do 40 qu. Po pomešanji se steljo pa se pomnoži gnoj tako, da na primer na Angleškem, kjer se živina, le v hlevih krmi. pride 380 qu gnoja, na hektar njiv. na Belgijskem pa celo 1.140 qu. Za, Angleško se, vrednost vsega porabljenega gnoja ceni na 240 milj. gold. K gnojilom spada gnano, govno morskih tičev na otokih in ob obalih južne Amerike, in Afrike. V Evropo se je guano začel privažati še-le 1. 1840., da si je uže po Humboldtu znana, bila njegova gnojilna moč in množina. Le na, treh Chincha-otokih je bilo po zasledovanjih francoskih inženerjev 1. 1853. nakopičenih 120 milj. qu guana, ki je do danes uže ves porabljen. Istotako na, drugih krajih, ta,ko da, uvažanje guana v Evropo od leta, do leta pojema. Na Angleško ga je prišlo 1. 1881. 510.000 qu, 1. 1883. 75000 qn, na Francosko 1. 1881.
150.000	qu, 1. 1883. 11.000 qu. v Nemčijo 1. 1882. 1,063.000 qu,
1.	1883. 730.000 qu
Slonova kost je najžlahnejša mej živalskimi kostmi. Toda tako znana slonova kost nista le slonovi okli, temveč tudi njegovi kočnjaki, dalje zobovje nilskega konja in očnjaki iz spodnje čeljusti mroža (Wallross). Slonova kost je uže v najstarših časih služila v lišpanje hišne oprave. V asirskih kraljevih palačah se nahajajo umetne rezbarije iz slonove kosti. Prestol kralja Salomona bil jo izdelan iz slonove kosti in zlata, ravno tako rimski kurulski stol. Pri Rimljanih je bil običajen lišp iz slonove kosti, iz katere so izdelovali flavte. lire, mizne noge in celo postelje, v krščanski dobi pa razpela, hišne oltarje, podobe svetnikov, škofovske, palice itd., pozneje tudi posvetne stvari. Najbolj je cvetelo rezljanje slonove kosti v 17. stoletji, ko so se celo mnogi nemški vladarji s tem pečali. Najtinejše rezbe pa se dobivajo iz Kitaja in Japonskega,
na, primer znane kroglje, po 30 druga v drugi se vrteče, kateri' izdelovati treba časa. celega življenja. Največ slonove kosti pride iz Afrike, kjer še živi na milijone teh velikanskih sesavcev, da si jih na leto 100.000 in več pobijejo. Iz Afrike se namreč izvaža do 4 milj. kg v Evropo, Azijo in Ameriko. Eden slonov očnjak tehta 20 do 30 kg, največji tudi do 50 kg. Indijski slon nema nobenih ah pa prav kratki okli, zato se tudi tam in sploh po Aziji le afrikanska slonova kost rabi. Ako se kg slonove kosti ceni na 12 gold., dobiva Afrika zanje 48 milj. gold. Največ slonove kosti uvaža Angleško, 1. 1883. 681).000 leg, potem Francosko 177.000 kg, Nemčija, 143.000 kg, Avstro-Ogrsko 10.000 kg. Pariške rezbe iz slonove kosti slove po vsem svetu. V Sibiriji nahajajo se na medmedovih otokih, potem med Jano in Indigirsko nezmerni skladi mamutovih kostenjakov, in tu se dobiva na leto do 20.000 kg slonove kosti, ki je silno trda, pa ne tako bela kakor afriška.
Tu mi je. omeniti še. mosusa ali pižema, znane dišave. katera se dobiva od pižema, srni podobne,ga. prežvekalca, ki živi v čredah na visokih planinah srednje. Azije in Tibeta in v Sibiriji do bajkalskega jezera. Mošus se zbira v mošnjici za popkom in služi za zdravilo, pa še bolj za parfum. Po Kitajskem je ta dišava tako priljubljena., dajo moški in ženske vedno nosijo seboj ter ji pripisujejo posebno zdravilno moč. Koliko mošusa Kitajci porabijo, ne da se ceniti. Izvaža se ga do 1.800 kg. Samo za ta izvoz treba je pobiti 60.000 pižemov, koliko pa za domači konsum!
Kuretnina. Ni je. hiše ali hišice na kmetih, po trgih in manjših mestih, kjer bi se ne redila kuretnina. Pri ljudskem štenji ni za kuretnino nobene rubrike, da si bi zanimivo bilo poizvedeti, koliko teh koristnih živalic rede pridne gospodinje, in da si v gospodarskem oziru veliko haska donašajo. Najimenitnejše so kokoši, potem race, gosi in purani. Kokoš znese na leto 100 in še več jajec, izvali 12 do 15 piščet in konečno še sama pride kuhana ali pečena na, mizo. Reprezentuje torej vrednosti
6	do 7 golti. Francosko, ki slove zaradi svoje kuretnino, skupi za izvažana jajca 12 do 14 milj. gold., Italija in Avstro-Ogrsko približno toliko. Na Francoskem se redi okolo 40 milj. kuretnino v vrednosti 50 milj. gold. Od teh 40 milijonov se peti del pokolje. Piščet se izreja več ko 100 milijonov v vrednosti (50 milj. gold. Ako se računa še vrednost jajee, katerih znestf kokoši do 4 milja,rde, znaša dohodek od kuretnine na Francoskem 170 milj. gold. V samem Parizu pojedo na leto 35 milijonov kg kuretnine in divjačine in 400 milijonov jajec, zraven te,ga 1,500.000 qu govedine in teletino, 248.000 qu svin-jotinje, 260.000 qn rib, 55.000 qn sira in 1,430.000 qa sadja in sočivja. Berolin povživa 191 milijonov jajec, 1 milijon gosij,
Dunaj 600.000 kokošij in piščet. 450.000 puranov, gosij, kopunov in rac, London 6 milj. kg kuretnine in divjačine. Na Angleškem se redi 23 milijonov kokošij. 9 milijonov rac. O1,.3 milijonov gosij in 21 o milijona puranov, na Češkem. Moravskem in Sile-ziji 8 milijonov gosij. Gobin ceni, da se povžije kuretninskega mesa na Angleškem 697.000 qu, na Francoskem 586.000 qu, na Avstro - Ogrskem 142.300 qn, na Italijanskem .117.700 qu, na Pruskem 114.100 </u in po vsej Evropi 2.287.540 qu v vrednosti 165 milj. gold. Se več kuretnine pojedo v Ameriki, kjer je ne uživajo le sveže, temveč tudi preservovano.
Jajca, kuretinska, in tičja, rabijo st; za: razne namene, na primer od knjigovezov, v tovarnah galanterijskega blaga, v barvarijah, osobito pa na Francoskem za čiščenje vin, k čemur treba beljaka od 80 milijonov jajec. Velike tovarne za napravo jajčjega albumina so na Ruskem, v Avstriji in na Francoskem. Tovarna v Koroči na. Ruskem porabi po 10 milijonov jajec na leto. Rumenjak pa potrebujejo pri izdelovanji usnja za rokavice. Jajca divje kuretnine, zlasti morskih tičev se nabirajo, pa bi se dobivala še v večji množini, ko bi treba,lo. Znana in priljubljena so pribina ali vivkina (Kiebitz) jajca. Na otokih, kjer gnjezdi na milijone morskih tičev tonovščic, galebov, pingvinov itd. nabralo bi se lehko brezštevilno jajec. Nojina jajca so čimdalje redkejša, ker se noj v Afriki presilno preganja. Za promet so najimenitnejša jajca domače kuretnine. Na Angleško se uvaža 900 milijonov jajec na leto, največ s Francoskega. Ako se došteje domača produkcija, lehko se ceni poraba jajec na Angleškem na 3000 mili jonov. Francosko izvaža jajec 196.000 qu, Avstrija 245.000 qii. Italija 254.000 qu, torej v najnovejšem času Avstrija in Italija presegata Francijo. Nemčija je za 160.000 qu pasivna. Rusija, pa izvaža 50.000 qu. Za vso Evropo se ceni število porabljenih jajec na 21.150 milijonov v vrednosti 540 milj. gold, in vrednost povžite kuretnine. mesa in jajec, na, 720 milj. gold V zedinjenih državah znese kuretnina 9.600 milijonov jajec na leto in bruto - dohodek se ceni na 600 milj. gold. Redilnost, jajec ni tako velika, kakor se navadno misli. V tisoč delih je 134 protejinina t. j. toliko, kolikor v 13 kila, govedine, toda sveže jajce jo jako lehko prebavljivo, povžiti se ga mora z beljakom, kajti v rumenjaku so malone same tolšče. Ako jajce tehta 60 gr, pride na, lupine. 6, na beljak 36, na rumenjak 18 gr. Kuret,ninsko meso ima v 1000 delih 196 protejninov, 14 tolšče in 7 62 vode. najmanj tolšče mej živalskim živežem.
Perje kuretninsko se rabi za blazine, podvzglavnice, za pernice itd. Najfinejši in najdražji je gagi n p uh. Gaga (Eider-ente) biva na Islandskem in sploh po pokrajinah okoli severnega morja. Ne boji so človeka, ker je ne preganjajo, temveč
jo puste mirno gnjezditi blizu človeških stanovanj in to zaradi njenega puha. Samice se namreč same opipljejo in oblože gnjezdo s puhom, katerega vdrugic nalože, ako se, jim prvo odmakne. Gagin puh je, tako elastičen, da se s 1 2 kg napolni cela blazina. Letna produkcija znaša 10 45.000 kg. Navadnega puha od gosij in rac se veliko dobiva v Avstriji ter izvaža
30.000 qn v vrednosti 7 milj. gld.. iz Rusije pak 16.000 qn. Perje mnogih tičev služi za lišp, zlasti na klobuke1,, moške in ženske, na primer perje divjega petelina. Nojevo perje, sloveče, uže v starih časih, priljubljeno je še tudi dandanašnji. Ker pa divji noji v Afriki vsled neprestanega lova zginjavajo, začeli so jih rediti v ograjenih prostorih v južni Afriki, na. Kapu, na, otoku Mauritius in drugod. Pri prodaji neke take nojerejnice se. jo 100 parov valečih nojev cenilo na, 320.000 gld. V obče si' plačuje za dvojico 000 do 1400 gold. Eno jajce velja 60 gold. Samica zleže 18 do 20 jajec po ll,-a kg težkih. Valitev prepušča ob dnevu solnčnim žarkom. V drugem letu je noj do-rastel in daje na leto perja za 180 gold. Noj je jako požrešen ter piča njegova mnogo stane. Tudi v Algiriji so v novejšem času Francozi začeli noje rediti. Ves izvoz nojevega perja iz Afrike znaša 12 do 18 milj. gold.
Tolžča nekaterih tičev se rabi v obrtnijah za svečavo in tudi kot doma,če zdravilo. Pingvinov na milijone ubijo na Falklandotokih samo zavoljo njihove maščobe, katera, služi stroja,rjem za, m a, zanje usnja. Na Angleško se, uvaža te maščobe 40.000 galon.
Indijska lastovkina gnjezda so poslastica (delikatesa), katera prija Kitajcem. Lastovke gnjezdijo na javanskem otoku v težko pristopnih duplih in zidajo svoja mična gnjez-dica iz slin, ki se zbirajo iz bezgal in kakor gumi strde. Gnjezda se jim odvzemo štirikrat na, leto, pa lastovke hitro spet nova napravijo. Na, Kitajsko se, uvaža, 50 do 60 Ig takih gnjezdic v vrednosti H do 4 milj, gold.
Konečno se trži že z živimi tiča,mi, pevci in drugimi, ki se goje le zaradi lepote. Kuretnina torej ni baš majhen faktor v gospodarstvu narodov. Francoski socijalistični pisatelj Fou-rier je izračunal, da bi so ves francoski državni dolg, ki znaša 36 milijard frankov dal v enem lotu poplačati, ko bi so napravilo 60.0000 kuretninskih dvorov, vsacega z letnim doneskom
60.000 frankov. Kdo pa bi povžil toliko jajec in kuretinskega. mesa,vtega Fourier ni povedal.
Žuželke. Troje vrst žuželk vzreja človek na debelo zaradi koristi, katere mu donašajo: Bučela, košeniljka in svilo-prejec. Najimenitnejši uže od starodavnih časov je pri vseh kulturnih narodih sviloprejec. Njegova preja daje delo milijonom ljudi j in spravlja v promet milijardo kapitala.
Svila. Prvotna domovina sviloprejca je Kitaj, kjer je bila svila uže 4000 I. pred Kr. r. znana, prava svilopreja se je pa začela 2600. 1. pr. Kr. r. Prva svila, ki je v Evropo prihajala, bila je tako draga, da se je zanjo davala enaka teža zlata. V sv. pismu starega zakona omenjajo se svilene obleke uže GOO let pr. Kr. r. Pri Rimljanih so pisatelji (Ciceron, Ovidij) grajali nošo svilene obleke, ki se je pa širila pod cesarji tako, da se je pod Markom Aurelijeni začela redna trgovinska zveza s Kitajem. Svilopreja v Evropi se je začela stoprav v 0. stoletji po Kr. Tačas sta prinesla, tako pripoveduje pravljica, dva grška meniha v izdolbenih palicah jajca tega metulja v Carigrad. Odtod se je razširjala sviloreja čez Grško, Laško, južno Francosko na Spanjsko in je segala čimdalje bolj proti severu. Celo v naših krajih se je nasadilo mnogo murb in vzrejal sviloprejec, pa poskus se ni obnesel. Sviloprejec se levi štirikrat, potem se zapreda v gost, dolg zapredek (kokon) v velikosti in podobi golobjega jajca. Kokon ima tri plasti. Zunanji ovojek daje kosmato ali zadnjo svilo (Florettseide), srednja plast je naj dragocenejša, sestaja iz pravilni' 250 do 300 metrov dolge svile. Notranja plast daje tako imenovano svilno vato.
V	Evropi sc je; 1. 1888. pridelalo 4,210.000 kg surove svili' in sicer na, Laškem 3,200.000, na Francoskem 611.000, v Avstriji 180.000, ostalo v Turčiji, na Španjskem, Grškem in Ruskem (10.000 kg). Uvažala pa se je v Evropo iz Kitaja
3,047.000,	z Japonskega 1,611.000, sploh 6,518.000 kg, torej je Evropa porabila do 10 mil, kg svile. Na prvem mestu stoji Francosko s svojo svilno obrtijo, katera na 140.000 statvah izdeluje za 330 milj. gold. svilene tkanine. Potem pride Nemčija s 87.000, Angleško s 77.000, Švica s 35.000, Rusija s 25.000. Laško z 20.000. Avstrija s 15.000 statvami. Glavni sedež francoske. svilne industrije je Lyon s proizvodom v znesku 180 milj. gold. Izvoz svile in svilenega blaga s Francoskega znaša 230 do 250 milj. gold. Nemška svilna manufaktura se je močno povzdignila in zakaj ? Znano je, da se Nemci pri izdelovanji vsega blaga ravnajo po geslu : Billig, aber schlecht. Vsa nemška obrt se je In s tem tako razširila, da preplavlja svet s svojim malovrednim, a cenim blagom in da brezvestno ponareja tuje obrazce ter celo znamenja tujih t.vrdek. (Glej nesramno predrznost nemških fužinarjev, ki na kose vbijajo štirske tvrdke). Tako tudi pri svili. Ker je svila jako draga,, začeli so nemški tovarnarji izdelovati na pol svilnato lehko tkanino in s to slepariti kupce. Lyoneški solidni tovarnarji tega sleparstva niso hteli posnemati, a čutivši konečno, da se jim ruši njihova starodavna manufaktura, morali so tudi oni začeti z izdelovanjem lehkejše robe. Nemčija uvaža 38.„ milj. kg ko-
konov, surove svile in svilne preje, izvaža pa 6,642.000 svilo in svilenega blaga v vrednosti 126 milj. gold. Angleška svilna industrija je tudi trpela po nemški konkurenciji. Število delavcev se je od 1. 1861., ko jih je v tej industriji delalo 171.980, skrčilo do 1. 1881 na 63.577. No to so nemalo storili stroji, po katerih je čimdalje manj človeških rok treba v raznih obrtih. Angleško je uvažalo 1. 1883. 4.713 kg surove svile, izvažalo le 506.000 kg blaga. Laško svilno industrijo je hudo zadela bolezen svilnega prelca, kajti I. 1875. se je pridelalo še 3 milj. kg svile, I. 1878 21/2 milj., 1. 1879. le še
1.200.000 kg. Stoprv od 1881. naprej je spet naraščala produkcija na 3 milj. kg 1. 1883. Na Laškem se peča 5300 občin s svilorejo ter je več sto tisoč hektar zasajenih z murbami, na Francoskem le 50.000 hektar. V sviloprejnicali na Laškem so vrti 2 milj. vreten in dela 75.000 delavcev. Izvoz znaša 150 milj. gold. V Avstriji je sviloreja že precej stara. Za, Kranjsko je cesar Karl IV. 1. 1740. ukazal zasajenje neobdelane prazno zemlje z murbami, na Ogrskem se vlada močno zanima, za svilorejo, pa bolezen svilnega prelca v I870t.ili letih je mnogim svilorejcem vzela veselje do te stroke kmetijstva. V Gorici se jo ustanovila 1. 1869. posebna svilorejna poskuševal-nica, katera, preiskuje jajčica, ali so zdrava ali okužena. Po avstrijskem vzgledu so se napravilo tako poskuševalnice na Laškem, Francoskem in celo na Japonskem. Avstrijska sviloreja, je štela 1. 1880. 70.000 vretenec, izvoz svilenega blaga je znašal 12 milj. gold. Glavni sedež svilno manufakture je na Dunaji. Ruska svilna manufaktura, izdeluje, za 35 milj. gold. svilenega! blaga za domačo rabo. Svilopreja v Krimu donaša, le 10.000 kg, svile, tem bolj se razvija v Transkavkaziji, kjer se prideluje do 800.000 kg svilo, tako, da so kavkaška svila uže začenja izvažati, Turčija, Spanjsko in Portugijsko izdeluje za svojo potrebo dovolj svilenega blaga. Svilni promet kaže za Evropo uvoza in izvoza vrednost 1.300 milj. gold.
V	zedinjenih državah bilo bi dovolj zemljo, za svilorejo, pa, dosle se goji le v Kaliforniji bolj na, debelo. Svilna manufaktura pa se naglo in močno razvija. V 386 tovarnah izdeluje
31.000 delavcev svilenega blaga za 100 milj. gold. Število vretenec znaša 508.000, statev 8.474. Toda, ta svila ne zadoščuje ter se uvaža še za 90 milj. gold. svilenega blaga.
Koliko se na Kitajskem, v prvotni domovini svilo-j»rejca, prideluje surove svile, ne ve se nič gotovega. Produkcija se pa ci^ni na, najmanj 10 milijonov kg v ugodnih letinah, pa vmes so tudi neugodne, ker je svilni črv jako občutljiv za vreme. Izvoz znaša, do 6 milj, kg v vrednosti 65 milj. gold., ostala svila se doma izdeluje na 350.000 statvah. Tudi iz Japonskega se izvaža do 1 milj, kg svile, iz vzhodnje
Indije pa 200.000 do 250.000 kg. Perzija pošlje .svojo svilo, kolikor je doma ne rabijo, na Rusko, kakih 200.000 kg. Vsa svilna produkcija v Evropi in Aziji ceni se na 18,380.000 kg v vrednosti 340 milj. gold., vrednost vsako leto izdelanih svilenih tkanin na 700 milj. gold.
Med in vosek. Kdo se še ni razveseljeval nad hrumečim, nikdar mirujočim ljudstvom mičnih žuželk, ki letajo od jutra do mraka, da nanosijo vosek, med in cvetni prah. S kako čudovito umetnostjo stavijo svoje šesterovoglate lončke, kamor spravljajo živež (med) in kjer se tudi zalega godi. Na tisoč je tacih lončkov v panji in mej satovi le toliko prostora, kolikor je treba bučelam, da lehko hodijo sem ter tja. In spomladi, ko se je razvila prva mlada matica in začne „peti“, vsuje se roj iz panja, da si poišče in napravi novo domovje, za njim drugi in včasi celo tretji. Bučeloreja donaša veliko dobička, a lastniku je treba le malo kapitala, pač pa paznosti in skrbnosti po leti in po zimi.
Najbolj je bučelarstvo razvito na Francoskem, kjer so našteli do 2 miljona panjev, ki dado na leto 10 milj. kg medil v vrednosti 7 milj. golti, in 2,800.000 kg voska, vrednega 4 milj. gold. Blizu toliko panjev kakor Francosko, ima Nemčija, dalje Avstrija 1,550.000, vse. druge države pa. 100.000 do 240.000 panjev. Na Kranjskem je imelo o poslednji ljudski st.et.vi 4827 lastnikov 31.125 panjev. Sicer pa, je kranjska bučeloreja uže od časov Janše, ki je bil od cesarice Marije Terezije poklican na Dunaj, da je praktično poučeval o ravnanji z. bu-čelami, svetovno znana. Kranjska bučela rada roji' in zato jo radi goj6 tudi izven Kranjskega. Vsako leto se razpošilja na tisoče mladih matic v druge kraje, posebno na Nemško. V Nemčijo uvažalo se je 1. 1883, 2,358.000 kg medu, 612.000 kg voska, izvažalo pa le 101.000 kg medu, 232.000 kg voska, kar kaže, da domača produkcija ne zadostuje za domači konsum. Francosko pa za 300.000 do 400.000 medu več izvaža, nego ga sprejema iz drugih dežel. Na Angležko se uvaža 600.000 do 1,900.000 kg medu. Avstro-Ogrsko pa izvaža 300.000 do
500.000	kg medu, 200.000 kg voska. Izvažajo dalj*1 še Rusija-, Srbija in Bolgarija. V Ameriko je prišla bučela z evropskimi naseljenci in se tani, kakor vsako podjetje, na debelo goji, tako da iz zedinjenih držav, iz Mehike iz San Dominga itd. izvažajo 2,700.(X)0 kg medu in 800.000 kg voska. Tudi Kitajci in Japonci se pečajo z bučelorejo in pošiljajo do 400.000 kg voska, v Evropo. Med sestoji iz sadnega sladkora (levuloza) in grozdnega sladkora (dekstroza), nekoliko mravljinske kisline, barvila, aromatičnih snovij, sleza in vode. ni torej brez rediv-nosti, kar so spoznali uže stari narodje. Mleko in med sta bila prvi živež človeku in — bogovom (ambrosia). V starem sv.
pismu se n;i mnogih mestih hvali med, tudi v koranu. Med se uživa čist, otrokom zelo priljubljen, ali skvašen, po čem postane opojna pijača. Dalje se rabi v lekernah, za sirupe in v kuhinjah za ohranjevanje (konservovanje) sadja. Odkar pa se sladkor izdeluje iz pese, za svečavo pa služi petrolej in stearin, padla je vrednost medu in vosku, in bučeloreja ne donaša več tistih velikih dobičkov, kakršnih so se veselili bučelorejoi še pred nekoliko desetletij.
Škrlatni črvec ali košeniljka (coccus cacti) je tretja žuželka, katero človek redi in sicer zaradi krasne rudeče barve (karmin), ki se nareja v njenem majhnem životu. Košeniljka živi' na nečem kaktu. Življenje s preobrazovanjem vre.d traje šest tednov. Doma je v Mehiki, kjer jo rede v posebnih kak-tovih vrtili. Časi jih pobero in posuše na železnih pločah. Iz Mehike so jo prenesli v Indijo in v Algir. Pa odkar so se iznašle anilinske barve-, izgnbljevala je košeniljka svojo prejšnjo vrednost. Iz Mehike, odkoder se je poprej izvažalo .500.000 kg vrednih 7 milj. gold., poslalo se je 1. 1882. le še 10.000 kg v Evropo. Uvoz na, Angleško, do 1. 1877. 1,690.000 kg, padel je na 1 milj. kg 1. 1883., v Nemčijo od 280.000 na 141.000, na Francosko od 759.000 na. 559.000 kg. Vsa košeniljska produkcija se ceni na 2,400.000 kg v vrednosti 3 milj. gld. V enem kg košenilja je 140.000 do 100.000 košeniljk.
Spanjska muha ali priščnjak (Lytta vesicatoria) se mora tudi tukaj omenjati, da si promet znaša k večjemu par sto tisoč gold. Španjska muha služi za napravo mazil, tinktur, obližev itd. Nabira se na Spanjskein, v Siciliji, na. Ogrskem, največ pa v južni Rusiji. Na sejetn v Poltavo se privaža 5000 do 20.000 kg. Muha je tako drobna, da je za kg treba 15.000 do 20.000 teh živalic.
Konečno služijo nekatere žuželke zaradi	svoje svetle	bli-
ščeče barvi; za lišp v brošah, prsnih	iglah,	na	ženskih	klo-
bukih itd., n. pr. prekrasen brazilijanski bril jantar, borovi krasnik in druge žuželke, živeče v Indiji in južni Ameriki.
2.	Vodne živali.
Poljedelec obdeluje s teškim trudom zemljo, a ne ve, ali mu bode obrodilo sejano seme sadu. Kdor ne seje, ne žanje, pravi stari pregovor. No nekemu stanu ni treba sejati, ne, iz-rojati živine, on sam to žanje, kar prirašča brez njegovega dela in to je ribič. Nešte,vilne ribe plavajo po morji, plode se in rasto in če jih ribičeva mreža danes ujame na milijone, jutri jih ravno toliko, kolikor poprej se	ziblje	po	morskih	valovih. Narodi, ki ob morji žive, ne le	da imajo	sami dovolj
živeža, lehko se obogate z ribjim lovom, svoj plen pošiljajoči
v notranje dežele. Manj bogati na. ribah so potoki, manjše reke in manjša jezera, kajti tu jih preveč polove. 0 imenitnosti ribjega lova naj pričajo sledeče številke. Na Angleškem nalovi 120.000 ribičev 5 do (> milj. qu rib. Samo lov na slanike vrže na leto 30 milj. gold., lov na druge ribe pa 60 milj. gold. Koliko pa dobe ribiči za školjke, ostrige, jastoge (Hummer), rakovice (Krabben)! Ves dohodek od ribištva se ceni za Angleško na 130 milj. gold. Sam London povžije vsak dan 5000 qu rib, ki dado približno toliko mesa ko 1000 goved. Francozi imajo 23.000 bark s 84.000 ribiči na morji, kateri nalove rib za 45 milj. gold., Lahi za 24 milj. gold.. Rusi za 42 milj. gold. Na. Norveškem se polovica prebivalstva živi od rib in strži zanje še po vrhu 30 milj. gold. Kitajci in Japonci bi morali gladu umirati, ko ne bi morje in velikanske reke jim davale rib do izobilja. Na Japonskem štejejo ribiči z ženami in otroki
1,530.000	glav, kateri leto in dan na 187.220 čolnih s 437.000 mrežami ribe love.
Amerika, obdana okrog od velikanskega morja, plačala je nže v prejšnjem stoletji polovico uvoženega evropskega blaga z ribami. Vsakoletna vrednost nalovljenih rib, kitov, trsek (Kabeljan). vreteni e ali lokard (Mukrele). ostrig in jastog znaša za zedinjene države na 270 milj. gold., za Canado in severnoameriške britiško teritorije na, 100 milj. gold.
Na Nemškem se peča v pomorskih krajih 14.000 ljudi j z ribištvom, ter uvaža Nemčija ribe, dasi bi jih lehko na morji blizu nemškega obrežja dovolj nalovili. Tudi pri nas v Avstriji se premalo brigamo za ribištvo po Jadranskem morji, temveč je pripuščamo laškim ribičem, ki love ne le ob vsem dalmatinskem obrežji, ampak tišče prav do Trsta. Le 9.400 ljudi na 2.900 barkah se pri nas peča, z ribjim lovom.
Najimenitnejše ribe in druge morske živali za ribji lov so: losos, trska, slanik, vretenica, tun, kit, tulenj in mrož (Robben), morski som, polip, sipa, ostriga, školjke, jastoge, rakovice, sladkovodne ribe in raki.
Losos (Lachs) je ob enem morska in sladkovodna riba. Spomladi, kadar sc; drsti, potuje iz Vzhodnega in Severnega morja v reke ter prihaja celo v majhne potoke, preskočivši slapove in jezove. Jeseni se spet vrne v morje, toda suh in sestradan. Zato ji! prepovedano loviti ga od septembra do februvarja. Po Renu potuje navzgor do Švicarskega, v Avstriji v Labo in Vislo in njihove, pritoke. Lovi se brez truda ob morskih obalili in v rekah. Nastavljajo se mu mreže, ali se napravljajo jezovi, kjer ga na tisoče ulove. Le za Angleško se ceni vrednost nalovljenih lososov na 4 milj. gold. V severni Ameriki na pacifiških obalih so reke pokrite z njegovo zalego in s potujočimi ribami. V novejšem času jih iz Amerike
6
vplehnatih pušicah konservovane razpošiljajo po svetu. L. 1883. na primer 53 milijonov pušic z 26 milj. kg lososovega mesa. Samo v Oregonu se nalovi nad 1 milijon lososov po 5 hj in težjih. Meso te ribe je jako tečno, ima 153 protejinina v 1000 delih in 48 tolšče, približno toliko, kolikor kravje mleko in malo manj ko svinjina (57°/00). Zato se pa čimdalje bolj skrbi za zaplodenje lososa po rekah in ustanavljajo se posebne valilnice, iz katerih na milijone ribic spuščajo v reke in potoke. Donavsko porečje nema lososa. Nadomestuje ga pa podobni sulec ali solač (Huchen), čegar meso je belo in jako okusno. Po algvinskih jezerih živi gl a vati ca (Lachsforelle), v naših mrzlih, bistrih studencih pa postrv. Oboji te ribi sta žlahnejši od lososa, pa vsled preobilnega lova je postrv postala uže prav redka. Kranjsko ribiško društvo obrača svojo glavno skrb na to, da glavatico in postrv v naših potocih pomnožuje.
Trska (Stockfisch) prebiva v neizmerni množini v severnih morjih okoli Evrope in severne Amerike. Vsako leto odpluje 600 francoskih, 2000 angleških in 3000 ameriških ladij s 50.000 mornarji v kanadsko morje trsk lovit. Nalovi se jih po 40.000 na eno ladijo. Toda cena se od leta do leta znižuje. L. 1876. je veljal qu 12 gold., I. 1880. le, 6 gold. Skupna vrednost nalovljenih in posušenih trsk se ceni na 50 milj. gold. Meso se je presno, posušeno in osoljeno. Iz tolstih jeter pa se dobiva ribje ali jetrno olje (Leberthran). Plode se v neznanskem številu, kajti ena sama trska znese več milijonov jajec.
Sled ah slanik (Haring) prebiva tudi po globočinah Severnega morja v nezmernih družbah, katere za Časa drstenja priplavajo do obal, kjer jih love. Tak slanikov vlak je včasi po več milj dolg in širok in tako gost, da človek ribe lehko z rokami grabi. Morje pa je daleč na okolo kalno od iker in otrtih lusek. Nobena riba se ne pokaže v taki množini in nobene se ne polovi toliko, kakor slanikov. Priplava iz severnega morja celo do francoskega obrežja. Število nalovljenih slanikov doseže baje 3.800 milijonov rib. Samo norveški ribiči ga nalove 1000 milijonov, angleški ravno toliko, Rusi 160 milijonov. Vsa vrednost nalovljenih slanikov se ceni na 66 milj. golti. Sledi se ne jed<5 presni, temveč jih razparajo, jim iztrebijo škrge in drob, pomečejo v razsol ter jih posujejo z grobo soljo in v hrastovih sodih razpošiljajo po svetu. Ali pa jih posuše v dimu. Prvi način ravnanja s slaniki je iznašel holandski ribič Benkelzoon (f 1. 1449.) in s tem svojim rojakom odprl neusah Ijivi vir blagostanja. Ko je 100 let pozneje mogočni cesar Karol V. njegov grob obiskal, izrekel je: „Ta prosti sledov ribič je svoji domovini več koristil, nego bodem jaz mogel storiti vzlic svoji sili. On je deželo storil bogato. “ Holandsko je zdavnaj zgubilo svoj monopol sledovega lova, pa še izvaža
300.000 do 400.000 qu na leto, Angleško 640.000 do 1,100.000 sodov po 800 do 1000 slanikov v vrednosti 12 do 16 milj. gold. Norveško blizu toliko. Nemčija pa uvaža vsako leto več, i. 1870. stoprav 487.000 sodov, a 1. 1884. uže 962.977 ter izda za ta živež 22 milj. gold. V Avstrijo se jih uvaža le 70.000 do
80.000 qu. Mar je na Nemškem priljubljenost slanikova v zvezi s pivom? Največji slanikov sejem je v Londonu, kjer se tekom leta razpečava 1.200 milijonov slanikov.
V	srednjem morji ni slanikov, temveč druga vrsta njemu podobnih le manjših ribic, sardele in sardine, katerih se nalove velike množine. Sardine se z oljem zalite spravljajo v kositarne posode. Ena sama tovarna v Le Mans na Francoskem napolni na leto 2 milijona takih škatljic ter znaša izvoz sardin s Francoskega 10 do 12 milj. gold. za 9 do 13 milj. kg.
Lokarda ali vretenica (Makrele, laški: scombro) prebiva po vseh evropskih morjih, ni tako imenitna za svetovni promet, kakor slanik, pa za pomorsko kraje, kjer se nahaja, glavni živež prebivalcev, ker ima jako okusno in tečno meso, nalovi se pa lehko v obilnem številu. Na Norveškem odpluje 2.500 čolnov na lov na lokarde in vrnejo se s 30 do 35 milijoni teh ribic. Pojedo se presne ali se vlagajo v razsol. Na londonski sejem prihaja 24 milijonov lokard, do 1/2 kg teških. Kanada jih izvaža 170 milijonov. Dogaja se, da se jih na eden vlak ulovi 250.000 kosov in da jih včasi tolika množina pride v mrežo, da se mreža raztrga. V Kanadi se peča 10.000 ribičev na 2000 čolnih z lokardolovom. V Srednjem morji se tudi nahaja lokarda, pa ne tako številna, kakor v Severnem. Avstrijski ribiči jih nalove za 120.000 gold. Dohodek iz vsega lokardinega lova se ceni na 36 milj. gold. V starih časih so iz lokard kuhali neko jako čislano juho.
Tun (laški: tonino), precej velika riba, ki živi na čopore v Srednjem in Črnem morji, časi na tisoč glav skupaj. Zraste do 4 m dolgosti in tehta celo do 5 <ju. Na Sardiniji in Siciliji ga love v velikanskih aparatih in je lov ob enem velika ljudska veselica. Razpošiljajo ga v sodih, katerih 16.000 do 20.000 napolnijo v vrednosti 212 do 3 milj. gold. Presno meso je imeniten živež za prebivalce teh dveh otokov. Preservuje se v olji, kakor sardine.
Kiti so velikani mej morskimi živalmi. Pravi kit (Wall-fisch) srednje velikosti ima tisoč in več qu, tedaj odvaga 200 pitanih volov ali pa 30 slonov. Lovi se zaradi ribje masti in ribji', kosti. Prve. daje 45. OOOdo 50.000 kg, slednje pa 1.700 kg. Ribja kost (Fischbein) so rožene ploče, katerih ima kit čez 300 v zgornji čeljusti; najdaljše so 4 do 5 m dolge. Ribja mast se dobiva od tolšče; ki ovija vse telo. Kit živi v Ledenem morji ali posamičen ali na pare. Glavač (Pottfisch) je največji
6*
morski velikan. Dolg jo ‘20—22 m in ima v 4.r>0 qu teški buči najfinejšega olja, tako imenovanega spermaceta 45 jm. On daje tudi ambro, ki se nahaja v drobu. Meso teh rib so dosle zavrgli, ker diši po ribji masti, a v novejšem času so skušali iz njega narediti konserve, kar se je baje posrečilo. Neprestani lov na kite je njih število zelo skrčil. L. 1855. so ameriški ribiči še nalovili 600 kitov, I. 1880. le št; 40. Iz Hamburga je v prejšnjem stoletji odplulo po več sto ladij na kitov lov, zdaj le še 40, iz Londona poprej 90 ladij, zdaj nobena. Lov je težaven in nevaren, pa donaša veliko dobička, kadar se posreči, do 60.000 gold. za eno ladijo.
Plavutonožci (Robben) prebivajo v vseh morjih v veliki množini in se love zaradi dragocene kože in masti. Eskimo, Kamčadali in drugi manj civilizovani narodi pa uživajo tudi njegovo meso. Navadni tulenj ali morski pes živi v severnih morjih, gre včasi na suho, pa je jako neukreten, da se tu lehko pobija. Mrož (Wallross) živi tudi v Severnem morji, love ga zaradi kože in masti. Njegovih dveh okel smo uže omenili, ko smo govorili o slonovi kosti. 'A lovom na plavutonožce sc. pečajo Angleži, Amerikanci in Norvežani. Poslednji pošiljajo na ta lov 16 parnih in ‘20 drugih ladij. Na londonski trg prihaja na leto 700.000 do 900.000 kož plavut,onožcev v vrednosti
7	milj. gold.
Morski som ali požerun, najstrahovitejsi in najpožrešnejši morski velikan se lovi zaradi svoje masti, ki je nakopičena, v jetrih, do 8 qu v enih samih. Meso se povžije posušeno, dasi ni okusno, hrapava koža pa se porabi za likanje. Iz kože požerunove se nareja šagrinovo usnje. Kitajcem so želodci in plavuti delikatesa. Norveški ribiči jih toliko ulove, da spravljajo po 80.000 do 100.000 qu jeter v kupčijo.
Mekužci (molluscae) dajo tudi človeku svoje meso, na, primer Trepang, katerega Kitajci jedri in hobotnica, ki živi v Srednjem morji. Od hobotnic se pripoveduje, da s svojimi dolgimi lovkami kopajoče se ljudi pograbijo in na dno potegnejo. Pri Tunisu se nalovi do 1.500 qu te živali ter se meso v kositarnih posodah konservovano prodaje. Navadna sipa (Tintenfisch), se pa živi pogostoma v Jadranskem morji in je Lahom priljubljen živež. Sipa ima v trebuhu s črno-rujavim sokom (sepid) napolnjen mehur. Bela hrbtna lupina se rabi v likanje, tudi se dela iz nje prah za zobe.
Od morskih školjk je najimenitnejša užitna ostriga (Auster). Nahaja se v vseh evropskih morjih, prirasla na skale, kole in druge stvari v veliki množini. Ena sama ostriga, znese črez 1 milijon jajee, zato se jako lahko in hitro zaplodi.. Uže Rimljani so jo močno cenili kot okusno jed in jo v ribnjakih gojili. Cesar Vitelij je baje pri enem obedu povžil* 1000 ostrig.
Nil Francoskem, Angleškem, osobito pa v zedinjenih državah je ob morji ostriga del ljudskega živeža. Po ameriških poročilih se nalovi na leto v zedinjenih državah 11.200 milijonov ostrig, nit Angleškem 2.500 milijonov. V mnogih hotelih ameriških pridejo ostrige brezplačno kot dodatek na mizo, kolikor jih kdo hoče pojesti. V New-Yorku je 7000 prodajalnic za ostrige in poje se jih na dan eden milijon, v Parizu pa 300 milijonov na leto. Torej sama ta tri mesta: London, Pariz in New-York povžijo 1000 milijonov ostrig. Ker so po silnem lovu ostrige pojemati začele, jeli so v novejših časih napravljati ostrižišča, zlasti ob francoskem obrežji.
Zraven ostrige so'še druge školjke, ki so užitne ali služijo za vabo pri	ribolovu.	Na londonski	ribji trg prihaja na	leto
približno 50	milijonov	užitne klapavice (Mienmuschel) in	400
milijonov jako dobrega polža „Peri\vialke“ imenovanega. Sladkovodne, školjke se nahajajo v velikih množinah v Ameriki in Avstraliji. Pri nas se redi veliki vrtni polž. ki je posebno na Dunaji priljubljena jed.
Ribe in druge morske živali so torej imeniten faktor za narode ob morji živeče, kar se vidi iz množine od njih povži-tega ribjega	mesa, na	primer pride v	Parizu na glavo in	dan
25 dela, v Londonu	malo manj, v	Berolinu le 1/3 delca, na
Dunaji pa prav neznatno, do 2 grama.
Sladkovodne ribe ne dade se primerjati morskim glede množine, pa mnoga jezera, in reke so prav bogate na različnih ribah in v novejšem času, ko se je spoznavati jela važnost ribištva v gospodarskem oziru, skrbi se za zaplodenje žlali-nejših rib in st' postavno ureja ribolov. Bogato na ribah je Ogrsko. Czornig ceni vrednost na Avstro-Ogrskem nalovljenih rib na 25 milijonov gold. za 725.000 qu. Znanega fogoša se nalovi v Blatnem jezeru 3000 qu. Najbolj imenitni in najštevilnejši mej sladkovodnimi ribami so: ogdr. krap, jeseter (Štor) in beluga (Hausen).
Navadni og6r (Flussaal) stanuje po vseh evropskih rekah razen onih, ki se zlivajo v Črno morje. Na Slovenskem se dobiva v Soči in v njenih pritokih: v Vipavi in Idrici (Erjavec).1) Ogor potuje iz rek v morje za drstenja, narobe od lososa.. Mladi ogorčiči vračajo se potem v dolžili ozkih vlakih v reke. Meso je jako okusno, zato so skušali to ribo udomačiti tudi v donavskem porečji. Na veliki laguni pri Comachio nalove ga na leto do 800.000 la/.
Krap (Karpfen) je ena naših najnavadnejšib rib, ki najrajši prebiva v stoječih vodah. Drže ga po ribnjakih, kjer
‘) Prirodopis živalstva. Fr. Erjavec, 18-S1. 1 Iz te knjige sem ;ploli zajemal prirodopisno opazke.	Pis.
zraste do 1 metra dolgosti in 20 kg teže. Koliko se ga. vsako leto polovi, zlasti o postu, znano je le za posamične ribnjake, n. pr. pošilja se le iz ribnjakov pri Trebonji na Češkem ‘2000 do 3000 (ju krapov na Dunaj. Krapu podobne ribe so mrene, platnice, kleni, belice in zlatice (Goldfisch). Zlatica je doma na Kitajskem, a drži se pri nas zaradi svoje lepote po skle-nicah in ribnjakih.
Jesetri, beluge in somi so sladkovodni velikani, ki se love zaradi mesa, kavijara in ribjega kleja. Beluga ali viza (Hausen) stanuje v Črnem in 11 val inskem morji in potuje odtod v reke, zlasti v Volgo, kjer ulove največ in najtežje beluge,
6	do 8 metrov dolge in 1100- -1500 'ky težke. Belugam podobni so jesetri (Store), ki se nahajajo v Jadranskem, v Severnem in v Vzhodnjem morji in v rekah v ta morja se zlivajočih. Od manjših jesetrov prebiva čiga (Sterlet) v Donavi in tudi v Dravi in Savi. Belug je v Donavi od dne do dne manj in le sem ter tja še katera pride do Dunaja. Na debelo se love v Dnjestru, Dnjepru, Volgi in Uralu. VAstrahanu ulove v enem letu
100.000	belug, 800.000 jesetrov in l1/* milijona sevrug. Največje teh rib dado 4.000 kg iker za kavijar. Povprek se računa za belugo 1.640 kg kavijara in 123 kg ribjega kleja. Dohodek od belugolova se ceni na 10 milijonov gold. Izvoz kavijarja iz Rusije močno narašča od 2,857.618 kg 1. 1881. na 4,101.148 1. 1883. v vrednosti 10, oziroma 15 milijonov gold. Ribji klej se izvaža črez Peterburg, 80.000 kg v vrednosti 600.000 gold. na leto. Klej se rabi za čiščenje tekočin, vina in piva, za napravo galert itd., pa ne prihaja le od jesetra in beluge, temveč od mnogih drugih rib v Evropi, Ameriki, na Kitajskem in Japonskem.
Riboreja je posebno pri Kitajcih razvita. K vsaki boljši hiši spada ribnjak, v katerem se ribe rede za domači užitek tako, kakor pri nas kuretina, Nad rekami in javnimi ribnjaki in jezeri pazijo mandarini v to svrho nastavljeni, da se ribe love le v dovoljenem času. V 14. veku gojila se je riboreja skrbno na, Francoskem, Nemškem in drugod. Na Švedskem se ob času, ko so ribe drstile, ni smelo zvoniti, da se drstu-joči ribji vlaki niso odplašili. Pozneje pak je propadala riboreja in šele. v novejšem času se je spet spoznala važnost rib za, gospodarstvo. Ribji lov se je posta,vno urejal ter so se določili letni časi, kadar se rib ne sme loviti. Ikre žlahnih rib se v valilnicah izvale in mlade ribice se spuste v reke, potoke in ribnjake. Vsled tega ravnanja se povsod ribe množe in sčasoma ne bodo le, kakor je dosle bilo pri nas, delikatesa na mizi bogatinovi, temveč živež za ljudstvo.
Jedo se še druge vodne živali: jastogi, želve, raki, rakovice itd. Jastogov (Hummer) se ulovi na škotskih obal ih za
3Va milijona gold., v Kanadi za 6. Morska želva (Seeschild-krote) zraste okoli 2 m dolga in 400 do 500 kg težka. Živi v vseh toplejših krajih Atlantskega oceana tu in tam v veliki množini. Ob izlivu Drinoka polaga nezmerno število želv svoja jajca, katera ljudi pobirajo ter iz njih iztiskajo neko oljnato tolščo. Pozabiti ne smemo še raka - osmokraka, za, Kranjsko še pred malo leti zelo imenitnega košarja, kateri se je živ v mnogih tisočih razpošiljal po svetu, v še več tisočih pa pojedel doma. Nesrečna kuga. pa, ki se je zanesla iz nemških rek tudi v kranjske vode, ga je v poslednjih letih malone popolnoma uničila. Koliko škode so s tem trpeli lastniki in najemniki ribolova, lehko se presoja iz tega, da je en sam lastnik pri Rudolfovem dobival za rake po 1000 gold. na leto. Najokusnejši in najimenitnejši raki so v Krki.
Spužve ali gobe. Morska spužva, katere prožno rebrovje je tako imenovana goba, živi v Srednjem in Rudečem morji v globočini 200 do 000 m prirasla na škale. Od teh jo ribiči trgajo s harpunami, pri čem se morajo spuščati pod vodo v potapljavnicah. Gobe se potem odrgajo, izpirajo in na solne,i posušč. Največ gob, za 1,200.000 gold. dobodo na Grškem, ob dalmatinskem obrežji le za 80.000 gold. Na tržaški trg se privaža 400.000 kg v vrednosti 21., milijona gold. Na Francosko se uvaža 500.000 do 600.000 kg. V vsem srednjem morji se nalovi nad 1 milijon gob v vrednosti do 8 milijonov gold.
Korale ali polipi so na dnu morja živeči mehovci, ki se dostikrat ponašajo z najkrasnejŠimi barvami. Lov na korale je star in so uže Babilonci ž njimi tržili. Sedaj se pečajo z lovom koral in njihovim izdelovanjem Lahi in Francozi. Rudeča korala se nahaja na laškem obrežji, pri Tunisu in Algirji. Glavni sedež koralne industrije je v Torre del Greco, kjer se v 40 delavnicah 3200 ljudij z izdelavanjem koral peča. Laško pošilja 500 ladij s 4.200 mornarji na koralni lov, ki naberejo do 160.000 kg, zraven teh se uvažajo še iz drugih krajev surove korale na Laško, od koder se izvaža izdelovanih 10.000 kg in še več v vrednosti 30 milijonov gold. Laško torej dobiva po izdelovanji koral 20 do 25 milj. gold. Francoska koralna industrija je dosti manjša. Večina koral izvaža se v Indijo in na Kitajsko, kjer se mandarinska obleka s koralami obšiva.
Biseri in biserna matica dobivajo se od prave bisernice (Perlenmuschel), školjka, ki se nahaja sosebno v Perzijskem zalivu in v Indijskem oceanu prirasla na. skalah. Biseri leže v školjkah ali so prirasli k lupini. Razne so velikosti, najmanjše drobne ko pesek, največje gruškam podobne do 30 milimetrov dolge. Nrt poslednji londonski izložbi je bil videti velikanski biser težek 450 karatov. Bisernica živi v skupinah, 5 -30 m globoko v morji. Potapljavci jo iščejo in spravljajo
na suho, kjer bisernica- hitro poginu. Školjko sc. potom same odpro in preiskujo na bisere. Biserna matica se z dletom odlušči od lupine. Starodaven je lov biserov v Perzijskem zalivu, kjer jih vsako leto ulovi', za 3 do 4 milj. gold. vrednosti. Cena je različna po velikosti, velike in lepe se drago plačujejo, po
100.000 in več gold. Za časa. lova vse, mrgoli v Perzijskem zalivu čolnov in ladij in se. zbira nad 30.000 ljudi j na, lov in kupčijo. Največ biserov se, prodft v Indijo. Tudi pri Ceylonu se nahajajo bisernice, ter jih tam ulove, 27 milijonov, tisoč po 25 do 35 gold. Dalje so najde bisernica v Ameriki v mehi-kanskih in kalifornijskih zalivih in v Avstraliji, kjer so jih iz-teknili v najnovejšem času ter jih ulove 450.000 /.■// v vrednosti 1 do 2 milj. gold. Potočna bisernica prebiva v čistih, bistrih potocih in rekah, toda, ne povsod. Tudi ona, ima časi bisere manjše, vrednosti. Na, Kitajskem se v nekaterih krajih pečajo z rejo bisernic, katerim vtikajo mej lupine krogljice ali podobice Buddhe. Okoli tega izloči bisernica biserno snov. Sicer se pa biseri tudi ponarejajo, zlasti na Laškem in Francoskem, kjer so cele tovarne za, to obrt. Biserne matice se uvaža na Francosko 2l 2 milj. hj, na, Angleško ll/3 milj. la/, v Nemčijo
400.000 hj, v Avstrijo 1 milj. kg, v skupni vrednosti 6 milj. gold.
II. Rudninske prirodnine.
1. Kovine in rude.
Železo je človeštvu najkoristnejša in najpotrebnejša kovina. „Zlato, tako pravi Michel Chevalier, lehko bi izginilo s sveta, ne da bi si1, motila civilizacija,. Svetovna, nesreča pa bi bila, ko bi izginilo železo. Civilizacija bila bi ustavljena. “ Kulturni razvoj človeštva sloni na železu in pričel se je s tistim dnevom, ko je, človek našel železo in si iz njega skoval prvo še tako primitivno orodje. Kako težavno sije človek kamenene, dobe pridobival svoj živež, kako težko in neukretno se branil proti zverem. Železo mu je stoprav omogočilo, z lehka. si pridobivati živalske in pridelovati si rastlinske hrane. Zgodovinarji sicer trde, da je po kamene,ni dObi bila bronova, ker se po njej najdejo le bronaste posode, in bronasto orožje. Toda neverjetno je, da bi človek poprej bil znal izdelovati sestavljeno kovino iz bakra in cina, kateri se sami zase le malokje nahajata, nego železo, ki ga, je povsod v izobilji. Ros da se nahajajo iz dobe, ki je sledila kameneni, le bronaste stvari, železne pa ne. Temu se pa ni čuditi, kajti železo se na vlažnem zraku ali zemlji spreminja malo po malo v ruso prst, železno rjo, bron pa je' trši in obstaja tisočletja, ne da bi razpadel.
Najstarejši kos železa se je našel vzidan v ghizejski piramidi. Star je 4.900 let. Na egiptovskih spomenikih se nahajajo podobe, kako so tačas izdelovali železo. Zamorci v Afriki ga še dandanašnji po tem prvotnem načinu iv rude ta,le. V starem sv. pismu se na mnogih krajih govori o železu, v zgodovinski dobi pa se, je zgodaj pričelo tržiti z železom in železnim orodjem. Ta čas je noriško (štajersko) jeklo slovelo daleč po svetu, a bilo drago, ker se je nezmerno drv potrebovalo za talenje. Angleški gozdi so padali pod sekiro in začetkom 18. stoletja, se je parlament bavil z vprašanjem, kako ustavljati pokončevanje gozdov. Na primer mu je eden sam plavež v Samberhurstu. ki je talil na teden pet ton železa, požgal
200.000	sežnjev drv na leto. 81 oprav, ko se je iznašlo, da se tudi s premogom lehko kurijo plaveži, povzdignila seje železna industrija v velikanskih razmerah. L. 1740. seje na Angleškem v 59 plavežih dobilo 17.000 ton surovega, železa, 1. 1848. v 623 plavežih 2 milijona ton, a 1. 1882. množina 8' \ milijona ton v 550 plavežih. L. 1796. je eden plavež dal 1000 ton. 1. 1840. 3000. 1. 1870. 9000, 1. 1882. pa uže 15.000 ton. Zato se je število plavežev od 1. 1872. s 974 znižalo na 550 1. 1882.
Surovega železa se, kolikor je znano iz statističnih podatkov, prideluje 19 do 22 milijonov ton v vrednosti 5000 do 630 milj. gold. Za Angleškim se ga dobiva največ na Nemškem, 3V., milj., na Francoskem 2 milijona, v Belgiji 770.000, v Avstriji 522.000. na Ruskem 505.000 ton itd., v zedinjenih državah pa 4,632.000 ton. Produkcija se je silno množila od 1. 1874. do 1882. Bila je tako pretirana, da so cene železu na več ko polovico znižali. Na Glasgowskem trgu, kjer se določuje cena železu za ves svet, veljalo je 1. 1873. 117 sh, 1. 1876. je padlo na 58 sh, 1. 1884. celo na 40 sli. To storila je tako imenovana „£fberproduktion“ in naše alpinske dežele so hudo trpele po tem nezasluženem padanji cen. Kar je starih plavežev bilo, morali so ponehati, in konkurencijo zdržu-jejo le še po najnovejših iznajdbah izdelani plaveži.
Od surovega železa dobiva, se kovno železo (Schmied-eisen), ki je skoro čisto železo, kajti nema niti 1 odstotka ogljika. Trdno je in raztezno ter se da kovati. Od kovnega železa pa se, dobiva jeklo, ki je tršo od litega in kovnega železa ter ima 1 do 2 odstotka ogljika. V novejšem času se čimdalje več jekla zdeluje in porablja. Namesti Sin iz železa litih polagajo se uže povsod po železnih proga,h jeklene šine in namesti lesenih podlag jeklene. Angleška, železna industrija stoji uže od nekdaj na, prvem mestu in razun tega, da pokriva velikanske domače potrebe, še izvaža, 1 milijone ton železa, jekla in železnega ter jeklenega blaga v vrednosti 350 milj. gold.
V	zedinjenih državah znaša, produkcija surovega železa 4
do 41 2 milijona ton. Zdeluje se pa Poessemer-jekla 1% milijonti ton. kovnega železa 2 milijona in ves železni konsum se ceni na 1,700 milj. gold. Tretja v vrsti je Nemčija. Železni' rude so izkoplje H do 9 milijonov ton, iz katerih izdeluje 334 fužin s 57.000 delavci 3% milijona surovega železa v vrednosti 100 milj. gold. in tisoč lijaren s 42.800 delavci
052.000	ton litega železa. Zevsema deluje pri železniški industriji 129.000 delavcev. Nemčija izvaža železne rude in železnine 3 milijone ton, največ žice (drata) in železniških šin, uvaža pa 1 milijon ton v vrednosti 42 milj. gold. Na Francoskem znaša produkcija surovega železa 2 milijona ton iz 4,820.000 ton rude. IJvoz rude in železnine s 2,614.000 ton presega izvoz za 300.000 ton. Belgija pa, izvaža, za 100 milj. gold. železnine, mej temi za 24 milj. gold. strojev. V Avstriji so najstarejši ruilokopi v planinskih deželah. Omenili smo uže, da je noriško železo slovelo že pri Rimljanih. Tudi še zdaj spada od vse avstrijske produkcije surovega, železa, znašajoče 522.400 ton, blizu tretjina (30'2%) na Štajersko, 1.07% na, Koroško, ostalo na, Moravsko, Češko in Silezko. Na Štajerskem se izdelujejo zraven druzega železnega blaga izvrstne kose, ki se prodajajo po vsem Ruskem, a Nemci jih skušajo izpodriniti s svojim ponarejenim slabim blagom.
Na Kranjskem je bilo I. 1880. 17 podvzetnikov, ki so s 311 delavci kopali železno rudo ter jo našli 88.243 qu. Plavežev je bilo 10, 8 na Gorenjskem, 2 na Dolenjskem. V teh plavežih se je iz 144.096 ([ti rude plavilo 16.806 qu surovega železa, 13.152 iju kovnega železa, 11.000 ferromangana in 6.099 litega, železa. Lija,me so štiri: v Ljubljani, Bohinjski Bistici, v Dvoru in Gradc.i s 132 delavci, ki so izdelale 9.888 qu blaga iz litega železa. Fužin je delalo 18, vse na Gorenjskem, razun Dvora, ter so izdelovale 26.984 qu razne železnine. Jeklo se je delalo v fužinah pri Beli Peči na Gorenjskem, 3.120 qn. Železne žice so v dveh etablissementih napravili 1.110 <ju, osem fužin pa se je pečalo z /delovanjem raznega jekla. Žrebljarska industrija, ki je nekdaj če ne dobro, vsaj za silo redila mnogo rodbin v Kamni Gorici, Kropi in Železnikih, ponehala je in se bode morala nadomestiti s kako drugo obrt-nijo. Vodnih sil je tam dovolj. Tj. 1880. je bilo kovačnic za /delovanje žrebljev v Kropi 14, v Kamni Gorici 10, v Železnikih 8. v Bohinjski Bistrici 1 s 164 ješami in 808 nakli. Z žrebljar-stvom se je pečalo 795 moških, 447 žensk in 252 otrok. Izdelovali so pa iz 18.896 qu žrebljarskega železa, 14.193 qit raznovrstnih žrebljev. To varen za zdelovanje žičnih klincev (l)rahtstiften) je dvoje, v Ljubljani in v Lipenci pri Kropi, ki sta napravili 4.500 žičnih klincev. Železne verige zdeluje ena kovačnica v Kropi, pile dvoje kovačnic v Tržiči in Beli Peči,
kose in sekir«' fužin«! v Škofji Loki. Tržiči, Beli Pedi in Kamniku, zevsema 180.000 kos, 55.000 srpov, 16.000 slamoreznih nožev, 58.400 žag, sekir, motik, lopat, kladiv itd. Kovaških obrtnij j«« na Kranjskem 439, nožarja dva: v Ljubljani in v Kamniku, žrebljarjev 14, pilar 1, ključavničarjev 95, od kojih 13 v Ljubljani, 8 v Kranji, kleparjev 35, izmej teh 7 v Ljubljani. Na Slovenskimi Štajerskem pa je 360 kovačev, 64 ključavničarjev, 18 kleparjev, 34 žrebljarjev, 7 nožarjev, 3 pilarji,
7	puškarjev. Velikanske so mehanične delavnice južni/ železnice v Mariboru, v katerih dela nad 1000 delavcev. Železna ruda se koplje v Velikih Piroščih pri Cel j i, v Sopotah in Šentvidu pri Podčetrtku in pri sv. Antonu na Poliorji. V Štorah pri Olji so velike fužine, kjer so se poprej zdelovale ploČe za oklopnice, a sedaj vsakovrstno železno blago. Dalje so manjše fužine v Oplotnici, v Vitanji, v Mislinjah in pri Slovenjem Gradci. Na Koroškem je mnogo plavežev in fužin. V Borovljah pa se je lepo razvila puškarska industrija, katero zelo pospešuje tamošnja puškarska šola.
Na Ruskem se je dobilo surovega železa 1. 1881.469.500 ton. Zdelovanje jekla pavmočn<> narašča, od 18.000 ton 1. 1870. na 301.144 ton 1. 1880. Železne rude se dobiva. 1,203.000 ton. uvaža se pa železnine 340.000 ton. Švedsko pošilja v svetovni promet 270.000 ton železnine v vrednosti 3 milj. gold.
Ako seštejemo vse vsote, kolikor jih je znanih o svetovnem prometu z železom, najdemo, da se železa porabi 22 milijonov <ju na leto in da znašata uvoz in izvoz 2.400 mi.lj gold.
Baker ali med. Dobiva se iz različnih rud, katerih je naj znamenitejši bakreni kršeč (Kupferkies), ki ima 35% bakra in zraven 35% žepla in 30% železa. Druge bakrene rude so rudeči bakrenec, ki se nahaja v Banatu, na Francoskem in po Uralu na Sibirskem ter modri bakrenec in ma-lahit. Bakreni kršeč in malahit, se nahajata na- Kranjskem mej Škofjo Loko in Cirknim, a vendar ne v izdatni množini, kajti topilnica v Škofjem se je opustila za,ra,d nedostatka rude. Največ bakra, za svetovni promet daje Južna Amerika, osobito Chile, kjer se bakrena ruda malone povsod nahaja. L. 1882. je Chile izvažalo 600.000 qu finega bakra v vrednosti 30 milj. gold., Venezuela, 150.000«/«. Severna Amerika produkuje do 40.000 qu.
V	Evropi je najstarejša bakrena produkcija na, Španjskem. Tamošnje topilnice ga, stope 250.000 «/«, v Nemčiji 180.000 qu, na Angleškem 40.000 qu, na Francoskem 55.000 qu, na Avstro-Ogrskem 50.000 qu. Rusija ima, ogromne zaklade bakrenih rud, toda prideluje le 36.000 «/» bakra. Zevsema se torej bakra prkieluje 732.5000 «/««, ki se ceni na 120 milj. gold. Baker se porabi ali sam po sebi brez primesi druge kovine za kotle, žice, pločevino, novce itd. ali s kovinami zlit. Bron je zmes
bakra in cina, rumena, mm! (Messing) je zlitina, bakra in cinka, pakfong, novo srebro, kitajsko srebro pa. so zlitine bakra, niklja in cinka. Tudi zlatnini in srebrnini se pridaje nekaj bakra. Na »Slovenskem so edine bakrene fužine v Gorenji Bistrici pri »Slovenski Bistrici. Zdelujejo bakrene kotle za jugoslovanske. kraje, bakrene in medene pl oče. za okovanje ladij, bakreno in medeno žico itd. Baker dobivajo te fužine, iz Ogrskega. in Španjskega. Tudi bakru so od I. 1872. sem cene močno padle, kakor vsem kovinam in v obče vsem prirodninam.
Svinec se nikjer ne nahaja kot. samorodna kovina. temveč se plavi iz belega in črnega svinčenea. in iz svinčenega sijajnika. Naj bogatejša teh rud sta Španjsko in Amerika. Svinec je jako mehek, raztezen, lehko raztalen. Uže Rimljani so ga poznali in vodo napeljevali v svinčenih ceveh. In tudi danes delajo iz njega pločo in cevi, osobito ga, pa potrebujejo za, vojsko in ker se zdaj vsi narodi silno oborožujejo po suhem in morji, raste poraba, svinca. Španjska, produkcija, znaša 1,300.000 qu. ameriška, I. 1830. le 38.000 (/it, dosegla je Španjsko in 1. 1883. že znašala 1,391.000 qit. Glavni trg za, svinec je London, dasi na Angleškem le plavijo 500.000 do 000.000 ju. V Nemčiji se svinčena ruda nahaja na, mnogih mestih in se svinca, plavi
050.000 ju. Na, Avstrijskem se nahaja, boli svinčenec sosebno na, Koroškem, kjer ga kopljejo v Rablji, v Bleibergu, na Obira; ravno tam tudi svinčeni sijajnik. Kranjsko ga. ima vKngpovšči, v Kamenici blizu Vač, pri Litiji, v Dolih blizu Šmarjega in drugod, pa nikjer v tako obilni množini, da bi se izplačalo rudokopanje. V starih, baje za, Rimljanov uže obstoječih rudo-kopih pri Litiji so v naši dobi zopet, začeli delati in postavili velik plavož. L. 1880. se je nakopalo 5872 ju rude, plavilo pa le v Litiji 023 ipi svinca. »Skupna, svinčena produkcija po vsej zemlji znaša blizu 5 milj. qu in se ceni na 00 milj. gold.
Cinek se tudi nikjer ne nahaja kot samorodna kovina Plavi se iz ka.la.mina (Galmei) in einkove svetlice (Zinkblende). Svetal je, nekoliko krhek, a vendar se da toniti. Rabi se za posode, strešne žlebove., za, pokrivanje streh, najbolj znamenit pa, je kot elektrobudnik. Njegova poraba silno raste, torej tudi produkcija,, kije znašala 1. 1800. v Evropi 980.000 c/«, a 1. 1882. uže 2,400.000 q». Največ cinkovih jam je na, Pruskem ter je Nemčija izvažala 1. 1883. 724.183 ju surovega cinka v vrednosti 14' milj. gold. Belgija plavi 844.000 qn, Angleško
200.000 qu. Ker pa poraba, na. Angleškem znaša 850.000 qu cinka, in cinkovega, blaga, mora, se, kar manjka, uvažati. V Avstriji se nahaja, k a, la, mina, v koroškem Rablji, v Bleibergu, v Rožeku, einkova svetlica pa v Črni in Rablji na Koroškem, pri Šoštanji in v sevniškem okraji. Rudokopi v Rablji so državni, ruda, se pa plavi v novi državni cinkrarni pri Celji,
ki si' je bila postavila 1. 1876, v nadi, da so cinkovi rudokopi v sovniškem okraji, onda lastnina, državnega poslanca Brand-stetterja, dovolj bogati, da se bode cinkrarna z rudo leliko i/, njih preskrbovala. Neki višji uradnik poljedelskega ministerstva jih je vsaj tako opisal in cenil na milijon gold. vrednosti. Pa, kmalu se je pokazalo, da je ruda redka in jame so se opustile. Tudi Šoštanj.ske jame so uže v prejšnjih stoletjih najbolje rude oddale tako, da se ne splača daljno kopanje. Zato zdaj prevažajo rudo iz Rablja, in Bleiberga v Celje. Na Kranjskem so cinkovo rudo kopali in oinkrarne postavili pri Radečah in v Zagorji. Prva je ponehala, druga pa plavi iz 41.000 ju rude
13.000 ju cinka.
Amerika, je tudi na cinku bogata, Rude se izkoplje
1.200.000 ju, iz katere se plavi cinka 421.000 ju. Kakor drugim kovinam, padla je cena tudi cinku od 25 gold. za ju 1. 1875. na 10 gold. Skupna cinkova produkcija znaša 8,020.000 ju v vrednosti 50 milj. gold.
Cin ali kositer, mehka in jako raztezna kovina, plavi se-iz kositerovca. Od njega se vlivajo posode in delajo razne kovne zlitine, tudi nam rabi v povlak drugih kovin, železne pločevine, bakrene kuhinjske posode itd. Kositerovec se nahaja pri nas v Avstriji le v Krušnih Gorah na Češkem. V velikih množinah se nahaja na Angleškem, kjer ga kopljejo uže več tisoč let. Feničani so odtod dobivali kositer. Cinove jame so 600 do 700 m globoke in dade kositera do 100.000 ju, premalo za domačo porabo, za katero se potrebuje 170.000 qn. Vrhu tega Angleška izvaža belih pločevin (Weissblech)
2.787.000 ju. Torej mora uvažati 250.000 do 250.000 qn kositera. Dobiva ga pa iz Azije, kjer se kositerovec nahaja v Vzhodnji Indiji, na poluotoku Malaki in na otokih Banka in Billiton. Malaka pošilja 170.000 ju, Banka in Billiton 80.000 qn v Evropo in Ameriko. Na poslednjih dveh otokih dela v jamah in plavežih 15.000 Kitajcev. V Kaliforniji se nahaja kositerovec v veliki množini, pa zedinjenim državam ne zadostuje ter morajo uvažati nad 100.000 qu kositera v vrednosti 1.5 milj. gold. in 1,962.000 bele pločevine vredne 45 milj. gold. Nemčija ima, nekaj domače produkcije, pa neznatne in uvaža, 62.000 qu v vrednosti 7 milj. gold. Vsa kositerova produkcija znaša, 461.800 ju in se ceni na 51 milj. gold.
Zlitina iz bakra in cina je zvonovi na, iz katere se zvonovi lijo. Na Kranjskem je v Ljubljani stara, zvonarna, katera izdeluje zvonove, svečnike, lestence (bistre), gasilno orodje, sesalke in razne lite stvari. Lijarna za zvonove je tudi v Mariboru.
Živo srebro, jedina kovina, ki je pri navadni toploti tekoča, nahaja se v prirodi jako po malem v majhnih kapljicah,
Dobiva se v večji množini iz prirodnega cinobra, ki pa se nahaja le v malo krajih, pri nas v Idriji, potem v Almadenu na Španjskem in v Kaliforniji. Živo srebro raztaplja v sebi zlato, srebro, cin in oinek. Te raztopine zovemo amalgame. Z živim srebrom se izloča zlato in srebro iz stolčenega zlato-nosnega in srebronosnoga kamenja, polnijo se toplomeri in tlakomeri ter se dela umetalni einober. S cinovim amalgamom delajo se zrcala, se zlatim pa se v ognji pozlačujejo drugo kovine. Živo srebro oziroma preparati njegovi so tudi imenitno zdravilo, toda pri daljši porabi jako škodljivo telesu in v večjih dozah strupeno. V Idriji se dobiva na leto iz 32.000 qu rude 4000 do 5000 qu živega srebra, ki se rapošilja v železnih loncih. Rudniki so državna last in tudi topilnice so državne. Pri Tržiči tudi kopljejo einober, pa nahaja se ga tam le malo. Veliko več živega srebra nego v Idriji dobiva se v almaden-skih rudnikih na Španjskem. Državna so lastnina, pa prepuščeni židovskim Rothschildom kot poroštvo za neko državno posojilo. Torej odločujejo Rothschildi ceno živemu srebru po tem, da ga več ali manj spravijo na trg. Letna produkcija v Almadenu znaša 20.000 do 25.000 <ju. Veliko konkuroncijo je delala nekaj časa Kalifornija, ki je od 1. 1850- -1883 razposlala
1,357.000	loncev, a idrijskega in španjskega se je v istem času razpečalo le 1,316.000 loncev. L. 1884. pa je v Kaliforniji od prejšnjih 27 rudnikov delalo le še pet in produkcija je padla od 50.000 na 34.000 loncev. Dalje se dobiva živo srebro še na Laškem do 2.300 qu, v Mexiki in Peruvu in na, Kitajskem. Vsa produkcija znaša 50.000 qu, od katerih se porabi na Angleškem 21.300 qu, na Nemškem 4000 qu. Cena je silno različna ter se spreminja tekom leta včasi za 100%. Sploh pa je zelo padla od 1. 1874., ko je bila najvišja, za lonec 300 gold., na 00 do 70 gold. 1. 1884.
Nikelj, belkasta, jako raztezna kovina, rabi se največ v razne kovne zlitine, od katerih je naj znamenitejša pakfong ali novo srebro, ki se zliva od 54 delov bakra, od 17 delov niklja in od 29 delov cinka. Dobiva se iz nikljevega kršca, ki se. nahaja v raznih krajih. Vsa, produkcija znaša 10.000 qu v vrednosti 4 milj. gold. Iz našega cesarstva se izvaža rude 2.100 qu.
Antimonov sijajnik ali r&ztok (Spiessglanz) je siv, kakor svinec in trd, kakor sadra (Gips). Antimon daje primešan mehkejšim kovinam večjo trdost, zato se rabi v kovne zlitine, (britania - kovina), v litev tiskarskih pismen, za zrcala itd. Raztoka se največ nahaja na Ogrskem, odkoder se ga izvaža 2.500 qu, potem na Francoskem in Japonskem, katero pošilja na trg do 10.000 qu. Nekaj malo raztoka nahaja se pri Trojani na Kranjskem in pri Šoštanji na Štajerskem.
Bizmut (Wismuth) se jako lehko tali in rabi največ v brzotalke zlitine, pa tudi v nekatere fizikalne naprave in za zdravilo. Letna poraba znaša 700 qu. Dobiva se po največ na Saksonskem. V novejšem času so se bogati bizmutovi rudniki odkrili na Francoskem in v Utahu v Ameriki.
Platina je sivkasta kovina, ki se čudo teško tali in na zraku ne spreminja. Nahaja se le redko v Novi Granadi, na Uralu in na otoku Borneo. Po denarni vrednosti stoji mej srebrom in zlatom. V Rusiji so od 1. 1827. do 1845. denar kovali iz platine. Zdaj rabi v izdelovanje raznega kemijskega orodja, pločevine in žice za elektrokemične aparate. Platinski kotel za koncentracijo žeplene kisline velja 24.000 gold. Platina se nahaja v grušči in pesku v dolinah in nižavah, kjer se potem izpira iz naplavljenega proda. Največ je daje Ural, kjer najdejo do 12 hj teške gruče samorodne platine in zevsema na leto do 180 pudov = 3000 kg, od katerih se večina v Iiusiji porabi za izdelovanje platinske posode, 1.300 kg pa izvaža.
0	zlatu in srebru govorimo pri denarnih sredstvih.
Arsenik, znani močni otrov, rabi spojen s kislikom kot, arsenikova kislina, spojen z žeplom kot rumena barva in še za druge barve. A ker se sploh prepoveduje rabiti take otrovne barve, nazaduje arsenikov konsum.
Od najbolj strupene kovini' prestopimo do raztopne rudnine, ki je človeštvu najbolj koristna in njemu in živalim ne-obhodno potrebna, to je
2 Soli.
Kamenena sol, slan kamen ali kuhinjska sol. Kamenena sol ni le z&prava (Wurze) našim jedilom, brez katere bi vsaj oivili-zovani narodi ne mogli prebivati, ona služi še za marsikatero drugo porabo. Z njo solimo meso in ribe, da si je ohranimo dalj časa. Mnogi obrtniki potrebujejo sol in tudi soda sc dela iz soli. V vodi se hitro topi, v ognji poka in se razprši. Sol se nahaja po mnozih deželah v mogočnih skladih, vrhu tega pa je vse morje močno slana voda, iz katere sc na pripravnih krajih sol useda ali pa dobiva po izsušenji v mlake (gredice) napeljane morske vode. Po nekaterih krajih, na pr. v stepah srednje Azije, okoli Hvalinskega morja in po Kitajskem pricvete v suhem vremenu iz tal ter je potem zemlja videti, kakor bi ležala močna slana po njej.
V	Evropi se sol malone v vseh deželah nahaja. Rabi se je 06 milj. qu, od katerih je 20 milj. qu morske soli. Največ morske soli, 5 milj. qu napravlja Rusija, potem Francosko
3.700.000, Laško 3,200.000, Portugalsko 2,400.000, Turčija
500.000, Avstrija 408.000 itd. Kamenene soli pa se porabi 46
milj. qu. Našo cesarstvo more, se ponašati z obilo soljo v Karpatih pri Vjelički in Bohnji v Galiciji in v Alpah, v tako zvanem „Salzkammergutu“. Solni skladi pa navadno niso čisti, temveč leže mej sadro in ilovico in sol se pripravlja v solo-varnicah ter zato imenuje varena sol (Sudsalz). V Avstriji se dobiva na leto v okroglih številkah 600.000 qu kamenene soli,
1,600.000	qn varene soli, 500.000 qn morske in 120.000 qn industrijalne soli v skupni vrednosti 25 milj. gold. Ker je naprava soli državni monopol in so tu vsi solni rudniki in solo-varnice državni, določuje država ceno za sol in sicer tako visoko, da ima iz tega monopola 16 milj. gold. čistega dohodka. Na glavo in leto porabi se pri nas 10'4 kg soli. Nemčija napravlja kamenene soli 3,364.000, varene 4,689.000 qu, od kateri', doma porabi 6 milj., izvaža pa 2 milj. qu. Oti porabljene, soli gre 3' a milj. za ljudi ali 7 kg na, glavo, .1 milijon bu za živino, 1,483.000 za soda-fabrike in 409.000 qu za druge industrije. Na Angleškem se dobiva 26 milj. qu soli, od katere se izvaža 10 milj., ostalo pa doma porabi, torej pride na glavo 44 kg. Vsa Evropa napravlja soli 65,856.000 qu, od katere izvaža 14 milj. qu, ostalo pa douiA porabi.
V	Aziji se kamenena sol nahaja na mnogih krajih. Največji skladi so na vznožji Himalaje in pri mestu Mundi, kjer drži cesta skozi sklade čiste kamenene soli. Od tod se Afganistan in Indija preskrbevata se soljo. Morska sol se povsod po posušenih jezerih (stepah) in po morskem obrežji v izobilji dobiva, ravno tako v Afriki in v Ameriki. Zedinjene države porabijo 11 milj. qu soli, ki se deloma uvažajo iz Južne Amerike., Zahodne Indije in drugih otokov. Na glavo pride 22 kg soli.
Grenka sol (Bittersalz), Glauberjova sol in galun se nahajajo v raznih krajih, še več pa jih dobivajo kot postranske pridelke pri kemičnih industrijah. Grenka sol, znano čistilo, nahaja se tudi v idrijskem rudniku. Galun rabi barvarjem in strojarjem ter služi tudi v zdravilo. Največ proda se samo-delskega galuna. Velike imenitnosti za poljedelstvo so kaline soli: kamni it in krinit Mogočni skladi teh sol i j so se našli pri Devinu na Pruskem, kjer se izkoplje 50 do (K) milj. qn teh gnojil.
Solitar. Povsod, kjer na zraku gnijo stvari, dela se solita r, na, gnojiščih, v živinskih lile,vili, na zahodih (straniščih). Na Ogrskem mej Marosom in Tiso se vsako loto proti jeseni tla pokrijejo s prašnim solitarjem, ki se z vročo vodo izpere in očisti. Dalje se nahaja na Spanjskem, Laškem, posebno obilno pa v Vzhodnji Indiji na Bengalskem in v Južni Ameriki. Indijskega solitarja se privaža v prodajo vsako leto 400.000 qu v vrednosti 6 milj. gold. Proda se pa na Kitajsko. V Ameriki so glavni skladi v Chile, odtod ime chilski solitar, katerega se
dva milj. (ju izvaža, sploh pa se pošilja iz Južne Amerike v Evropo 5'/a milj. qu solitarja v vrednosti 50 milj. gold. Kakor pri vseh produkcijah se je tudi solitarja, več privažalo na trg, n (igo je zahteval konsum. Zato mu je cena, močno padla. So-litar rabi največ v zdelovanje strelnega praha ali smodnika in solitarne kisline.
3.	Vnetice.
Premog. V oni dftbi, v kateri človeka še ni bilo, pokrita bila je zemlja z nezmernimi gozdi in drugimi velikanskimi rastlinami. Drevje je razkošno rastlo, in kakor v naših pragozdih, povzdignilo se je mlado drevje na, mesto starega, ki se je podiralo in ležalo na tleh. Na te sklade je voda nanesla prsti, peska in blata ter jih popolnoma pokrila. Naplavljeni grez se jo sčasoma strdil v kameneno plasti, a pod njim pokopano rastje je polagoma ogljenolo. Znano je, da les, ako je zakopan v zemljo, kjer zrak ne more do njega, ne trohni in ne gnije, temveč da izgubiva nekatere sestavine, ki izstopajo v obliki vodne pare, ogljikove kisline, in nekih drugih plinov. Ostanki pa so bolj ogljičasti, bogatejši na ogljiku, in čimdalje traje ta presnova, tem bolj se je rastlinska, tvarina spremenila ter se porudninila. To presnovo imenujemo: ogljenitev, a spremenjeno rastlinsko tvarino: premog1). Po tem, kakor je ogljenitev bolj ali manj dovršena, razločamo a) črni premog, b) rjavi premog in c) ropo ali šoto.
Kar se je nanadilo na naši zemlji v oni prazgodovinski dobi v nezmernih množina,h, služi zdaj človeku, da si na tej podlogi zida in razširja svojo kulturo. Ne moremo si misliti velikanskega gospodarskega prevrata, ki se je vršil tekom na,šega stoletja, po iznajdbi parnega stroja, brez premoga, brez one toplote in sile, ki sta nakopičeni v globočini naše zemlje. Les naših gozdov bi že zdavnaj bil sežgan, ko bi se morali ž njim kuriti neštevilni parni stroji, ki delujejo v industriji in prometu.
S premogom so na Angleškem kurili javaljne že v rimski dobi. Prve premogove jamo pa so začeli kopati na Belgijskem v 12. stoletji. L. lfifiO. je na Angleškem že 400 ladij prevažalo premog. Začetkom našega stoletja je angleška, premogova produkcija, znašala 10 milijonov ton, dandanašnji 1(3B milijonov ton. in v istih razmerah naraščal je povsod premogov konsum, da. bi človeka res obšel strah, da se bodo v kratkem času izčrpali če še tako bogati premogovi zakladi. A če se oziramo
’) Kr. Erjavec: .Priradopis rudninstva“. 1883 1. h \e knjige, klasično pisane, kakor »Prirodopis živalstva" sem zajemal prirodopisne opazke rudninskih prirodnin
po naši zemlji in pregledamo številke, izračunjene po preiskovanji premogovih skladov, gledamo lehko brez skrbi v bodočnost človeštva, kajti skladi, smelo trdimo, so neizmerni, noiz-crpljivi, v vseli delih sveta.
V	Evropi nobena večja dežela ni brez premoga. Na Angleškem se razširjajo premogove plasti čez 0000 angleških kvadratnih milj in koli kost. tu nakopičenega premoga se ceni na 150.000 milijonov ton. A te plasti ne leže samo pod suho zemljo, temveč se stegujejo naprej pod morjem, kako daleč, kdo ve? Na Francoskem se premog razteza nad 1.800, v Nemčiji čez 3.(300 angl. k v. milj. Samo v nižjerenski in vestfalski dolini ga je 35.000 do 30.000 milj. ton, dovolj za 5000 let. Nahaja se pa še v saarski kotlini 45.000 milj. ton, v Sileziji, na Saksonskem itd. Avstrija je posebno bogata rjavega, premoga, ki leži na Češkem v dolgosti 152 kilometrov v velikanskih skladih, dalje na Silezkom, Moravskem, Štajerskem, Kranjskem, v Istri, na Ogrskem in Iirvatskem. Za Španjsko se ceni premogova zaloga na 3000 do 3.500 milijonov ton. Nezmerni premogovi skladi leže po Rusiji. Moskovski skladi obsegajo 2' milj. hektar, donski 27.000 kvadratnih kilometrov, uralski so tudi jako obširni. Dalje se nahaja premog v zahod-njih gubernijah, v Kavkazu Mizo Tiflisa., v Sibiriji, Turkestanu in na Sakalinskem otoku, kjer en sam premogov revir obsega 1.200 kv. milj. Najbogatejši na premogu pa je po novejših poročilih Kitaj, kjer se premogovi skladi raztezajo čez 200.000 angl. kv. milj. Edini premogovi skladi v Sensiji. bi lehko preskrbovali vso zemljo s premogom skozi 2.400 let. Na Japonskem, v Tonkingn, na otokih Borneo in Sumatra, v Afganistanu in drugod po Aziji je dovolj premoga
Amerika je, kakor na vseh prirodninah, bogata tudi na premogu. Premogovi reviri obsegajo v zedinjenih državah
104.000	angl. kv. milj. Premogovi skladi pa se razširjajo proti severu in na jug, kjer so se v Braziliji, Peru, Chile uže odkrili na mnogih mestih. V Avstraliji se premog razteza na 24 angl. kv. milj. Jasno je torej in tolažljivo, da ji' še za sto in sto tisoč let dovol j premoga nakopičenega na zemlji. Tem manj se je treba bati pomanjkanja kuriva, ker se bode z napredujočo tehniko znalo bolj štediti ž njim, kakor zdaj, ko se malone dve tretjini kurivne sile izgubita.
Koliko se spravlja, premoga na dan vsako leto? 371 milijonov ton. Od te množine jih Angleško spravlja 163 milj. ton iz 3.707 jam s 515.000 delavci. Tržna vrednost tega. premoga je 1.200 milj. gold. Večina se porablja doma, 22 milj. ton pa se izvaža: na Francosko, na Nemško, Laško, v Indijo itd. Na Nemškem se spravlja 70 milijonov ton iz 450 jam črnega in 636 jam rjavega premoga. Delavcev se šteje 234.000.
Vrednost znaša 200 milj. gold. Izvaža se 9 milj., uvaža pa 5l/s milj. in sicer 2 milj. angleškega premoga, 3l/a pa rjavega avstrijskega. Nemčija torej porablja za se OG1^ milj. ton ali po 1.479 leg na glavo, 1. 1872. le 770 kg. Na Francoskem dobiva se premoga 211/3 milj. ton in ker se uvaža 9 milijonov, znaša ves konsum 30Va milj. ton ali 795 kg na glavo. Na Avstro-Ogrskem je 1. 1883. v premogokopih delalo 70.000 delavcev, ki	so na dan spravljali 7,194.096 ton črnega	in
9,853.865 ton	rjavega premoga,	od katerega se	je izvažala
2,869.566 ton.	Rjavi premog je	mlajši od črnega	ter ima	50
do 75 odstotkov ogljika, a črni	75 do 90. Erjavi	je često	še
ves lesu podoben, večkrat pa prav črn, ali raza mu je vendar rjavkasta. Na slovenskih tleh imamo nezmerne zaklade rjavega premoga. Zel<5 stare so premogove jame na levem bregu Save od Zagorja preko Trebovelj, Hrastnika, Laškega okraja do Griž pri Savinji.
Za Kranjsko izkaže poročilo trgovinske zbornice, da se je spravljalo v 1. 1876. do 1880. -— 1 do l1^ milijona kg na leto po 700 do 800 delavcih. Zelezničnih prog za prevažanje premoga je v jamah 13.489 m, vzunaj jam 6.318 m. V poslednjem času se je v Šaleški dolini na Štajerskem mej Šoštanjem in Velenjem odkrila nezmerna zaloga rjavega premoga, na mnogih mestih po 30 m in več debela, toda precej globoko pod zemljo. Vsa zaloga se ceni na 10.000 milijonov qu. Uže se delajo priprave za zgradbo železnice, ki bode zvezala šaleško dolino z južno železnico pri Celji.
Rusija iz svojih bogatih premogovih jam le 3 milijone ton spravlja, večjidel črnega, uvaža pa na Poljsko iz Prusije in z Angleškega do 2 milijona ton. Domača produkcija pa naglo raste. V zedinjenih državah že dobivajo do 90 milijonov ton črnega premoga, 1. 1800. le 15. na Kitajskem od nezmernih skladovv le 3 milijone ton.
Šota ali ropa (Torf) je najmlajša ogljenina in se dela vsevdilj po barjih, največ od necih posebnih mahov, ki po barjih posebno brstno rastd. Suha ropa rada gori, a za njo ostane mnogo pepela. Tudi ropa je, kakor premog, razširjena po vsej zemlji in tam, kjer se v večji množini nahaja, služi za kurjavo, na primer v Berolinu, kjer je požgo 80 do 130 kg na glavo, v Ljubljani, kamor jo privažajo z ljubljanskega barja. Na Nemškem se peča 10.000 osel) s kopanjem rope, na Francoskem se rope nakoplje 5 milj. qu, Razun za kurivo se rabi šota še za napravo gnoja.
Kameneno (kameno) olje ali petrolej. Plin in petrolej sta izpodrinila malone vso drugo svečavo. Od 1. 1860., ko so našli v Severni Ameriki neizčrpne vrelce kamenenega olja, prodrla je ta svečava uže skoraj v vsako kmetsko hišo. Petrolej je bil sicer
znan uže starim Grkom, za svečavo rabi se le od ondaj, odkar so Američani iznašli njega čiščenje. Kajti petrolej, kakoršen priteka iz zemlje, ni za svečavo. Mora se poprej učistiti, rek.še, odstraniti je treba iz njega vse hlapne in upaljivo sestavine. Glavne zaloge kamenenega olja so v Ameriki, v Galiciji in pri Raku ob llvalinskem morji. V Ameriki je 1. 1.859. bil navrtan prvi obilnejši vrelec in od onod se. je vsako leto več petroleja dobivalo ter se zdaj uže 12 do 13 milijonov sodov v vrednosti 120 milj. gold. razpošilja, vrhu tega se še oskrbe zedinjene države s petrolejem. Zaloga,, ki leži pod zemljo, razteza, se na 34 kvadratnih milj. Olej teče iz več ko 20.000 vrelcev, 300 do (500 metrov globokih. Odteka, se po ceveh v velikanske rafinerije, kjer ga čistijo in ali v sode po l*/a hi velike polnijo ali v posebnih vagonih po železnicah razpošiljajo. Izvaža si', pa, v Južno Ameriko, v Nemčijo, na Angleško, na Francosko, v Belgijo, na Avstro-Ogrsko itd. Kako dolgo še bode Amerika, mogla izvažati take množine petroleja, ne da se povedati, ker se še vedno odkrivajo novi vrelci. Toda ob enem je mnogo starih izčrpanih. Po dozdanjih skušnjah se kaže, da usahne vrelec v enem do petih len, in kdor potuje po Pensilvaniji, kjer je največ petroleja, videl bode večkrat razvaline mest, katera so se postavila pred 10 ali 20 leti na krajih, kjer so našli bogate vrelce, a v malo letih so se vrelci posušili, mesta, pa se opustošila. Na primer so našli 1. 1805. petrolej pri Pittholi v Pensilvaniji. Poprej neznatna vas je še v istem letu narastla na 10.000 prebivalcev in v malo letih je tu stalo veliko mesto s 50 hoteli, z bankami in ulicami angleško miljo dolgimi. A tako naglo, kakor je rastlo, razpadalo je mesto, ko so vrelci začeli pojemati. In zdaj se tu vidijo le še razvaline, v katerih nobeden človek ne stanuje. Kjer se je nekdaj plačevalo za stavbene prostore po 100.000 dolarjev za aero, so zdaj pašniki. Nekemu farmerju (kmetu) tik mesta ponujali so tačas za njegovo posestvo 700.000 dolarjev (1 x/a milj. gold.), kar se mu je zdelo premalo, a, dve leti pozneje jo še za 7000 dolarjev ni mogel prodati. Za,to je sreča,, da se petrolej še na mnogih drugih mestih nahaja, da se torej ni še bati izčrpanja. Nahaja se ne le v Ameriki, temveč tudi v drugih delih sveta,, vzlasti v Aziji in v Evropi.
Na G ališk <‘.m so močni vrelci kamenenega olja ob severnem vznožji Karpat do Bukovine, iz katerih priteka nad 800.000 </ii surovega petroleja., ki daje 400.000 7it rafinovanega. Ve« avst.ro-ogrski konsum pa znaša 1,472.000 t/u, torej se mora uvažati mnogo petroleja iz Amerike in Rusije, ki se pa večinoma pri na,s čisti ali rafinuje. Takih to v aren je 03 v Avstriji od teh 50 v Galiciji, in 14 na Ogrskem. Največja, rafinerija je v Reki, ki plačuje davka 2,800,000 gold. Sploh vrže carina na petrolej
državi 6 milj. gold. in pri tem je petrolej še cenejši, nego je bil v prejšnjih letih.
Po ameriških največjo zaloge kamenenega olja so na vznožji Kavkaza. Da se tu nafta nahaja, vedelo so je uče v starem veku in Perzijci, ki so molili ogenj, sezidali so pri Baku tempelj, iz katerega so „sveti ognji11, goreči vrelci kamenenega olja, kvišku plamteli. Kraji, kjer se nafta nahaja, raztezajo se na 612 ge-ografičnih kvadratnih milj, a stoprav z letom 1877., ko se je odpravil na Ruskem davek na dobavo petroleja, začelo se je na debelo dobivati kameneno olje. Trije inženirji, bratje Nobel so se lotili dela, navrtali vrelce in napeljavah nafto po ceveh do železnice in na parnike. Ustanovili so družbo s 15 milijoni rubljev kapitala, katera družba zdaj ima v Baku 32 vrelcev ter na leto dobiva iz njih 180 do 140 milj. hi nafte, ki velja na mesti 35 kraje, za qu. Kavkaški surovi petrolej se torej postavlja na Dunaj, ker znašajo vozni troški od Baku do Dunaja 4 gold. J 5 kr., za 4 gold. 50 kr. qu. Zdaj (meseca septembra 1887.) velj:t na Dunaji gališki rafinovani petrolej qu gold. 19 40, kavkaški surovi gold. 4 70, rafinovani gold. 20'40, ameriški rafinovani 22 gold., torej dela rusko blago močno konkureneijo ameriškemu.
Kamenenega olja se porabi v Nemčiji 3,606.000 qn, na Angleškem 2,505.000, na. Avstro-Ogrskem 1,572.000, na Francoskem 1,121.000, na Laškem 610.000 itd. Za Rusko ni znan konsum. Največ petroleja na glavo in leto se požge na Holandskem 12 kg, na Belgijskem 9, v Švici 8'4, na Angleškem 71, na Nemškem 7, na Francoskem in v Avstriji le 3 kg.
Kamenena smola ali peklina (Erdharz, Asphalt) je strjeno kameneno olje in se dobiva v Rablji in Bleibergu na Koroškem, pri Vogorci v Dalmaciji, na Tirolskem, v Švici, v Nemčiji, največ pa v Mrtvem morji in v njega okolici. Na Laškem ga dobivajo do 310.000 qn, na Nemškem 430.000 qu, v Švici 150.000 qn. Francosko ga uvaža 700.000 do 900.000, Angleško 200.000 qu. Sploh se v Evropo uvaža 1 milj. qa. Od kamenene smole se dela pečatni vosek, pdkost (Firniss), lep (Kitt.) in po mestih ulični tlak. Ž njo se mažejo ladije, plahte in lesovina itd.
Grafit se nahaja na južnem Češkem okolo Krumlova, na Moravskem, in Gorenjem Štajerskem. Avstrijska.produkcija znaša
170.000	do 180.000 qtt, od katerega se polovica, izvaža. Največ grafita pa dajejo jame- v Sajanski gori Sibirije. 1/. njega zdeluje olovke Ka.borje.va tovarna v Norimbergu. Grafit izvaža tudi otok Ceylon do 120.000 qit na Angleško in v Trst. Iz grafita in gline se delajo topilni lonci in nezgoma. opeka. X njim se mažejo stroji, železne peči itd. Najznamenitejši je pa zaradi tega., ker se iz njega zdelujejo svinčeniki ali olovke. V Norimbergu je zraven sloveče Faberjeve še 25 tovaren s 5.500 delavci,
ki zdelujejo 250 milijonov olovk v vrednosti 7 milj. gold. Na Dunajiv pa je enako sloveča Hardtmuthova fabrika olovk.
Žeplo ali sera spada tudi med vnetnice ter se nahaja po mnogih krajih. Izlasti se dobiva v žeknih (Krater) mnogih vulkanov in naposled se seseda iz žeplenili toplic. V našem cesarstvu se koplje žeplo v Radoboji na ITrvatskem, v Svoso-vicah blizu Krakovega v Galiciji in v Katinki na Ogrskem. Najbogatejša na. žeplu pa je Sicilija,v ki oskrbuje ž njim malone vso Evropo in Severno Ameriko. Žeplo pa se tudi dobiva v veliki množini kot postranski produkt pri napravi sode iz žepleno-kislih soli j. V Siciliji je 300 jam, kjer nakopljejo žepla nad 3 milj. qu ter ga izvažajo 2 milj. qu, sploh iz Laškega
2.900.000 qn v vrednosti 34 milj. gold. Avstrijska produkcija znaša le 4.500 qit, Angleško uvaža 400.000 do 500.000 qu, Nemčija 150.000, Avstrija 74.000, Francosko 605.000 in zedinjene države 860.000 qu žepla in žeplene rude.
4.	Kameni in prsti.
Stiva (Meerschaum) dobiva se v jedrnatih gručah, kepam ali gomOljam podobnih. Dasi spada mej kamene, tako je lehka, da [plava na vodi, dokler so je no napije. Iz stive, kakor je znano, zdelujejo tobačne pipe in smotkovnjače. Turki so prvi stivno pipe pošiljali v Evropo. Potem so je ta industrija širila in sedaj se najimenitnejše blago napravlja na Dunaji in v Parizu. Stiva pa se dobiva iz Anatolije, kjer so pri mestu Eski Seir veliki stivni skladi. Avstrija uvaža 3.300 qu stive v vrednosti
1.200.000 gold., a izvaža stivinega blaga 2.700 qu.
Smirek (Schmirgel) je drobno zrnati, sivkasti kornev, ki se rabi kot brusilo za drage kamene in za jeklo. Nahaja se na grškem otoku Naksu, v Mali Aziji, v'Indiji in na Kitajskem. Pred nekoliko leti so odkrili bogate smirkove zaloge v Dalmaciji. Od otoka Naksa ga prihaja 25.000 qu v kupčijo.
Kameni ali prsti. Kameni, katerih je dovolj po naši zemlji, kakor tudi razne prsti (glina, kaolin, ilovica) so važni za trgovino in potrebni za človeški konsum. Razni kameni, osobito vapnenec, rabi se pri zgrajanji hiš. Iz vapnenca dela se žgano apno. Bel in zrnat vapnenec je beli mramor, pisan ali šaren imenujemo pisani mramor. Ako je vapnencu primešana glina, pravimo mu: lapor, in če se rad kolje: o p d k a (Mergelschiefer). Tudi kreda, kapniki in siga (Kalkssinter) so vapnenci. Koliko se porabi na leto kamenja, zna se le za malo držav. Na Angleškem ga nalomijo 60 do 70 milj. qu v vrednosti 50 do 60 milj. gold. V Nemčiji se 100.000 ljudij bavi z lomljenjem kamenja, z izdelovanjem mramornoga blaga in kamenoseštvom. V severnih državah dela 40.000 delavcev v
kamenolomih. Tz Laškega izvažajo imenitni mramor kararski,
500.000	do 700.000 </u na. leto. Francosko izvaža mlinskrh kamenov 12. 18.000 kosov, dalje blestnika (Glimmersohiefer), dalje kremenjaka za porcelansko fabrikacijo, krede in sadre. Ne manj važne so prsti. Glina rabi lončarjem v zdelovanje pečij in razne kuhinjske in namizne posode. Iz kaolina ali porcelanke, kije čista glina, zdeluje; se porcelan; iz ilovice pa opeka. Na Angleškem se ilovice in kaolina izkoplje 3 milijoni'. ton na leto. V Nemčiji dela 230.000 delavcev v industrijah, ki se pečajo z obdelovanjem kamenov, sadrenega, cementnega, glinastega, steklenega in porcelanskega blaga. Vsa letna produkcija se ceni na 400 milj. gold. V zedinjenih državah je v omenjenih industrijah naloženega kapitala 210 milj. gold., dela 147.000 delavcev ter se izdela blaga v vrednosti 320 milj. gold.
V našem cesarstvu je bilo 1. 1880. 11.259 podvzetji, ki so se pečala z zdelovanjem kamenov in prsti, glinastega in steklenega blaga. Delavcev seje naštelo 37.272, vrednost blaga pa cenila za loto na 60 milj. gold. Od kamenov in prsti se nahajajo: lep šaren mramor pri Tržiči, na Pohorji, Nabrežini blizu Trsta, v Idriji, pod Pečjo pri Ljubljani in dr. Spreminasti mramor lomi se v Bleibergu in na Obiru. Kapnikov in sige nikjer ni tako obilnih in čudovitih, kakor v jamah na Notranjskem, sosebno v postojinski. Granita nima Kranjska, v obilji ga pa ima Koroška in nekoliko tudi Štajerska. Pohor-jevo jedro je od samega granita, Navadna glina in ilovica se nahajata na mnogih krajih, kaolin ali porcelanka pa, le na Pohorji blizu sv. Martina in v Črni pri Kamniku, potem na Češkem, kjer se v premnogih tovarnah žge najlepši porcelan.
V	Evropi porcelan še le zdelujejo od I. 1710., a Kitajcem je bil znan uže od starine. Omenjati nam ji', še čistilnega praha, ki se .dobiva v Bistriški dolini pri Kamniku v gori Kopi, in bohinjke (\Voeheinit) ali Bauxita., ki se. koplje pri Bohinjski Bistrici in daje žgan nezgorno opeko in nezgoren zamaz, ki se rabi pri plavožih.
Industrija v kamenih, prsteh, glini in steklu je na Kranjskem močno razvita. Večji kamenolomi so na mnogih krajih. Kamenoseških obrtnij je 32. zidarskih mojstrov 57, lončarjev
00,	od katerih je največ v Mlaki kamniškega, okraja, namreč 40, potem 8 pod Šmarno Goro, (i pa, v Dolenji Vasi pri Ribnici. Opeka si' žge v 72 opekarnah, raztrošenih po vsej deželi. Zra ven teh je še 14 večjih opekaren s 24 pečmi, 16 mojstri in 320 delavci, ki izdelujejo (i milijonov razne opeke. V Črni pri Kamniku izperejo iz 40.000 i/u surovega kaolina 8.000 qn čistega. Cement se žge v Zagorji. v Podrtiji pri Idriji, v Kamniku in v Smarci pri Kamniku, zavsema 54.001) qu, dalje pri Zidanem
Mostu na Štajerskem. Tovarna za zdelovanje glinastih pečij in nezgorne opeke je v Ljubljani, v Kamniku pa fabrika za izdelovanje bčle ali kameninske (Steingut) posode. Steklaren je dvoje: v Kočevji in v Toplicah pri Zagorji. Skrilavec se lomi pri Zalogu, pa tudi na drugih krajih. Na Slovenskem Štajerskem je 27 zidarskih mojstrov, ki delajo z 220 pomagači. Apna se žge 400.000 qu, opeke 8 milijonov kosov. Bela glinasta posoda se zdeluje v tovarnah pri sv. Neži, v Grižah in pri Vranskem. Lončarjev je 190. Grafit se koplje pri Brezniku v mariborskem okraji, kaolina ali porcelanka na Pohorji. Steklarne so ob Pohorji, ker se iz njegovih gozdov preskrbujejo z drvi: v Hudem Kotu marenberškega okraja s 50 do 60 delavci, pri sv. Lorenci v Puščavi s 50 delavci, v Smolniku s 50 delavci, v Lobnici s 30 delavci, v Oplotnici kneza Win-dischgraeza s 60 delavci, v Žušemu šmarijskega- okraja s 40 delavci, v Libojah celjskega okraja, v Trebovlji, v Logu rogaškega okraja in v Sopotah pri Kozjem. Vse te tovarne potrebujejo kremenjaka 18.000 do 20.000 qu, drv pa 20.000 sežnjev. Zdelujejo belo in zeleno steklo. Kremenjak se dobiva po Pohorji raztrošen, v konjiškem in šmarijskem okraji, največ pa pri Voitsbergu. Marmor se lomi na Pohorji v konjiškem in slovenje-bistriškem okraji, granit v Ribnici marenberškega okraja in v Kotu pri Konjicah. Mlinski kameni se zdelujejo v celjskem, mariborskem, gorenje-radgonskem in rogaškem okraji, brusi v rogaškem in konjiškem okraji 350 do 400 qn
Dragi kameni. Brez dragocenih kamenov hi človeštvo lehko shajalo, ker služijo samo v lišp ženskam in moškim, pa vendar se vsako leto zanje potratijo veliki zneski, ki bi se lehko rabili v druge bolj koristne namene. Največ dragocenih kamenov se nahaja v južnih deželah, v južno-vzhodnji Aziji, na Ceylonu, v azijski Turčiji, v Braziliji, v južni Afriki, pa tudi na Uralu. Tz statističnih izkazov o uvozu in izvozu dragocenih kamenov se ne da soditi, koliko vrednost so v resnici imeli. Kajti Angleško na primer kaže na leto le uvoz dragocenih kamenov v vrednosti 200.000 do 300.000 gld., Nemčija 300.000 gld., Avstrija 2r., milj. gold.
Demant, prvak mej vsemi dragimi kameni, nahaja se vzrasel v kamenje, a ko to razpada, izluščijo se demantovi kristali in voda jih odnaša v doline, kjer jih potem iščejo in izbirajo iz peska. Do 18. stoletja, nahajali so dema,n te le v Prednji Indiji in na otoku Borneo. Potem so jih zasledili tudi v Braziliji in I. 1866. v južni Afriki v ravninah Vaal in Oranje-reke. Glas o najdenem velikem rtomant.il je 1. L869. privabil na tisoče pustolovcev v te puste krajo. In res seje posrečilo I. 1883. najti dema,nt, 604 karatov težak, ki je najtežji od vseli dozdaj znanih demantov, kajti „()rlov“ konci ruskega cesarskega žezla tehta
le 194 karatov, francoski „regent“ 136, „kohinur“, last angleške kraljice 106, Florentinec v avstrijski ranici 139 karatov. Toda ti demanti so brušeni, pri čem izgubč veliko od svoje teže. Kohinur tehtal je poprej baje 672 karatov. Cena demantom se je znižala, odkar jih v Afriki nahajajo v tako obilnem številu, da znaša vrednost odtod izvoženih demantov 40 do 50 milj. gold. Iz Brazilije se jih izvaža 14.000 do 18.000 gramov vrednih 11/a do 2 milj. gold.
Smaragd se nahaja v Južni Ameriki in v Sibiriji na uralskih obronkih. . Eden karat == 1'206 grama plačuje se po 35 do 50 gold. Topaz prihaja iz Brazilije in iz Sibirije. Od granatov so najbolj znani češki granati, ki se nahajajo po nekaterih krajih na. Češkem v veliki množini. Prozorna zrna brusijo, vrtajo in nižejo na konce ali je sestavljajo v razne gizdovine. Opal se nahaja v Ogrski blizu Košič. Safiri in rubini prihajajo k nam iz Vzhodnje Indije in z otoka Cejlona. Lepi rubini v ceni ne zaostajajo za demanti.
Omenjati nam je še vod rudnic (Minerahvasser) in toplic. Voda se na svojem tekanji skozi površino zemlje, navzame, ako prihaja skoz take plasti, raznih solij in druzih rudnin ter dobiva po njih poseben okus. Vode rudnice služijo v zdravljenje, nekatere pa tudi pijo zdravi ljudje kot hladečo, žejo gasečo pijačo. Vod rudnic se nahaja brezštevilno po naši zemlji, le Kranjsko jih pogreša. Na Štajerskem je okoli Slatine blizu Rogatca vse polno slatinskih vrelcev, ravno tako okoli Radinje pri Radgoni. Rogaška slatina ima zraven ogljikove kisline še Glauberjevo sol v sebi, kakor sloveča karlovovarska voda., dalje po malcem železa. Zato se vino pomešano s slatino počrni. Radenjska slatina pa je podobna bilinjski na Češkem in slavni francoski Vichy-vodi. Iz obeh teh slatinskih krajev se razpošilja na leto po več milijonov steklenic vode. Čuditi se je le, da še mnogi ljudje rajši uživajo umetno narejene soda-vode, ki so včasi polne bacil, ker se delajo iz navadne studenčnice, ne da bi pili naravno slatino brez bacil. Vsaj v poletnem času ni zdravejšo in bolj okrepčevalne pijače, nego slatina z vinom pomešana,. Po požirku premrzlega piva je uže marsikdo si nalezel želodčni katar, po slatini z vinom pa si ga je spet odpravil. Na Koroškem slovi preblavska slatina, na Hrvaškem imajo tudi več kiseljakov in drugih vod rudnic. Sploh se vode rudnice delt?, po sledečih vrstah:
1.	Toplice, v katerih je le prav malo raztopljenih solij in rudnin, ki služijo kot kopeli. Voda je gorka od 20°—65° C. Takšne toplice so na Kranjskem pri Novem Mestu in pri Za-gorji, na Štajerskem: Rimske toplice, Laški trg, Dobrna pri
Colji in Tobelbad pri Gradci. Tudi pri Šoštanji jo takšen vroloc, pa izvira z hladno vodo pomešan. Na TTrvatskem imajo v Topuski znano toplico. Svotovno znani', so: Giustein na Solno-graškem in Toplice na. Češkem.
2. Kamono-solni vrelci. Najbolj zna,ne so toplico v Kissingenu, v ITomburgu in v Wiosbadenn na Nemškem, Iselil, Ausseo in Gmunden v Salzkammergutu, v Hallu na, Gorenjem Avstrijskem in v Lipiku v Slavoniji, poslednji dve imenitni žara,d joda, ki so v njih nahaja,.
3. Alkalične slatine, od katerih smo viže omenili ra-denjsko, prelila,vsko, bilinsko in vic.hysko. Le, sem še spadajo vrelci v Gloiehenbergu, v Luhačovicah na Moravskem in v Emsu, potem Karlovi vari in Marienba,d na Loškem in Rogatec na Štajerskem.
4. Grenke vode (Ritterw;isser), ki imajo v sobi žeplo-kisle soli, so pri Budi na Ogrskem, I-Iunyadi-Janos, Pilna in Zaičič.
5. Železninske vode (Eisenquellon), hladne in tople, izvirajo v Francovih toplicah (Franzensbad) na Češkem, v Pyr-montu, v Szlinczu na Ogrskem itd.
6. Žepleni vrelci, mrzli in topli, so nahajajo na mnogih krajih. Najbolj zna,ni so: Badon pri Dunaj i, Troncsin in Pist,yan na, Ogrskem, Varaždinske in Krapinske Toplice na Hrvaškem, Piatigorsk v Ka,ukazu itd. Mrzel žepleni vrelec izvira tudi ob cesti, ki pelje i/, Šmarija, na Podčetrtek na Štajerskem, blizu Pristovo, a toplic tam ni. Le živina to vodo rada, srka.
Kazim teh toplic se rabi še navadna mrzla voda v mrzlovodnih zavodih (Ka.ltwasserheilanstalten), na, primor na Hlodu, v Radegundu pri Gradci in na, mnogih drugih krajih, daljo morska, voda v morskih kopelih (Soeliader) in konečno še sam zrak v klimatičnili zdra,vilnih krajih (klimatiseho Curorto).
V	vse te toplico, in zabavišča, so. vali v poletnem času skoro da, nebrojna množica ljudij. bolnih, še. več pa zdravih, in ko bi človek vedel, koliko se denarja, potroša v toplicah, čudil bi so velikanskim svotam. V sesiji 1. 1887. je bilo n. pr. mej topi iške gosto vpisanih: v Wiesbadenu 05.400, v Baden-Badenu 50.300, v Karlovih varili ‘28.100, v fschlu 14.500, v Xordernoyu 14.400, v Marienba.du 12.300, v Homburgu 10.700, od 10.000 do 5000 gostov jo bilo v Ausseeu G000, v Ga,ste.inu (>.800, v Francovih toplica.li 7.300 itd. Naše domačo toplice se ne morejo ponašati s takimi številkami, vendar izkaže, Slatina pri liogatci 2.100, Krapina, 2.200, Varaždinske Toplici' 3.300, Laško 1.100, Dobrna 1.100. Okoli Vrbskega, jezera pri Ce-lovci je bilo nastanjenih 3.400 gostov. Ako se računa., da l.oplici; obiskuje-vsako leto najmanj 500.000 ljudij in ako se za vsakega po-
vprek vzame le 100 gold. izdatka, dobimo številko 50 milj. gold. Vrhu tega razpošilja se vsako leto mnogo milijonov steklenic, napolnjenih z vodami rudnioami.
III. Svetovno gospodarstvo.
Pregledali smo prirodnine, katere zemlja ponuja človeku, da ž njimi zadostuje raznovrstnim svojim potrebam. Toda mnogih prirodnin bi se človek ne mogel posluževati, ko ne bi bil iznašel uporabe onih sil, ki mu omogočijo premagati zapreke časa in prostora in ukrotiti surove prirodne moči. To sile so: voda, par in elektrika.
Voda s svojim strmcem je naj prva nadomestovala človeško roko ter opravljala dela, za, katera je poprej trebalo mnogih človeških sil. Po vodi so plavali prvi čolni od kraja do kraja, kjer so nepristopni pragozdi in močvirja zapirali druge poti. Ladije so nosile človeka čez daljno morje in ga seznanjale z drugimi deli sveta in z drugimi narodi.
Pa velikanski gmotni in duševni razvoj Človeštva pričenja se še-le z dnevom, ko je James Watt izumil prvi parni stroj, ki je gonil ladije in vsakojakc stroje. Na spomeniku, katerega je postavil hvaležni angleški narod izumitelju parnega stroja, slove besede: „Kralj, njegovi ministri, mnogi plemenitaši in državljani so postavili ta spomenik Jamesu \Vatt-u, ki je naperil moč svojega st varljivega, v vednostnih preiskovanjih rano vežbanega duha na vzboljšanje parnega stroja, s tem razširjal pomočne vire svoje domovine, pomnoževai človeško silo ter se postavil na vzvišeno mesto mej najslavnejše može vednosti in dobrodelnike človeštva, Postavili so ta spomenik, ne v večno proslavo imena, ki bode trajalo, dokler bodo cvetele umetnosti miru; temveč da naznanjajo svetu, da, se je človeštvo učilo častiti tiste može, ki so najbolj vredni hvaležnosti/ In angleški narod sme res srčno hvaležen biti svojemu ženijalnemu rojaku, kajti brez parnega stroja bi se nikdar ne bil povzdignil do onega bogastva, moči in veljave, katero še dandanašnji uživa, mej vsemi narodi.
Parna sila pa ni le pomnoževala delavne sile sploh, temveč je vzbujala k novim izumom in storila, da, so se namnožili in nakopičili kapitali, ki se znova, invest,ujejo v tovarniških podjetjih. Delo, zvršeno po parnem stroji, ni le natančnejše, kakor bi ga mogla storiti človeška, roka, ampak tudi hitrejše; zato je po njem izdelano blago veliko cenejše nego bi bilo sicer. Najbolj se to vidi pri tekstilni industriji. V predilnicah je spočetka za vsako vreteno trebalo enega delavca, z zboljšanim mehanizmom sčasoma za dvanajst, štiriindvajset itd. Ko pa
je začel par goniti stroje, zadostuje en sam delavec za več tisoč vreten in blago je enakomerneje in natančneje zdelano ter stane 50krat manj nego poprej. Tkanine, ki so nekdaj pristopne bile le bogatašem, nosi zdaj pri prosta delavka. Pred 100 leti je za vso tekstilno industrijo zadostovalo 2 do 3 milijone kg bombaža, a sedaj se ga porabi tisočkrat toliko, 2000 milijonov kg. A v/,lic prihranitvi delavskih močij raste število delavcev še v večji razmeri nego število prebivalstva sploh. Na Angleškem je bilo 1. .1817. mej 20 milijoni prebivalcev 5.200.000 delavcev, i na 41, 1. 1871. mej 32 milijoni prebivalcev 7y3 milijona delavcev ali 1 na 3‘,/#. Na drugi strani seveda pojemajo samostalni rokodelci, ker ne morejo zdržavati kon-kuroneije s stroji in kapitalom preskrbenih to varen. Parna sila je torej segala globoko v socijalni red, ki se je v našem stoletji bistveno spremenil in še ni našel stalnega temelja, Kapital in delo si stojita nasproti kakor dva sovražna brata, ki sta prisiljena skupno delati, ker bi vsak zase nič ne ali le malo opravil, a drug drugemu očita, da ga prevari pri zaslužku.
Število tovaren se povsod množi, še bolj pa število delavcev, kar kaže, da so tovarniška podjetja čimdalje večja. V zedinjenih državah Severne Amerike je bilo 1. 1870.252. 148 tovaren s 957.000 delavci, vrednost zdelanega blaga je znašala 11 tisoč milijonov. L. 1880. je v 253.852 tovarnah delalo 1,310.246 delavcev, vrednost blaga pa je znašala 14 tisoč milj. gold. Število parnih konjskih sil je od 1. 1870. do 1880. narastlo od 1,324.822 na 2,185.458. Vrhu tega pa je tudi voda dala 1,225.370 konjskih sil, torej je v zedinjenih državah delalo 3,410.837 konjskih sil, na Angleškem 2 milijona, v Nemčiji
1,360.000,	zraven 170 vodnih konjskih sil, na Francoskem 492.418, v Bulgiji 568.1.39, na Avstro-Ogrskem 157.279. Sploh se ceni število vseh v industrijalnih podjetjih delujočih parnih konjskih sil na 15,500.000, kapital pa, ki je naložen v teh podjetjih, dalje v železnicah in parnikih na 75.300 milj. gold.
Malone vsaka obrt se poslužuje več ali manj sestavljenih strojev in večina tudi motorjev. Zato se baš v našem času skušajo izumiti taki motorji, katere bi si mogel pripraviti tudi mali obrtnik ter si tako omogočiti obstanek zraven kapitalističnih podjetij. Plin, ka.me.ne.no olje, sila, stisnenega ali segretega zraka itd. uporablja se za majhne, motorje. Kako sega delo s stroji v obrt, kažejo najbolj rokodelstva, ki človeka preskrbevajo z obleko. Kakšen velikanski prevrat, in napredek je provzrocil šivalni stroj. Sama Amerika, kjer je Hovve izumil prvi takšen stroj, izdeluje 700.000 šivalnih strojev na leto v vrednosti 40 milj. gold. Na Nemškem se ceni število strojev, ki se vsako leto izdelujejo, na 400.000. Take tovarne pa so tudi v vseh
drugih državah in skoraj ne bo večje vasi na kmetih, kjer bi krojači in šivilje ne delali s šivilnimi stroji. Koliko pa je strojev v hišah po mestih, kjer je le malo boljših obitelij brez šivalnega stroja. Tovarno za izdelovanje obleke, pritiskajo na malega obrtnika krojača in čevljarja, kajti obuvala, se začenjajo zdelovati v velikih tovarnah, dasi bi človek glede na veliko razliko našega stopala mislil, da sc dobro obuvalo da narejati le po nogi. A pokazalo se je, da je treba le blizu 50 različnih kopit in mej temi se gotovo eno prilega tvoji nogi, V zedinjenih državah se uže nahaja, 1.950 čevljarskih tovaren, v katerih deluje 82.547 moških, 25.122 žensk in 3.483 otrok. Oglejmo si žepno uro. Vsa ta kolesca,, vretenca, peresca itd. zdelujejo stroji in s kakšno čudovito natančnostjo, katere nikdar ne doseže človeška roka. Cena žepni uri pa je ta,ko nizka, da si jo lehko omisli tudi prosti delavec. Skupna vrednost ur, ki se na leto proda,vajo, ceni se na 150 milj. gold. /deluje se jih pa na Francoskem za, 30 milj. gold., na Švicarskem za 28 milj. gold., v zedinjenih državah za 15 milj. gold., na Nemškem za 12 milj. gold.
Še celo poljedelci, ki so najbolj konservativni, niso se mogli odtegniti prizadetju, po strojih olajšati si delo in produkcijo storiti cenejšo. Na, mesto starega neukretnega orala stopilo je železno, vse gospodarsko orodje je pripravnejše in mlatilnica, sc tudi uže na kmetih nahaja. Kjer je bolj ravno polje, orjejo ga s parnimi orali, brano vlači parni motor, seme seje sejalni stroj, žito kakor travo kosi kosni stroj in izmlati je mlatilnica,, ki ob enem presoja žito, V parnem mlinu pa zmeljejo žito in pošiljajo moko na trg.
Ker se stroji v vseh ob rtih rabijo, ni čuda, da se je ra,zmerno razvijala, strojna industrija,, zlasti v krajih, kjer se nahaja železo in je blizu premog. Na Angleškem, ki tudi v zde,lova,nji strojev zavzema prvo mesto, je 2,021 strojnih tovaren s 177. GOO delavci, ki zdeluje »jo strojev v vrednosti GOO do 800 milj. gold. V zedinjenih državah dela v 4.973 lijarnah in strojnih tovarnah 145.400 delavcev. Nemčija šteje 140.000 delavcev v 3000 tovarnah, Francosko 80.000, Belgija 50.000 in Avstrija tudi 50,000 delavcev. Na Ruskem se je vsled visoke carine na inozemske stroje domača industrija začela močno razvijati in 1. 187!). je uže 50.000 delavcev v 300 tovarnah zdelovalo vsakojake stroje. Največ strojev izvaža Angleško, za IGO milj. gold., potem zedinjene države in Nemčija za, 3G do 40 milj. gold., uvažajo jih pa Rusija,, Spanjsko, Južna Amerika, Indija,, Avstralija, itd.
V	novejšem času se je vodi in paru pridružila še tretja gonilna sila, elektrika, katera, utegne imeti še večje nasledke od parne sile, kajti po njej se bodo dali uporabljati vodni
strmci iz oddaljenih krajev ter ne bode treba nobenega kuriva. Znano je uže dolgo, da	se	elektrika da voditi v	daljne kraje
in, ako je dovolj močna,	da	goni	stroje. Pa šele v	našem deset-
letji se jo začela elektrika, kakor za razsvetljavo, rabiti tudi za gibanje strojev. Na električni razstavi v Monakovem 1. 1882. gonil je sesalko stroj, ki je stal 57 kilometrov oddaljen ob nekem potoku. Električna razstava na Dunaji 1. 1883. pokazala je spet velik napredek v uporabi elektrike in zdaj se uže snujejo načrti, kako bi se dale nezmerne vodne moči velikih rek pretvoriti v elektriko in po njej v gonilno silo. Niagarski slapi n. pr. reprezentujejo 17 milijonov konjskih sil, več nego vse parne konjske sile	celega	sveta, za katere	je treba 200
milijonov ton premoga.	Za	vse	nemške reke se	je izračunilo,
<la, reprezentujejo 10 milijonov konjskih sil; koliko pa Donava s svojimi pritoki, ruske reke itd.! Ni dvomiti, da se bodo izumili stroji, po katerih se bode dala elektrika uporabljati namesti para in s tem se bodo troski produkcije spet zdat.no zmanjšali.
V	primeri z rastočo produkcijo razvijal se je svetovni promet in prometna pota po suhem in po morji. Angleški promet, ki je 1. 1780. v izvozu in uvozu znašal 480 milj. gold., naraščal je na G.800 milj. gold., torej je 15krat tolik, kakor pred 100 leti, ravno tako francoski in severno-ameriški. Surovine in storjeno blago romajo križem sveta in so pristopne vsem narodom. V kulturi zaostali narodi spoznavajo zdelke naprednih svojih sosedov ter se učč jih sami zdelovati. Razumni državniki pa skrbe za razvoj domače industrije po brambenih carinah. Le tem se imajo zahvaljevati zedinjene države, da se je njihova industrija tako povzdignila, ob enem pa plačeval državni dolg iz carinskih dohodkov. Ravno tako previdno ravna Rusija, katero bi sicer poplavili Angleži in Nemci s svojim blagom. In nad tem ruskim postopanjem se Nemčija najbolj spodtika, ker se jej ovira ali celo zapira trg, na katerem je obogatela. Maščuje se s carino za surovine, katere izvaža Rusija, v prvi vrsti na žito in živino, a s tem podražuje glavni živež mnogim miljonom revnih delavcev in obrtnikov. Tudi Avstrija bi morala nalagati večje carine v prid domačega dela, pa navezana na Ogrsko, ki se boji represivnih carin za svoje žito od strani Nemčije, ne more tako postopati, kakor zahtevajo obziri na lastno industrijo.
Svetovni promet se je od 1. 1860., ko je znašal 18 milj., podvojil in sc ceni na več ko 36 milj. gold. Ako primerjamo uvozni in izvozni promet s številom prebivalcev, vidimo, da pride na, glavo na Angleškem 210 gold., na Francoskem 115 gold., na Nemškem 84, na Avstro-Ogrskem 45, na Ruskem le 18, v zedinjenih državah 72 gold. Koliko so se rastočim prometom
zboljšale gmotno razmere, 1 oliko sodimo iz naraščajočega kontnima. Na Angleškem je prišlo na glavo 1. 1840. še ne hfj Špeha in slanine, 1. 1883. po 5»/* k</, pšenice 1840. 1. 21 /.v/, I. 1883. 12o /,■//, jajeo I. 1840. 3' L 1883. 2(1, sladkora 1. 1840. 7'/.j kg, 1883. 1. 31 kg. Uvoz v večje države je znesel za I. 1880. v milijonih gnid., na Angleško 4827, na Francosko 2058, v Nemčijo 1974, na. Avstro-Ogrsko 550, v Rusijo 1083, v zedinjene države 1098, izvoz iz Angleškega 3594, iz Francoskega 1000, iz Nemčije 1801, iz Avstro-Ogrskega 724, iz Rusije 1244, iz zedinjenih držav 1894. Po tem izkazu sta ravno prvi industrijalni državi: Angleško in Francosko, pasivni v svoji vnanji trgovini, toda le na videz, ker se razun teh golih številk še drugi faktorji morajo v poštev jemati, pri Angležih zlasti zaslužek prevažanja blaga po ladija.li. Dalje se ne sme pozabiti, da so angleški in francoski kapitali naloženi v druzih državah, v državnih dolgovih in delniških podjetjih. Obresti pritekajo torej v podobi raznega blaga.
Blago se prevaža po kopnem in po vodi, po cestah in železnicah, po morji, jezerih, rekah in vodotočih ali kanalih, liže Rimljani so svojo vzorno državo prepregli z umetno in tako solidno napravljenimi cestami, da nahajamo še na mnogih krajih trdne njene ostanke. Še imenitnejši je bil uže tačas, kakor tudi dandanašnji promet po vodi. V velikanskih razmerah pa je naraščal promet v našem stoletji, ko je par začel goniti ladij e in vozove.
Mo mar st v o. Leta 1807. je Robert Falton prvi parobrod poskušal na reki Hudsonski v Ameriki, 1. 1818. je prvi morski parobrod v No\v-Yorku bil spuščen v morje. Zdaj pa šteje samo Angleško 5.090 parobrodov in zraven teh še 13.384 ladij jadravek, ki nosijo 20 milijonov ton. Dalje ima parobrodov Francosko 493, Nemčija 580, zedinjene države 350, Avstro-Ogersko 99, Rusija 204. Sploh plava po morji, jezerih in rekah naše zemlje brez vojnih ladij 9.540 parobrodov, ki drže po nad 50 ton in 49.244 ladij jadravek. Ako se računajo stroški za napravo parobroda po 240 gold. za jedno tono in pri jadravkali po 120 gold. za tono, naloženo je v trgovinskem brodništvu kapitala 3.118 milijonov gold.
Velike važnosti za evropsko mornarstvo je bil prekop sueške zemske ožine. Že pred 3000 leti so egiptski Faraoni začeli prekopavati to ožino in 200 let pr. Kr. je bilo delo končano ter kanal dodelan. Pozneje pa se je zasul in 1. 1854. znova začel prekopavati v dolgosti 100 km. Leta 1809. so prve Lidijo plule iz Srednjega v Rudeče morje. Vodna zveza mej Angleško in Indijo, ki ji1, bila poprej le okoli Kapa, krajša je zdaj za- 30UO hm, mej Trstom in Indijo za 8.720 km. Zato pa zdaj gre ves morski promet mej Evropo in Azijo skozi sueški
kanal, katerega preplava na leto 3.300 parobrodov. Angleško si samo na vožnji prihrani 539.920 dni in vsa prihranitev na voznini se ceni od časa, ko je bil odprt kanal, do 1. 1884. na
9.000	milj. goM. Inženir Lessops, ki je sprožil prekopavanje morske ožine in je srečno dognal, i/deluje /daj drug prekop, ki bode /a Ameriko in sploh /a svetovno trgovino ravno tako imeniten, kakor sueški, to je prekop skozi Panamo, zemsko ožino mej Severno in Južno Ameriko.
O	brodarstvu po rekah in kanalih ni natančnih statističnih podatkov. Ladijonosnih rek in kanalov ima Evropa z liusijo 12.550 geografskih milj, največ, 4303 milj, jih ima Rusija, potem Nemčija 3.416, Francosko 1.710, Angleško 982, Avst.ro-Ogrsko 008 milj, zedinjene, držav« 4.030, Brazilija 4.442, Kitaj 1.794. Od evropskih rek je najbolj imenitna Donava, po kateri plava 247 parobrodov, ki prevažajo do 50 milj. </n blaga. Promet po Renu jo še večji in se vrši na 294 parobrodnih ter 2.820 jadravkab. V Ameriki sta, največji reki Misisipi in
1 jorenzo.
Železnice. George Stephenson je 1. 1815. sestavil prvo lokomotivo, ki jo po železnem tiru prevažala premog in danes sopiha 83.000 lokomotivov po železnih tirih v dolgosti 444.000 /.'/» ter prevaža v 144.000 vagonih 2.800 do 2.400 milijonov ljudij in na 2,100.000 tovornih vozovih 1.200 milj. ton blaga. V železnica,h je naložena ogromna svota 54.000 milj. golil., od katerih spada na Evropo 31.200, na Ameriko 20.000, na Azijo
2 milj. Največ železnic, 37.657 Im, ima Nemčija, potom Angleško 30.840, Francosko 32.490, Rusija 28.090, Avstm-Ogrsko 23.500 itd. Vse, pa presegajo zedinjene države,, katere so imele zgrajenih 1880. I. uže 219.138 lin železnic, torej toliko, kolikor vsa druga zemlja, skupaj. Telegrafsko črte pa, so dolge blizu 1 milijon /m, od katerih spada, na zedinjene države
280.000, na, Rusijo 110.000, na Nemčijo 82.000, na Francosko
83.000, na Avstrijo 00.000, na Angleško 47.000 /m.
Pošta. Prva javna pošta je bila urejena po knezu Ta,xisu
1.	151.0. mej Dunajem in Brusellom. Zdaj pošta veže vso kraje sveta in donaša, v vsako še tako skrito vas 'pisma in druge pošiljatve. Odkar seje 1. 1874. osnovala svetovna poštna, zveza (We.ltpostvere.in), pristopile so tej zvezi malone, vse kulturne države, tako da zveza sedaj obsega, vso Evropo in večji del drugih kontinentov, izvzemši Kitaj. V Evropi se, na leto pri 04.927 poštnih uradih oddaje in sprejema 1.579 milijonov pisem in dopisnic tor 2.880 milijonov drugih pošilja,tov v vrednosti 24 milijard gold. Poštnih uradov je na, Angleškem 15.951, v Nemčiji 13.037, na Francoskem 6.408, na Ruskem 4.063, v Avstriji 4.184.
Denar in kredit. S poč*'tka. so ljudje zamenjavali svoje pridelke, a tako zamenjavanje |>rirodnih in drugih pridelkov je bilo okorno in neukretno ter napotilo ljudi, da so se posluževati začeli drugih sredstev za (tlačila, pred vsem žlahtnih kovin, srebra in zlata in sicer po teži v kockih. To pričajo imena za denar pri vseh narodih : drahma, mina, as, talent, marka, livre, ponad, rubelj (od srubit, odbiti). Še starejši so izrazi: peounia od peeus, živina ali staroruski kung od kune, v dokaz, daje prvotno denarno merilo bilo število živine ali kunskih kož. Jako razširjen denar je bil in je še zdaj v Ilindostanu neka školjka, kavri porcelanka. Dolga je do 25 mm in rumenkasto-bela. A vse te denarne surogate izpodrinili sta zlato in srebro.
Zlato se nahaja po celi zemlji, pa le v nekaterih krajih v taki množini, da je vredno kopati ga ali izpirati iz pomešanega peška. Po zlatu so hrepeneli uže stari narodi in zmagovalci so ga nakopičili v ogromnih veličinah. Ko je Sarda-‘naplov sin Sarakos sežgal sam sebe in svoje žene v Ninivi GOO let pr. Kr., bilo je mej zakladi 10 milijonov talentov zlata in 100 milijonov talentov srebra. Kyros je ugrabil od Kroesa v Babilonu 54.000 funtov zlata ter 250.000 talentov srebra. Rudniško zlato se koplje na Ogrskem in Erdeljskem, nekaj malega tudi v Tirolu, zunaj Evrope v Sibiriji, Kaliforniji, Avstraliji in v Natalu v Afriki. Pravo zlato se nahaja povsod, kjer je zlatonosno kamenje, katero razpada in se razseda. Vode odnašajo zlato v nižavo, kjer se nahaja v ilovici, pesku in produ. Naj znamenitejša zlata perila so na Uralu, v Sibiriji, na Altaji, v Kanadi, v Kaliforniji, v južni Ameriki, v .Afriki in v Avstraliji. Najbogatejše na zlatu so Rusija s produkcijo
40.000 kg na leto v vrednosti 70 milj. gold.; zedinjene države 48.920 kg in Avstralija 45.591 kg. Vsa zlata produkcija znaša
160.000 kg na leto (na Avstro - Ogrskem 1.740 leg. Od 1. 1851. do 18(50. po odkritji zlate rude v Kaliforniji pa je znašala 201.800 kg. Odkar so mnoge države vpeljale zlato veljavo (OoUhvarung), postalo je zlato merilo za trgovino in se podražilo, srebro pa je izgubilo svojo prejšnjo vrednost.
Srebro se nahaja na mnogih krajih gručavo v gredah in žilah ali pa v lasastih poshemkih. Avstrija ima srebra v Ščavnici na Ogrskem, v Pfibramu in v Joachovem dolu. Najbogatejša, na srebru pa je Amerika,, zlasti Kalifornija in Mexiko. Od novčne libre (500 kg) kuje se pri nas 45 goldinarjev, a srebru pridene se na, vsacih 9 gramov 1 gram bakra. Srebrna produkcija je največja v zedinjenih državah, 1,092.000 kg na leto, potem v Mexiki 703.500 kg, v Peru in l.loliviji 375.000 kg, v Nemčiji 214.980 kg, na Avstro-Ogrskem 47.663 kg, v Rusiji
11.000 kg. Srebrna produkcija je silno narastla od 1. 1850.
naprej, namreč od 900.000 kg na 2,703.000 /•</. Torej ni čuda, da je vrednost, srebra mimo zlata se silno znižala. V srednjem veku je vrednostna razmera mej zlatom in srebrom
l	: 12, v osemnajstem stoletji 1:15 in ta razmera je ostala do
I.	1875. Odslej naprej pa je postala čimdalje bolj neugodna za srebro, 1870. 1. 1 : i.7'88, 1880. 1. 1 : 18 in pri tem je ostala. Srebrna valuta velja le še v nekaterih državah, v Avstriji, na, Ruskem in omejeno še tudi v zedinjenih državah.
Koliko kovanega in nekovanega zlata in srebra je v posameznih državah, znano jo približno le za kulturne države. Po Neumann je v milijonih goldinarjev na Francoskem 2.184 zlata, 1.500 srebra, v zedinjenih državah 1.560 zlata, 000 srebra, na Angleškem 1.320 zlata, 228 srebra, v Nemčiji 900 zlata, 540 srebra. Mnogo tega denarja leži v bankah, zlasti v onih, ki imajo pravico izdava,ti bankovce. Največ zlata in srebra ima Francoska banka, 400 milj. gold. zlata in 490 milj. gold. srebra. V nemški državni banki leži 300 milj. gold. zlata, v angleški 260, v ruski 300 milj. gold. zlata. Mnogo zlata in srebra gre v orijent, zlasti v Indijo, od koder se ne vrne več v Evropo. Samo v poslednjih petdesetih lotih se je odtekalo iz okcidenta v orijentske države za 933 milj. gold. zlata in za 4200 milj. gold. srebra. Znaten del zlata in srebra se rabi tudi v industriji za lišpe.
Bankovci. Kovinski denar že malone povsod namestujejo papirnati novci, katere, izdajajo ali države ali banke. Kitajci, ki se morejo ponašati s 4000 let staro kulturo, imeli so tudi uže pred tisoč leti papirnat, denar. Marco Polo ga, je našel povsod, kjer je potoval skozi Kitajsko. Velikanski razvoj svetovnega prometa jo le mogoč po papirnatem denarji in po bankinem posredovanji. Bankovci pa imajo le tačas tolike vrednosti, kakor kovani denar, ako je ljudstvo prepričano, da dobi za papirnato denarno znamenje vsak čas toliko v zlatu, kolikor je zazna,movano na papirji. Vrednost bankovcev je torej odvisna od državnega kredita, in od količine žlahnih kovin, ki leže v bankinih shrambah. Francoski, nemški, angleški, italijanski bankovci veljajo toliko kakor zlato, avstrijski in raški imajo večji ali manjši disagio. Za 100 zlatih goldinarjev mora se dati 110 do 127 papirnat,ili avstrijskih, ruskih papirnatih pa še veliko več, zdaj (meseca marcija 1888.) celo 1.80 gold. Bankovcev cirkuluje v milj. gold., na, Francoskem 1.100, v zedinjenih državah 1.760, na Angleškem 406, v Nemčiji 417, na Italijanskem 600, na Avstro-Ogrske,m 600, na, Ruskem 1000, v Japanu 280 itd., sploh 7.000 milj. gold. bankovcev zraven 12.000 milj. gold. kovanega denarja. Na, glavo prebivalstva cirkuluje na Francoskem 90 gold., v zedinjenih dr-
žavah 50. na Angleškem 42, na Nemškem 26, na Avstro-Ogrskem 17, na Ruskem 11 gold.
Vse te ogromne vsote kovanega in papirnatega denarja n«', hi zadostovale prometnim potrebam, ako ne bi vpeljani bili cheki ali denarne nakaznice, ki služijo mejsobnemu ob računanju. Na Angleškem se je chek že tako udomačil, da se 97% vseh plačil poravna s cheki in menicami in le 3% z gotovim denarjem. Londonski Clearing-House izkaže na leto takšnega prometa v ogromnem znesku 03 do 04 milijard gold., Ne\v-Yorski pa celo 120 milijard. Za denarni promet je v Evropi 10.242 bank, v zedinjenih državah 6.888 bank. Zraven teh delujejo hranilnice in posojilnice, ki zajemajo denar na obresti ter ga. izposoj ujej o na hipoteke ali zastave ali na personalni kredit. Posojilnice so se tudi pri nas Slovencih udomačile ter kažejo vsako leto večji promet.
Omeniti mi je še zavarovalnic, ki so ali delniške ali vzajemne ter zavarujejo imetek proti škodi po požaru, toči itd. in življenje. V Evropi deluje 1.152 zavarovalnic, od katerih je osnovanih 754 na delnice in 398 na vzajemnost. Zraven teh je še 101 državnih in 3.308 krajnih zavarovalnic. Po svojem namenu se peča 280 z zavarovanjem prevažujočega se blaga, 260 proti ognju, 92 z zavarovanjem življenja, 79 proti toči, 42 proti ponesrečenju in 299 z raznim zavarovanjem. Za življenje ali za slučaj smrti je največ ljudij 879.000 zavarovanih na Angleškem z zavarovalno vsoto 5000 milj. gold., potem v zedinjenih državah 725.000 za 3.700 milj. gold., v Nemčiji 797.000 za 1.500 milj. gold., na Avstro-Ogrskem 170.000 za 480 milj. gold. Za ogenj je zavarovanih poslopij na Francoskem za 48.600 milj. gold., na Angleškem za 32.800, v Nemčiji za 38.000, v zedinjenih državah za 15.400 milj, gold.
Ogromni so zneski naloženi v državnih in drugih javnih posojilih in v delniških društvih. Od 1. 1871. do 1882. je bilo izdanih takih obligacij in delnic za 52.200 milj. gold. Državni dolgovi v Evropi nezmerno naraščajo in bodo naraščali, dokler bodo države stale si nasproti oborožene nad glavo. Od državnih dohodkov, kateri znašajo za vso Evropo 7.800 milj. gold., po-troša sc 2000 milj. za vojsko, 2.300 milj. gold. za plačevanje obrestij državnih dolgov in le ostali za vse druge namene. Državni dolgovi znašajo v milijonih gold. za Francosko 17.840, za Angleško 9.120, za Italijo 5.342, za. Avstro-Ogrsko 5.400, za Rusijo 8.760. Večina teh ogromnih vsot, je bila potrošena za vojne, le majhen del za. gospodarske stvari, za železnice in ceste in le neznaten del za povzdigo pouka.
In zdaj se vrnem k začetku razprave, katero sem podal potrpežljivim čitateljem. Naslikati sem hotel v kolikor mogoče kratkih potezah, katere prirodnine služijo človeštvu za njegove
7*
prave in domišljene potrebe, s čim in v koliko se udeležujejo posamezni narodi pri splošnem človeškem gospodarstvu in kako se vrši zamena prirodnin in pridelkov. Iz navedenih podatkov vidimo, da se je v našem stoletji, odkar se je začela rabiti parna sila, vršil velikanski kulturni napredek. Vsi deli sveta so zvezani po železnicah ali parobrodih, izvzemši srednjo Afriko, kamor pa čimdalje bolj prodira arijsko pleme, in Kitaj, ki se tudi ne bo mogel dolgo braniti proti zvezi z drugimi narodi. Prirodnine in pridelki se prevažajo iz krajev, kjer jih je, odveč za domačo potrebo, v druge, kjer jih spet zamenjajo s svojimi pridelki. Niti planine, niti reke, niti morja in jezera ne ločijo narodov v njihovem mejsobnem prometu. Lehko bi živeli narodi v mejsobnem miru in svoje sile napenjali v prospeh splošnega blagostanja, v odpravo človeške bede, v gojitev plemenitih čutov in namenov, ko l>i se hoteli ravnati po priznanem, a ne izvršenem načelu človekoljubja. Pa rastoča kultura ni odpravila mejsobnih narodnih mrženj, temveč jih je poostrila in vsi hvalisani izumi se, v prvi vrsti uporabljajo za čimdalje groznejše oboroževanje plemena proti plemenu. Kedaj bode napočil dan, •— če je sploh prisojeno revnemu človeštvu, da ga doživi — ko bodo vsi narodi spoznali, da so sinovi jednega človeškega plemena in da si morejo olajšati svoje, skupne težave in skupno trpljenje le po vzajemnem delovanji in po dejanski bratski ljubezni; ko ne bode veljalo surovo geslo naše žalostne dobe: Moč je nad pravico, temveč vladala po vesoljnem svetu pravica in človekoljubje?
Ivan Franjin Gundulie.
K tristoletnici rojstva pesnikovega.
Spisal Anton Trstenjak.
-------
vW((?|J's slovanski svet praznoval je slovesno početkom letoš-tgLJ® njega leta tristoletnico slavnega pesnika „ Osmana". *Ar»lT Tudi „Matica Slovenska", da v tem slavlju ne zaostane yiKZ //d ostalimi Slovani, slavi Ivana Oundulica ter podaje £ častitim udom svojim kratek životopis, oceno in pomen d pesnikovih del v književnosti srbskohrvaški. In to je še posebe naša dolžnost, ker se zmatramo s Srbi in Hrvati jeden narod ne samo po krvi in mnogih tradicijah, nego tudi po jeziku kot najtrajnejšem vezilu. ki nas je nekdaj tesneje spajalo, nego nas spaja danes, in ako Bog da, bode nas zopet spojilo po naši veri, da to, kar je nekdaj Bog združil, mora se danes ali jutri zopet združiti.
Ako hočemo do dobra spoznati Gundulica pesnika, moramo posebno razumeti dobo, v kateri je živel, moramo poznat i republiko dubrovniško in mesto Dubrovnik. Vse to je potrebno, in zato 1 »odi mi dovoljeno, da rečem najprvo katero o Dubrovniku, rojstvenem mestu Gundulidevem.
Mesto Dubrovnik ima neko posebno zgodovino. Utemeljili so ga naseljenci iz Epidavra (Ragusa vecchia, tri ure daleč od pravega Dubrovnika) okolo polovice sedmega veka. V istem času nastanili so se tukaj tudi Italijani. Hrvati, katere je grški cesar Heraklij poklical na pomoč proti Avarom, osvojili so staro Dalmacijo, potisnivši Italijane v mesta dalmatinska. (Dubrovnik, Splet in druga), v katerih mestih so gospodovali Hrvatom do naših dni, ko je narodna zavednost hrvaškosrbska strla moč takozvanih avtomašev.
Slovani v Dalmaciji, pomešani z Italijani, dobivali so takrat dvojno kulturo, rimsko in grško. To je bilo takrat čisto naravno. V Italiji je cvela znanost in umetnost; takisto je Bizancij s svojo izobraženostjo prodiral v Dalmacijo, in po
teh dveh pritokih, iz Italije in Bizancija, stekala se je in prihajala kultura k dalmatinskim Slovanom. Po takem seveda ni čudo, da je vsa Dalmacija prejela in se vzgojila v rimski in grški kulturi, ali je čudo, da ta kulturna povoden ni poplavila slovanskega življa v Dalmaciji, ampak da je ravno iz te povodni blagodejno vzrasla po’ nekoliko samostalna kultura slovanska, da se je v Dalmaciji porodila bogata književnost slovanska. Vidimo torej, da kulturna odvisnost ni tlačila Slovanov v Dalmaciji, nego je celo pospeševala, da so se svobodno mogli razvijati v svojem življi.
Dubrovnik je imel zelo srečno ležo. Nahajal se je mej Bizancijem, Srbijo, Bosno in Italijo, osobito Benetkami, in ta leža je neizmerno pospeševala njega razcvit v kulturnem in narodnogospodarskem pogledu. Dubrovniški trgovci so občevali z Bizancijem, Srbijo in Italijo ter so si s tem občevanjem množili gmotno blagostanje. Pomislimo samo to, da so Du-brovčani trgovali s celim balkanskim poluotokom. Bili so takorekoč bankirji vsega slovanskega juga. Srbski kralji in bogataši, kadar je nastala vojska s Turkom, ter so videli, da jim je dežela in bogastvo v opasnosti, pošiljali so svoje bogate zaklade in zlato v Dubrovnik, kjer so jim ga čuvali dubrovniški trgovci. Srbski kralji so imenovali Dubrovčane, s katerimi so sklepali trgovinske pogodbe, „svoje verne, ljubezne prijatelje i bračuh Dubrovčani so nadalje trgovali z vso Italijo, Sicilijo, Španijo, Grško, Aleksandrijo. Za Gunduliča imeli so svoje naselbine ne samo v Drinopolji, Carjigradu, Sofiji, Novem Pazaru, Sarajevu, Solunu, Belem Gradu, Smederevu in drugih mestih, nego tudi v Smirni, Aleksandriji, Kairu, Buka-reštu, Benetkah, Genovi, Florenci, Mesini, Jakinu, Sirakuzi in Palermu. Imeli so konzule v vseh trgovinskih mestih italijanskih, a njih ladije so plule po indijskem in američanskem morji. Tako je raslo v Dubrovniku gmotno blagostanje, ta najpotrebnejši temelj vsakemu duševnemu delovanju.
Drugi vzrok, radi česa je naj prvo procvela v Dalmaciji književnost, bilo je to, da so Dubrovčani občevali s tujim, prosvetnim svetom. Mladi Dalmatinci hodili so na nauke v Italijo, zlasti v Padovo, ki je slovela po vsej Evropi radi velike učenosti. Obogateli z znanjem, vračali so se Slovani v svoja rodna mesta. Ker so imeli ob čem, pozivali so Dubrovčani Italijane za učitelje svoji deci. To je bilo duševno uza-jemno občevanje, ki je spajalo Dalmacijo z Italijo; to je bilo tudi vzrok, da je mnog Hrvat, ki se je izšolal v Italiji, postal slaven učenjak. V Italiji se je izšolal Stojkovič, jeden najslavnejših bogoslovcev petnajstega veka; v Italiji je živel v osemnajstem veku Boškovič, jeden najslavnejših matematikov tedanjega učenega sveta. Znano nam je, da se je v
Italiji preporodila takozvana klasična literatura; in ta klasična literatura je z vso svojo močjo uplivala tudi na Dalmacijo. Petrarca in Dante sta provzročila ta kulturni preobrat, ko sta jela na podstavi klasičnih književnosti j podajati Italijanom svoje umotvore v materinskem jeziku ter tako izpodrinila latinščino. Pri dalmatinskih Slovanih je bilo nekoliko drugače. Ti so pisali latinski in italijanski, toda tedaj, ko so Italijani zavrgli latinščino ter se poprijeli materinščine, tedaj so Slovani v Dalmaciji zavrgli latinščino in italijanščino ter se oklenili svojega zapuščenega, od nikogar spoštovanega, slovanskega jezika. Osnovali so narodno književnost, ki je imela svojo najsijajnejšo dobo konec 15., potem pa vse 16. in 17. stoletje. Seveda da ni moglo biti drugače, in tako se je razvijala dubrovniška književnost pod uplivom preporoda klasičnih književnostij. Za dokaz navedimo samo to, da so nam Dubrov-čani podali prvi v slovanski obliki rimske in grške klasike ter novoitalijanske proizvode. Tako je preložil Vet rani c Evripidovo „Hekubo“ (po italijanskem), Zlataric Sofokljejevo „Elektro“ (po izvorniku) in Ovidijeve „Metamorfose“, Bunic Anakreonta in Horatija, Hektorovic Ovidijeva „Remedia amoris“; nadalje so preložili Vergilija, Catulla, Tibulla, Propertija, Martijala; Marko Marni id je prevel Petrarco, Soltanovic Tassa, Kana vel o vic ,, Pastor fido“ od Guarinija itd. A ne samo to, da so bili v toli tesni duševni zvezi z Italijo, ampak
i	to koristilo je Dubrovčanom, tla so od 14. veka počenši živeli v Dubrovniku italijanski humanisti, ki so si tu osnovali svoje šole. Osobito pa so Dubrovčanom dobro došli učeni Grki, ki so po pada Carjigrada (1. 1453.) morali bežati iz Carji grada ter so našli mirno in varno zavetišče v Dalmaciji, zlasti v Dubrovniku. Tako so se naselili v Dubrovniku učeni Grki, n. pr. slavni Halkondylas, Laskaris in drugi. Vse to je zdatno pospeševalo izobraževanje v Dubrovniku, ki so ga po vsej pravici zvali Jugoslovanske Atene11.
Tako se je blagostanje in znanje udomilo v Dubrovniku. A da je imelo tu pravo zavetišče, pridružil se je tema dvema činiteljema še tretji, a to je bila svoboda zlata, to je bila politična samostalnost, katero je žal užival samo Dubrovnik. Četudi je bil Dubrovnik v političnih odnošajih zdaj z Bizan-cijem, zdaj z Ogrsko, a zdaj zopet, z Benetkami, posrečilo se mu je vendar konečno, da se je dokopal do svobodne republike. Sicer so ji Benečani na čelo postavljali svoje konte, vendar so ti konti, četudi so zahtevali zvestobo proti Benečanom, prisegali na dubrovniško ustavo. Republika dubrovniška ni štela več nego 10.000 duš; četudi pa je bila po svojem številu toli neznatna, vendar nam je dala veliko število mož
književnikov, in mej temi so možje velikih talentov in velikega duhu, kakor jih nimajo večja carstva in številnejši narodi.
Ti trije činitelji: gmotno blagostanje, občenje s prosvetnim svetom in politična samostalnost, utemeljili so v Dubrovniku narodno književnost, vzbujali so v Dubrovčanih ponos slovanski, kateri jih je prisilil, da so, zavrgši latinščino in italijanščino, jeli čutiti nespodobnost, da rojen Slovan piše v tujem jeziku. Sam Gundulid je bil toli vznesen, da je vskliknil ponosno :
„Oko tebe s oba kraja Slovinska jo sva država '
(Osman.)
-x-
Ali! da bi uvjek, jako sadi! Živio mirim i slobodan, Dubrovniče, biol i grade,
Slavan svietu, nebu ugodan
(Osman,)
V	tem bogatem, prosvetnem in svobodnem Dubrovniku porodil seje dne B.januvarja 1. 1588.1van Franj in C undulid od obiteli slavne. Štirje vladarji dubrovniške države, jeden poljski proslavljeni general, jeden avstrijski feldmaršal, vsi ti so proslavili ime in obitel Gundulicev. Oče mu, Fran Gun-dulic, po katerem se je on zval po tedanjem običaji Ivan Franjin Gundulid, bil je poslanec v Carjigradu, a stric imeniten državnik. Republika je bila za Gundulida pesnika na vrhunci slave svoje, in Gundulidi so bili v njegovem času glavni vladarji dubrovniški. Predniki mu se niso pisali za Gundulice, nego za Gondole po laškem vzgledu. Učitelji za humaniora. bili so mu jezuviti. Učil se je prava. Da se je mnogo učil in mnogo znal, to nam pričajo njegova dela, osobito pa njegov „Osman". Odgojen je bil, kakor vsi tedanji mladonči dubrovniški, v strogo verskem duhu, kar tudi sam pesnik kaže v svojih umotvorih, misleč, da je še premalo pobožen. V predgovoru svojih „pesnij pokornih kralja, Davida11 pripoveduje nam sam odkritosrčno, da vsa dela svoja in drame, ki so se na javnih mestih z veliko slavo prikazi vale, zmatra „za stvari tašte, vjerujuci, da, je početak od pravoga znanja strah božji11, in radi tega je pisal pesnik Gundulid „pjesni pokorne11. 1 Ul je zajedno jeden najuglednejših Dubrovčanov in knez republiki dubrovniški. Ko mu je bilo trideset let, poročil seje z Nikolico Sorkočevidevo. Umrl je dne 8. decembra 1. 1638., torej v najlepši moški dobi.
To je malone vse, kar vemo o življenji Gundulidevem; a kaj se je vršilo v ne ravno dolgi dobi pesnikovega življenja,
t.o nam zakriva črna tmina. Gundulidev rojak, učeni zgodovinar Sera.fin Crievid (Oerva), takisto Dubrovčanin, ki nam prvi poroča o Gundulidi, zabeležil nam jo o njem neznatne stvari. Naši stari predniki niso namreč slutili, kako dobro bi nam došle navadne vesti o življenji pesnikov, katere so sicer do neba hvalili, da bi mi njih dela šo bolj razumeli, ako bi nam bile znane njih družbene, razmere v vseh podrobnostih. Stoprav Italijan Franjo Appendini ‘), kateri je prvi učenemu svetu razkril sliko dubrovniškega državnega in kulturnega življenja ter preložil Gundulidevega »Osmana11 na. italijanski jezik 1. 1827. (Versione libera), izveščuje nas nekoliko natančneje o življenji Gundulidevein; ali tudi vse to, kar nam je zapisal o pesniku, je borno malo. Franjo Appendini je hvalil in proslavljal pesnika; napisal nam je takorekoč pravi slavospev o njem, misleč, da so dela Gunduliceva sama uže toli slavna, da jamčijo pesniku najtrajnejši spomenik za po-znejšnje čase.
Gundulid je lirski, epski in dramatski pesnik. Vseh pesniških del njegovih je osemnajst; od teh se jih je šest izgubilo povse do nadpisa; od dveh del se je ohranilo le nekoliko verzov; jedno delo je ostalo nedovršeno, a deset jih imamo popolnih. Govorili so tudi, da je Gundulid preložil Tassovo delo: „Jerusalim oslobogjeni11, toda zanesljivih vestij o tem nimamo nobenih.
Lirske so mu pesni: „Suze sina raz m etn oga“, nabožne vsebine; delo, kateremu ni najti jednakega. Takisto sta nabožne vsebine: „Pjesni pokorne Davida kralja11, in: „Pjesma od veličanstva b o ž i j e h “. Med lirske pesni spadajo: „Ljubovnik sramežljiv11, prevod z italijanskega. To je jedna jedina pesen ljubavna. Provensalsko pesništvo prodrlo je čez Italijo v Dalmacijo ter sem presadilo češčenje žen. Prigodna pesen je nadalje: „TJ smrt Marije Kalan-drice, lijepe žene Iva,na Vlajka“ in pesen „Prevedroj višini Ferdinanda II., velikoga kneza od Toskane11, katerega proslavlja Gundulid radi njegove ljubezni do slovanskega jezika in naroda.
Največ je Gundulid napisal dram. Od osemnajsterih njegovih del je jednajst dram; a te so: Galatea, Posvet ij ište ljuveno, Cerera, Kleopatra, Adon i Koraljka od Šira. Dijana i Armida, Arijadna, Proserpina ugrabljena in Dubravka. Prvih šest poznajemo samo po nadpisu: od Dijane imamo samo 96, a od drame Armida 128 verzov. Poslednje tri sopodpolne: Arijadna, prevod z italijanskega;
‘) Noti/.io istorico-uriticho sollc antichitii storia e lettoralura <lei Ka-gusei. Tom. 1—II. Ragusa 1H02—3.
Proserpina ugrabljena, tudi italijanski prevod in samo-stvorno delo Dubravka, najboljša dubrovniška pastirska igra, v kateri pesnik slavi svobodo, največji ures svojega rodnega mesta Dubrovnika. Dubravka se je predstavljala, prvič v Dubrovniku 1. 1628., ostale drame uže pred 1. 1620. „na očitieh mjestieh s veliciem slavam".
Kde so bila te mesta, tega ne vemo danes. Mi vemo samo to, da je Gundulid uvidel, daje gledališče pravo izobra-ževališče naroda, in je tedaj v ta lepi namen spisal več dram po ukusu svojega časa. Vemo tudi to, da je te drame predstavljalo kolo mladih Dubrovčanov, katerim je bil sam Gun-dulič kolovodja. Sam nam namreč pripoveduje, da je njegovo dramo „Arijadno“ predstavljala obitel Marinka Frana Tu-diševida.
Ivan Gundulid je živel v času, ko je bila dubrovniška republika na vrhunci slave svoje, v največji moči in ugledu pri sosednih narodih, celo po vsej Evropi, in ko je bilo društvo dubrovniško v najlepšem razcvitu svojem. Gundulid je živel v času, ko je imel priliko razviti in pokazati talente svoje in ko je bilo tudi občinstva, ki se mu je moglo diviti. Za Gun-dulida bilo je v Dubrovniku mnogo društev, katerim je bila duševna zabava prva zadača, a poseben namen gojiti dra-matsko vilo slovansko. Ta lepa težnja je prešinjala vse dubrovniške meščane in to lepo težnjo: dovršiti dramatiko, treba zahvaliti, da je v šestnajstem veku proc.vela v Dalmaciji ta umetnost. V Dubrovniku je bila malone vsaka obitel ali več njih skupaj društvo, katerega člani so pisali drame za to društvo. Takova društva, so tekmovala, drugo z drugim, katero bode imelo boljše člane in dosledno lepše proizvode. Nasledek temu plemenitemu tekmovanju in tem duševnim zabavam bil je ta,, da je v obiteli bil pisatelj oče in sin, potem sina sin; ali pa, ako v tem redu ni bilo nobenega, ki bi bil zmožen posla pisateljskega, to je bil gotovo kdo v daljšem sorodstvu, ki je slovel kot pesnik in tako čuval dedščino obiteli svoje. Tako imamo pesniške obiteli Menčetic, Gundulid, Držid, llunid in druge. Sam Ivan Franjin Gundulid napisal je v ta namen, kakor smo uže rekli, jednajst dram, a, nedosežni improvizator Palmotid je kar narekoval uloge predstavljalcem. Dubrovniška književnost je potemtakem o h i tol j ska književnost v najlepšem pomenu besede. S tem tekmovanjem dobivalo je mnogo pesništvo in književnost, a, republika je crpla svojo korist tudi od tega, ker seje. vzbujal v meščanih dubrovniških čut za vse, kar je lepo in dobro, plemenito in vzvišeno; in po tem potu došel je Dubrovnik do duševnega prvenstva na vsem slovanskem in neslovanskem jugu. A da se je to sijajno doseglo, za to so skrbeli domoljubni Gundulidi,
osobito Ivan Gundulid, ki jc kot knez republike in kot dra-matski pesnik utemeljil svojemu rodnemu mestu najlepšo slavo.
Toda največjo slavo si je pridobil Gundulid kot epski pesnik, podavši nam krasno epopejo slovansko „0 s mana11. Istina je, da je uže pred Gundulicem bilo mnogo pesnikov po Dalmaciji in v Dubrovniku, ki so ponajveč opevali ljubav po uzorih tujih, po humanističnih načelih, ne oziraje se ni najmanj na slovansko pesništvo, na narodne slovanske pesni in na slovanske predmete iz slovanske zgodovine. Vsi so se priklenili zapadu in njegovi kulturi ter se odvrnili od sebe, od Slovanstva. Slavn i Gundulic uvidel je prvi te n a p a k e, obrnil se je prvi od romanskega napada ter stopil na slovanska tla, ustvarivši nam „Osmana“, kateremu ni zajemal snovi' iz staroklasičnih književnostij, nego iz slovanske zgodovine; v katerem ni slavil starega klasicizma, nego Slovanstvo. Gundulid je opeval prvi zmago jedne slovanske veje, in to Poljakov, vojskujočih se s krvnim neprijateljem kakor krščanstva, tako Slovanstva.
To borbo krščanstva in zajedno Slovanstva proti polu-mesecu opeva nam Gundulid v svoji epopeji „Osmanukatera, zložena v osmercih, ima 20 spevov.
Ako govorimo o Osmanu, to moramo pomisliti, da je izražena v njem velika ideja slovanska in da je pesnik vanj vlil vse slovansko mišljenje svoje dobe: predočil nam je v njem idejo osvobojenja vesoljnega Slovanstva.
In v tem se Gundulid najlepše razlikuje od vseh pesnikov svoje dobe. V vseh delih svojih, razven v Osmanu, ne razlikuje se Gundulid od svojih prednikov in vrstnikov, kar se tiče predmetov in njih obdelovanja. On je zlagal nabožne pesni, kakor vsak dubrovniški pesnik; pisal je drame, kakor je bil v obče običaj. Razlika mej njim in ostalimi pesniki dubrovniškimi je samo v tem, da je Gundulid bil v delih svojih dokaj srečnejši, da je dosegel večjo dovršenost in uglajenost v tehniki in jeziku.
Pred vsem slovanskim jugom pa ima dubrovniška književnost to veliko prednost, da se je v Dalmaciji uže takrat, to je malone tri sto let pred srbskohrvaške knjige slavnim utemeljiteljem, Vukom Stefanovičem Karadžidem, pospel pravi štokavski jezik do književnega, jezika in da so v tem književnem jeziku jeli dubrovniški patriciji pisati uže pred tri sto leti v vseh pesniških oblikah, ki so se izobrazile v Italiji z renesanso, dočim so po sosednih zemljah jugoslovanskih, osobito pri Srbih in Bolgarih vladale v književnosti staroslovenske tradicije, staroslovenski jezik, pomešan z jugoslovanskimi elementi.
Dti je temu bilo tako v Dalmaciji, pripisati je pač to uplivu kulture. V Dalmacijo je prodrl humanizem in v njem je bila odgojena vsa, Dalmacija,. Po potih humanizma hodil je tudi Gundulid, toda kot — Slovan. S slovanoljubjem je daleč prekašal rojake svoje. Vedel je in videl, kolika opasnost preti krščanstvu in Slovanstvu od Stambula belega; vedel je, kako se pripravlja oholi Turčin, da si z orožjem pokori' vso Evropo; vedel je, da so ravno Jugoslovani stražniki in čuvarji te Evrope, in a,ko Slovani padejo, pade i kultura Evrope. Naš pesnik Ivan Gundulič imel je takrat krmilo republike dubrovniške v rokah, oče mu je bil poslanec v Carjigradu; torej je bila vsa usoda male republike v rokah obitelji Gundulideve. Gundulidi so videli, kaka opasnost preti Slovanstvu i/, Carjigrada, kjer je sultan Osman II. zbiral silno vojsko, „da še tolike ni videla Evropa11, od koder je čez pol milijona Turkov, kakor poročajo nekateri, povel proti Poljakom, da jih uniči. Domoljubni Gundulič in ž njim vsi Slovani trepetali so v groznem strahu, kaj se bo zgodilo, ako zmaga ta, silna vojska turška. In ko je napočil usodepolni čas, ko so Poljaki potolkli Turke, takrat porodila se je v duši Gunduličevi misel, kako poveličati to sijajno zmago slovansko nad Turčinom, kako zložiti veliko slovansko epopejo, s katero bi proslavil vse Slovane ter ovekovečil njih osvobojenje.
Zanimljivo je tedaj zvedeti, kako je postal „Osman", zakaj opeva Gundulid slavo poljsko, zakaj opeva kraljeviča Vladislava in zakaj je vendar svojo pesen imenoval „Osmana“.
Vsakdo bi rad zvedel, kaka duševna zveza je bila v Gundulidevo dobo med južnimi in severnimi Slovani, v obče koliko so mogli znati severni Slovani o južnih, in ti ob onih, da je Gundulid kot južni Slovan opeval severne Slovane. To moramo zvedeti natanko in zato nam je preiskava,ti, koliko se je slovanska ideja že takrat razvila in razširila,, kajti baš ta ideja je napotila Gundulida, da je njej v slavo zložil krasen epos.
Vse to nam je izvrstno pojasnil Tade Smičiklas1). Z njegovimi preiskavami moremo šele prav razumeti postanek „Osmana", in danes, ko govorimo in pišemo mnogo o slovanski ideji, bode baš prav, da vsaj malo pogledamo v zgodovino postanka, te ideje.
Cujino najprvo češke zgodovinarje, ker ravno v deški zemlji porodila se je krasna ideja o slovanski uzajemnosti.
') Tade Smičiklas: O postanku Uunduličeva „Osmana“. U slavil njegove tristogodišnjic.e govorio prigodoin svoje inštalacije za rektora lirvat-skoga sveučilišta g. 1837/-). U Zagrebu. Tisak Dioničko tiskarc. 1HK7. Str. 26.
Češki zgodovinar Pulkava (1374) pisal je v XIV. veku, da so Čehi. Rusi in Poljaki potekli od treh bratov, Čeha, Leha in Rusa iz Hrvaške. Tako so o Slovanih pisali tudi poznejšnji zgodovinarji XV., XVI., XVII., še celo XVIII. veka in tako se jo učilo tudi v šolskih knjigah.
Ako so tako mislili o jedinstvu slovanskem Čehi, to se je pojmovanje tega jedinstva slovanskega moralo še bolj razviti v Poljski, kajti poljski kralji so zasedali tudi na prestolja sosednih slovanskih zemelj; njih oblast je segala od Ornega do Baltiškega morja; poljska vojska se ji' bojevala na Balkanu; poljski poslanci so hodili po slovanskih zemljah; Poljaki so v obče bili še večji Slovani, nego li Čehi.
Čujmo, kako nam to potrjuje zgodovina, Dlugoš, znameniti poljski zgodovinar XV. veka, uči to, kar Pulkava. Njegov naslednik Mjehovita pa piše: „Kdo ne ve, da so Bolgare, Srbe in Hrvate zasužnjili Turki? Kdo ne vidi, da so Dalmatince, Hrvate, Kranjce malone do cela razbili Turki in tuji narodi? Kdo ne ve, da Ruse in Moskovičane vsak dan zarobljujejo Turki in Tatari? Kdo ni čit.al, kako so si Slovane poljske na Baltiškem morju pokorili Nemci! Jedi na Poljska je po milosti božji srečna.11
Izza Mjehovite poskusili so zgodovinarji poljski sestaviti jedno jedinstveno slovansko zgodovino. Bartol Paprocki, vrstnik Gundulicev (umrl 1. 1640.) piše o „Združenji Slovanov11 ter poziva Čehe in Poljake kot ljudi jednega naroda in brate, da se združijo proti sovražniku vsega krščanstva in da pokažejo Turčinu in vsem narodom, tla, slovansko ime še živi. Turki niso strašnejši od Tatarov, katere so vender Čehi pred Olomucem razbili pred tri sto leti. —
Tradicija o selitvi Čehov in Poljakov ter o jedinstvu vseh Slovanov prešla je tudi v ona zgodovinska dela, iz katerih se je učil Ivan Gundulič, kakor bodemo videli pozneje. Da je samo jeden jezik slovanski, učili so vsi jezikoslovci poljski. Sam Martin Bjelski piše, da ni mej nami takega neumneža,, ki bi mislil, da so jezik ruski, moskovski, srbski in češki drugo, nego jezik naš, samo da so se v njem po razdelitvi promonile nekatere besede. Tako so tedaj mislih ne samo razumniki poljski, ampak tudi državniki. L. Hilli, rekli so veli-kaši poljski v svojem državnem zboru: „Nas je raznih osemnajst narodov slovanskih, in vsi Slovani zaupajo kraljem poljskim, da jih osvobode j arina turškega.11
V	tem zmislu, da je treba krščane osvoboditi izpod turškega jarma, peli so tudi poljski pesniki. Ne moremo sicer verjeti, da bi bil Gundulič čital poljske pesnike, ker jili tedaj
v občo niso čitali na slovanskem jugu, ali to jo gotovo, da je Gundulic poznaval zgodovinarju hrvaške, kateri so misli poljskih zgodovinarjev prenesli v dela svoja.
Prvi mej temi je Dubrovčan Ljudevit, Cerva, ki je bil v rodu z Gundulioi. Gervovo delo (Commentaria suoruni temporum) izšlo je prvič 1. 1(503., torej za mladosti pesnikovo. L. Cerva spisal je vse, dogodke svoje dobe do 1. 1525., in gotovo je, da se je iz tega dela učil Gundulic.
Drugi Hrvat s humanističnim imenom Tranqnillus Andronious Dal mat a bil je tudi poznat Gundulidu. Ta zgodovinar prosi Poljsko pomoči in pravi: „ Narod in jezik slovanski razprostira se od Ledenega do Jadranskega morja. Ta narod, ki je bil prej trepet sosednim narodom, zdaj je razkosan in pokoren raznim vladarjem. Samo narod poljski uživa svobodo po svojih kraljih, a Srbi in Bolgari v Dardaniji, Miziji in Traciji, in vsa Ilirija pokorna je Turčinu, kateri nam gospoduje naduto, besno in grozno. Zategadelj vsi narodi, zvezani s Poljaki po jeziku, molijo Doga za Polja,ke“, piše Tran-fjuillus — „in za napredek vaši državi, katera bodi srečna, ker v veliki bedi in strašnem robstvu slovanskega naroda samo nam ona ostaje kot kras po milosti božji. In ja,z molim Boga., da bi vse bolj uspevala in bila srečna.“
Recimo, da je Gundulic poznaval Tranquilla samo po duhu, to smemo vendar trditi, da je svojega sovremenika Si-beničana Fausta V ranči ca poznaval po duhu in po besedah, ki je trdil, da je mej vsemi jugoslovanskimi narečji najčišče dalmatinsko in da so čistočo tega narečja prejeli po pradedih svojih Cehu in Lehu Poljaki in Cehi. (Dictionarium quinque nobilissiinarum Lumpa,e linguarum. Venetia, 1595). Še bolj nego Vrančica, poznaval je Gundulic beneftinskega opata dona Mavra Grbina, slavnega moža ne samo v Dubrovniku, nego i v vsem učenem svetu. Njegovo delo (II Regno de gli Slavi hoggi corrottamento detti Schiavoni in I 'esa.ro 1.001) da,I je car ruski Peter Veliki prevesti na, ruski jezik. Don Mavro Orbini pravi sam, da se v svojem delu naslanja, na poljsko in češke zgodovinarje, kat,<H-i so vsi oduševlje.ni za „jedinstvo“ vseli Slovanov. In Orbini je bil mlademu Gunditlicii vzornik in učitelj. Gundulic je mnogo mislij posnel iz Grbina, tor vplel v „Gsmaria“. Orbini je bil oduševljen za, „slavo“ slovinskega, na,roda; njemu so Srbi, Bolgari in Hrvati „slovinski“, „jeden“, „sla,vni“ narod; nje.mu je Macedonija srbska, in za,to je po njem pol Gundulic, da je Aleksander (Lesandar Srbljanin) bil Srb. Po Orbinu je bil Gundulic tudi dobro poučen o poljski zgodovini, in sam Poljak Ržonževski priznajo (1. 1808.), da je Gundulic izvrsten
znalec poljske zgodovine. Predaleč bi zašli, ako bi vse to hoteli dokazati iz ,, Osmana". To navajamo le radi tega, da povemo, da je Gundulid zajemal iz dobrih virov in da se je, predno je pisal „ Osmana", dobro poučil o razmerah slovanskih in turških. O običajih turških gaje poučil Sansovino, ki navaja pisatelje, ki so „z očmi gledali1' dogodbe v Carji-gradu. A kar je velevažno, še jedno narodno vrelo je, iz katerega je zajemal pesnik misli svoje, a to so narodne „skladne i slatke bugarkinje", katere pesnik posnema trikrat, [mamo zbirko narodnih pesnij od Hogišiea, in v tej zbirki nahajajo se pesni o istih junakih, o Miloši Obilici, Marku Kraljeviču, Mihajli Svilojevidi, kralji Vladislavu, vojvodi Janku, kralji Matijaži, katerih omenja Gundulid, da se pojo v bugar-štieah. Tako je gotovo, da je. isto zbirko ali njej slično imel Gundulid v rokah, in tako je danes dognano, da so Gundulicu bile narodne pesni dobro znane in da jih je celo posnemal. —
Takovo je bilo duševno obzorje, pod katerim se je razvijal Gundulid. In to obzorje odseva, v „ Osmanu", ki ga je zložil pesnik v propa,st carja Osmana, a v slavo kralja Vladislava. Sam pesnik nam je s tem pokazal, da imamo njegov epos zmatrati za pravi narodni cpos. V „Osmanu" tedaj se je oklenil Gundulid naukov svojedobne zgodovine o Jedinstvu" slov inskega naroda, zapel je prvi veličastno pesem o slovanski uzajemnosti.
-X-
•X-	-X-
A da se je Gundulid posvetil s toliko oduševljenostjo tej ideji, k temu je največ pripomogla bitka, pri 11očimu (Koezim)
1.	1(321., v kateri so Poljaki potolkli Turke. Ta, veliki dogodek svojega časa hotel je Gundulid proslaviti v velikem epu.
Pred to slavno bitko imejmo jo vselej pred očmi -poslala je dubrovniška republika Gundulicu je bilo tedaj tri in trideset let poslance k sultanu v Carjigrad, ker je neusmiljena Turška poviša,la, Dubrovniku da,nek na 25.000 dukatov. Seveda to je bil grozen danek, ki gaje zahtevala Turška od Dubrovnika Jedva da, pridejo poslanci v Carjigrad, obdrže jih Turki ter povedo s seboj do 1 [očima, ker je ttil turški običaj, da so vse poslance, proseče kake milosti, vlekli s seboj v vojsko, da bi gledali ta,m slavo in moč turško. Moremo si misliti, kako je strepetal ves Dubrovnik, ko je slišal, da so Turki poslance mu odvlekli v Poljsko; moremo si misliti, v kakem strahu je živel Gundulidcv oče, ki je bival kot zastopnik dubrovniške republike v Carjigradu, kako so trepetali vsi Gundulidi doma, kateri so bili tedaj republike vladarji!
Toda najbolj jo moralo zaboleti mladega pesnika Gun-dulica, ko je angleški poslanec v Carjigradu poročal po svetu, da je sultan povel 300.000, ali kakor drugi trde, do 600.000 turške vojske v Poljsko, da ugonobi Poljsko, to jedino svobodno slovansko državo, od katere pričakujejo osvobojenja vsi južni Slovani. Lahko si tedaj mislimo, v kolikem strahu so živeli vsi domoljubni Dubrovčani, ako pade Poljska, ako se zruši zadnji steber slovanskega upanja!
In glejte, po groznem strahu napoči usodepolni dan. Na desni strani Dnjestra leži mesto 1 ločim, tu pričakajo Poljaki Turke, sprimejo se in po hudem boji zmagajo Turke. Na bojnem polji je ostalo 80.000 mrtvih Turkov in 100.000 konj turških, in vse to je posekal „mač polja,čki“. Sultan Osman, ves pobit, pobegne v Carjigrad, hoče v Azijo,, da tam zbere novo vojsko, ali janičarji se spuntajo in ga ubijejo. Vladar vseh vladarjev, namestnik prerokov pal je! Strah in trepet je zavladal mej Turki, ker so mislili, daje konec njih carstva. Državna zgodovina turška pripoveduje, da je radi strašne smrti Osmanove bil veliki požar Befesta,na v Carjigradu, oblaki da so se usuli na zemljo in zalili vos Carjigrad, Bospor daje zmrznil in da je. velika lakota nastala, po Carjigradu, kamenje da je z neba padalo, da seje pokazala velika zvezda repatica, a solnce da je pomrčalo!
Tolik strah, tolika brezupnost nastala je v sultanovem carstvu, v vsem krščanskem svetu pa največje, da nebeško veselje. Kristijani so videli v teh dogodkih konec turškega carstva; videli so prst, božji, kateri je pokazal, da se bliža čas osvobojenja vseh balkanskih krščanov, ki so trpeli pol tisočletja (do danes) grozne muke pod polumesecem. Sam papež Urban Vlil. pozval je v Rim Vladislava ^branitelja c e r k v e p r o ti nevernikom, d i k o s e v e r n o “, počasti 1 ga s posvečenim mečem, klobukom in titulo kanonikov sv. Petra. Taka čast je bila izkazana samo cesarju Karlu V.
Kaj je bilo naravneje, nego to, da so kristijani v tem neizmernem oduševljenji jeli misliti na to, kako navaliti na Turško ter jej vzeti še zadnjo moč in jo strti popolnoma. In res, uže 1. 1025., to je tedaj če,tiri leta po hočimski bitki, potoval je Dalmatinec Franjo Bertucci, kakor nekdaj Peter Amijenski, po Evropi, da izprosi od kristijanskih vladarjev pomoči za kristija.ne na Balkanu, ki so uže vsi pripravljeni na ustajo. Bertucci je, bil generalni prokurator kristijanov v Bosni in Hercegovini in je imel pooblastila tudi od drugih pokrajin, pripravljenih na ustajo. Bil je. srečen v svojem podjetji, kajti pridobil je za, svoj načrt vojvodo v tridesetletni vojski, cesarskega generalissima Wallenst,eina. Toda vojska v Nemški in Wallensteinova propast zakopala je ta načrt.
Vender še kristijani niso izgubili vsega upanja. Hrvat Trnovski izmislil je še jasnejše načrte. Pridobil je namreč l'>osno in Hercegovino, Maeedonijo, Srbijo; Albanijo in druge sosedne zemlje, da so izjavile, „da nočejo več biti pod turškim jarmom in da bodo z vso močjo delale, da pridejo do svete svobode.11 1 'omoči da se upajo od cesarja nemškega in kralja poljskega. To bi bil splošen ustanek. Pričeti bi se imel v Albaniji, potem pa bi planili Grki, Bolgari, Srbi na Turke. Vse te ustajne vojske moglo bi biti do sto tisoč ljudij. Ta načrt ustaje odobravali so vsi Jugoslovani, in tudi nekaj Nemcev sc je našlo, ki šobili pripravljeni, pomagati raji. Nemška generala, grof Ernest Mansfeld in grof Sclnvar-zenberg, trudila sta se mnogo, da, izposlujeta pomoči od nemškega cesarja, in sta prišla v Jugoslavijo. Grof Mansfeld je prišel v Hrvaško, a grof Sclvvvarzenberg je sprejel generala,t, v krajini varaždinski, da od tod udari v Turčijo. Ali baš v trenotku, ko je imela počiti prva puška, zapusti Sch\varzenberg Varaždin, kajti na, Nemškem je divjala, domača vojska, cesarjeva krona je bila v opasnosti, nemški cesar je moral braniti katoliško cerkev doma, in tako iz vseli načrtov ni bilo zopet nič, in tako je potlačenim kristijanom ostala jedina Poljska kot zadnja tolažba.
Takovo je bilo stanje po Evropi. Najedni strani propast turškega carstva, na drugi strani onemogla Srbija, nekdaj slavna, zdaj slaba Grška , pomoči od nemškega cesarja nobeni1, le jedina Poljska je št' bila, ki je mogla prinesti pomoči potlačenim kristijanom na Balkanu. In Gundulič, vedoč to, hotel je vesoljnemu svetu pokazati veličanstvo poljskega kraljestva in njegovega glavnega junaka, Vladislava; hotel je po vzoru Tassovem, ki je učil, „da je zda,njemu epskemu pesniku n <a.j zah val nej ši in najplemenitejši predmet zmaga kristijanstva nad neverniki", ovekovečiti slavna, dela poljskega naroda tor je v ta namen zložil epos „Osmana", saj nam je po tedanji situvaciji sodečim jasno, da pesnik spasa balkanskih narodov ni mogel nikomur drugemu položiti v roke, nego zmagonosni Poljski.
Zakaj si je Gundulič izbral za, junaka, Vladislava, ki se hočimske bitke udeležil ni, temu je imel pesnik mnogo povoda. Vladislav je bil namreč 1. ir>99. priznan za, kralja, švedskega, a od jedne stranke ruske bil je pozvan 1. Kilo. za carja ruskega in je earjeval dve leti. Vladislava, je proslavljal papež Urban Vlil., njega slavi vesoljna Evropa, ko je šel na zagovor k materi božji loretanski čez Nemško in Belgijo, preko Stras-burga in čez Švico v Italijo ter se čez Avstrijo vračal domov. Vladislava je posebno še častila obitelj Gunduličeva, postavivši mu v Jakinu v svoji hiši to-le spominsko ploščo:
Vlndidao Sigismundi Polov onim Rrt/is jilio Hci/llionini Tiircarumiptt' Triumphntori inricto Gnndnla familia.
Ut rirjus liumaimsimam Majedatem seme/ in liis n e (lihi tu aspe.rit sempcr in hnagine smpinnt.
Misliti si tudi moremo, da jo pesnik mogel bodočega kralja poljskega gledati od obličja do obličja in da se je uže takrat porodila v njem misel, da ga proslavi. In to je čisto naravno, saj je Gundulid delajoč tako delal le po načelih humanističnih, vladajočih "po Italiji in sosednih zemljah, kajti humanistični pesniki p<‘li so svojim junakom večjo hvalo in slavo, nego so jo ti junaki zaslužili. Svoj epos pa je zato nazval „Osmana“, ker je baš s propastjo Osmanovo hotel pokazati slavo poljskega kralja, tedaj da bode iz Osmanide napočila slava in veličina Vladi-slavova, kakor je proizšla slava nepredobitnega A ki la - kot glavnega v z ročnik a propasti I lija v Homer o vi Ilijadi.
Po vsem tem smemo trditi, da je „Osman“ takov, ka-keršen je potekel iz Gundulidevega peresa, in se povse strinjamo z Volantidem, ki je rekel: „pesnika je prehitela smrt, da ni mogel dovršiti „Osmana“.
Predno dalje govorimo o „ Osmanu", kateremu nedostajeta dva speva, zdi se nam potrebno seznaniti častitega, čitatelja z njegovo vsebino, katero mu evo podajemo. To je potrebno in važno radi nadaljnjega ocenjevanja, a mislimo s tem tudi ustreči častitim matičarjem, katere gotovo zanima zvedeti, o čem poje Gundulid v „Osmanu“. „Osman“ obsega dvajset spevov, in vsebina posamičnim spevom je naslednja.
I.
Muhamed UT. ostavi po smrti svoji dva sina: starejšega Ahmcta in mlajšega Mustafo. Ahmet I. umrje 1. 1617. in na prestolje stopi Mustafa, ki pa se je skoro odpovedal radi nesposobnosti ter ustopil svoje mesto mlademu Osmanu, sinu Ahmetovemu, dne 20. februvarja 1. 1618. Zacarjeni Osman, znan v zgodovini kot Osman II., zbere silno vojsko, ki odide v Poljsko dne 6. maja, sam Osman II. pa krene tija dne 21. maja. Vojska mu je brojila 300.000, ali kakor drugi trde, 600.000 vojakov. To turško vojsko potolčejo Poljaki pri lločimu. Po izgubljeni bitki vrne se Osman v Carjigrad ter se silno žalosti, tla. so ga potolkli Poljaki; obdolžuje tega, svojo ja n j i-čarje, ki so se v odločilnem trenotku odmaknili z bojišča, ter
se odloči iti vojskovat v Azijo, da, tam osvetli z orožjem pota,mnelo slavo.
II.
Pozna,vši za namero Osma,nove, svetujo mn cesarski svetniki vsak na, svoj na,čin. Vsekakor je bilo treba, mladega in neizkusnega suita,na, odvrniti od te na,kane, ki je boja, zmage in slave željan, kakor nekdaj Aleksa,nder Veliki, ki se je 1 »ritko zaplakal, čuvši, da, je še novih svetov in držav, ki si jih še ni pokoril. Osman II. sede na sijajni prestol, okolo katerega, se povrste svetniki, prikloni vši vsak glavo in polo-živši desnico na, prsi. Prvi začne govoriti bogati Dilaver paša, rojen llrvat, zahvali carja, za milost, da, sme govoriti on kot suženj pred carjem, katerega 011 slavi z besedami:
jedno sunce vrli nas prede, svijet jednoga e.ara nosi.
Dilaver svetuje, naj Osman ne hodi v Azijo. Ako bi on šel v Azijo, doma bi mu spletkarka mati Mustafina podavila in poklala brate ter bi s pomočjo zeta Dauta postavila na prestol Mustafo. Mustafina mati je zlobna žena in coprnica, ki mu je poslala lakoto iz pekla v vojsko. Omar efendija, hodža, in učitelj carjev, strinja se z nasvetom Dilaverjevim in mu še svetuje, naj si vzame za ženo visokorodno dovojko,
a ne robinju ncpoznanu od koljena potištena, neg’ gospogju izabranu, svijetlo km!o, slavna imena.
Vsi evropski vladarji iščejo si žen plemenitega, rodu. Mara, hči srbskega despota Gjurgja, vzela je Murata II., a Mileva, hči kneza Lazarja,, Baja,zeta I.
Zato i milos tva čestita ne robinje, neg’ gospoje od koljena plemenita za ljubovce išti tvojo.
Uzrni dvije, tri i fetiri, rajske, slike svaka budi, iz svijeh strana izabiri lijepos, ku ti srce žudi.
Črni hadum (evnuh) je za to, da se Osman spravi s Poljaki in da sklene z njimi mir. Čuvši te sveto, pošlje Osman Hercegovca Ali pašo k Poljakom, da sklene ž njimi mir; zaukaže tamničarjem, posebe Kizvan paši, da, pazijo na zaprtega poljskega. junaka Koreckega in da, se mu za harem poiščejo povsod najlepša dekleta.
III.
Mi paša pot,uje iz starega, Carji grada v Poljsko. 0 tej priliki opisuje nam Gundulid znamenitosti dežel, po katerih potuje turški poslanec. Ali paša ne ide sani; spremlja ga „lepa družba" junakov, mej njimi Gašpar Milostid, Hrvat iz Gradiške. Ta družba se je. napotila proti državam,
kijem n slavi kralj poljački Ši&man vlada;
ona hiti v Poljsko,
.... da p rije sklad se uzroči megju sunc.em od sevjera i injeseeom od istofii,
to je mej poljskim kraljem in turškim carjem. S ponosom omenja pesnik Tranijo, kjer je slovanski pesnik Orfej pel „slatke bu-garkinje11 slova.nskemu narodu; Aleksandra imenuje Srba, ker se je tedaj v obče mislilo, da, so prebivalci Traeije in Makedonije bili Slovani. Hvali srbske carje Stepana, Uroša, Nemanj ide, zlasti modrega Miloša Obilica, ki je 1. 1389. ubil na Kosovu turškega carja Murata 1. Slavi Svilojevida, junaka Kraljeviča Marka, Lauša (Ljudevita I., ki je bil od 1. 1324. kralj hrvaški in ogrski, a od 1. 1370.) tudi poljski ter se je okronil za kralja, ogrskega in hrvaškega v Stolnem Belem Gradu 1. 1342., a za poljskega v Krakovu 1. 1370. Poveličuje Sibinjanina Janka, (Ivana Hunyada) in sina mu kralja Matijaša (Matijo Korvina), Skenderbega, Šišmana Batorja, Jagelone, Vladislave, Kažimire in Šišmane, osobito Šišmana (Sigismunda LIL, kralja poljskega 1588	1032), ki jo bil tudi kralj švedski in
car ruski. Ko izpripove. pesnik vso hvalo in slavo teh junakov, opisuje, kako potuje Ali paša dalje čez Dobručo v Zagorje (to je Bolgarska izmej Timoka, in Črnega morja, Dunava in Balkana), poleg Nikopolja (ob Dunavu), prebrodi na Čeli j ah (Kili ja) Dima,v, stopi na Bogdansko (Moldavsko), in čim bliže je svojemu cilju, tem težje je srce turškega poslanca. Približuje se namreč bojišču, kjer je bila, zmagana ogromna turška vojska.
IV.
Ali paša dojde na bojišče. Tu pripoveduje nam pesnik, kako sta stali obe vojski. 1’oljaki so se utaborili pod iločimom, trdnjavo na desni obali Dnjestra. Našteva vse vezire, paše, bege in vojevode, ki so privedli na bojišče razne narode evropske in azijske, pokorne in podložne turškemu carstvu. Mej mnogimi je lirvat Memija, Jusuf paša, Hošnjak iz Maglaja, Sokolovid, paša od Bosne. Najlmjša bitka je bila 14. septembra.
V turškem taboru je tudi bila lepa Sokolica, ljuba Osmanova, ki je z lepoto svojo bolj ranila Osmana, nego vsi neprijatelji.
V.
Pod Iločimom so bili potolčeni Turki. Xerxes (kralj per-sijski), razgledujoč na Uelespontu svojo ogromno vojsko, s katero je krenil v Evropo, mislil je, da je najsrečnejši človek na syetu. Toda pomislivši, da je človeško življenje kratko in da od ogromne vojske ne bode za sto let nobenega živega, razjokal so je na ves glas. Koliko bolj je moral zaplakati mladi Osman, kateremu so vsi vitezi pali pri Hočimu?
Po groznem bojišči, na katerem je ležalo 80.000 mrtvih Turkov in 100.000 konj turških, jaše turški poslanec ter se i on razjoče britko, ko zapazi mej mrtveci svoje prijatelje in sorodnike. Jaše dalje v Podolje (bogata ravan ob srednjem Dnjestru) in tu mu prijaše naproti vitez, kojemu zakriva glavo kaciga. A to ni bil vitez, nego bojnica, slavna Krunoslava, Koreckega zaročnica. Ali paša in Krunoslava nista se spoznala na bojišči. Oba se razideta. 0 tej priliki pripoveduje nam pesnik, kako je Samuilo Korecki večkrat potolkel Turke in kako so ga zarobili Turki. Krunoslava, da vrne svobodo svojemu zaročniku, šla je s poljskim kraljevičem Vladislavom v boj proti Turkom. Napoti se v turški tabor, stopi pred šator carjev in zakliče mu: Ako si junak, hodi na polje, jaz bodem s silo ugrabila Koreckega sredi Carjigrada. Car skoči na konja, obkroži ga dvanajst paš, ali zdajci priteče Sokolica, ljuba Osmanova, ter zaupije:
od moje če5 ruke umrijeti, tkogod ti si od bojnika.
Dvoboj se začne. Konja letita kot strele, bojnika se sprejmeta in o prvem udarci razbijeta si meča. Borita se s ščiti, komično jima odletita kacigi z glave:
otkriše so dva viteza, dvijc mlagjidpic djevojčico.
V to nastane črni mrak, bojnici se vrneta vsaka v svoj tabor. Krunoslava je še vedno nemirna. Ide čez polje dalje in dalje in spet sreča Ali pašo, kateri jej pove, da ide v Poljsko in da je carski poslanec. Tedajci ga ona vpraša: Cul si morda uže kdaj ime moje; velika bolest mi zdaj polni srce radi robstva mojega dragega zaročnika, zato mi povej:
gdji je, ako je u životu, moj Korecki vojevoda?
Ali paša jej odgovori: DA., slava imena tvojega je razglašena po celem svetu in pripovedujejo o tvojih viteških delih. Ali ne huduj se mi, gospoja, ako ti povem istino, da svetlo in drago solnce tvoje zakriva tema sredi tamnice. Krunoslava vzdahne in ne more ustaviti solza ter zapusti poslanca. Sram je slavno Poljakinjo,
da joj vidi plač na licu
tko joj gleda mač n ruci.
Tako ide dalje nopokojna in nič drugega ne vidi poleg sebe, nego z vzdihljaji solze svoje.
VI.
Krunoslava opazi, da, je sredi goste dobrave, skoči s konja in zopet toži in vzdihuje po svojem Koreckem. Toži, kaj ji pomaga, vse blago, ako je pi'a,vo blago v tujih rokah; čemu ji zlato in neizrečeno bogastvo, ako je nje pravo zlato pod zemljo zaprto; čemu da je ona gospa podunavskim narodom. ako je v robstvu on, ki njenemu življenju gospoduje; čemu da ji mladi solnce od iztoka sije, ako solnce njenih oči večna tema krije? Tako sama s seboj govoreča začuje glas pastirja v dobravi, ki zove vilo ter jo prosi, da, se mu prikaže: „saj tudi	golob ima golobico kraj	sebe, a ti	hodiš sama in
nečeš, da,	z menoj	vence viješ. “ Na	to se spet,	razžalosti Kru-
noslava. videč, kako vso živi v na,dah, a ona brez nade umira. Zdajci se	domisli,	da te tožbe nič ne pomagajo	ter se vpraša,
čemu da	v joku	išče pomoči, a,	ne v meči,	ki ga ima v
desnici? Ona, ki je v boji planila, mej kače in leve? Odloči se iti v turški Carjigrad tor osvoboditi svojega ljubovnika. Ali kako? Saj ne more potolči toliko neprijateljev, in konečno, ako bi izgubila, svoje življenje in bi to čul Korecki, umrl bi od žalosti in od muke. Kor tedaj ne more Turkov zmagati s silo, misli, da jih bode s prevaro. Zbere, vse zla,to in blago, da je ponese v Carjigrad in da, odkupi Koreckega. Preobleče se v obleko mladega Ogra, nadene si ogrsko ime in tako preoblečena dojde še prej v beli Carjigrad, nego sultanov poslanec, ki je sklepal s Poljaki mir. Koj ide v dvor cesarjevega poslanca, kjer se ponudi rešiti dragega gospodarja,, o katerem so mislili v Carjigradu, da se je utopil ali da ga, je kdo posekal, ker ga ni toliko časa s pota.
VIL
Kizlar aga, nastojnik sultanovemu haremu, dobi od svojega gospodarja, povelje, da mu po celem svetu izbere in privede v harem najlepša dekleta. Orni aga, da opravi svoje
črno delo, napoti se najprvo na otoke v Egejskem morji. Hodi iz mesta v mesto, a matere se jočejo in očetje obledevajo ter se povprašujejo, ali imajo zato hčerke, da bodo carju robi nje? Z otoka Šio (danes 11io ali Skio) ide Kizlar a,ga na Samos, in nabravši precej robinj po otokih v Egejskem morji, krene v Grško, prehodi mesta in tu začuje o lepi Sunčanici, od rodu gosposkega,
Gjurgja despota i Jerin.'.
Krasna Sunčanica, ki je slovela po vsem Ralkanu, bila je Srbkinja iz Smedereva, mesta v Srbiji, na Dunavu. V Kizlar agi porodi se tedaj želja iti po lepo Sunčanico ter jo privesti svojemu carju v beli Carjigrad. Zato zapusti Grško, hiti preko Macedonije proti Dunavu, leti čez Kosovo polje, kjer je nekoč Miloš Obilic ubil turškega carja; ne ustavlja se tu, nego ide čez Toplico po Sunčanico v belem Smederevu.
VIII.
Jedno solnce je na nebu, a jedna Sunčanica na zemlji; o nje lepoti govore vsi jeziki na svetu. Sunčanica je hči Ljubil raga (ki ni zgodovinska osoba), slepega starca, čegar pradedje so bili plemenitega rodu ter gospodovali državam; toda njih države so propale in njih slava se še samo spominja. Zdaj je Ljubdrag osiromašel, pase čredo, narod so mu ovce, katerim gospoduje, a najuglednejši prijatelji — pastirji. Ljubdrag je imel dvanajst sinov, ali vsi so mu umrli v boji s Turki, ostal je sam kot obsekan hrast v gori. Vseh dvanajst sinov umrlo mu je, in to je bilo dvanajst strel, ki so starega Ljubdraga tol i ranile, da so ga, solze oslepile z groznega, joka. Umrl bi uže bil z bolesti, da ni imel še jedno utehe, hčerke Sunčanice, s katero še bode živel rod slavnih Ljubdragov, ali
djevstvo ona mlada zavjetova višnjeni bogu;
kateri sklep hčerke drage je silno potlačil slepega očeta.
Nekega dne zbere Ljubdrag okrog sebe na livadi izven Smedereva mnogo dekličev in mladičev, da igrajo kolo. Lepa zabava se prične; družba stopi v kolo in štirje mladiči zapojo zaporedoma narodne pesmi. Pojo o Sibinjaninu Janku, kako je došel Belgradu v pomoč proti Mahumetu; pojo o kralji Matijaši in drugih slavnih junakih, devojke pa vence vijejo ter si jih upletajo v lase. V ta čas pa se približa družbi neznan črnec, in dekletom od strahu izpadejo venci, moški so hoteli bežati. Ta črnec je bil Kizlar aga, ki jo za sultanov harem iskal deklet po svetu in ki je iskal Sunčanice v Smederevu.
Kizlar aga miri družbo ter ji prigovarja, naj le poje; prosi, da se ji sine pridružiti in se res usede v nje sredo k starcu Ljubdragu. Zamaknen v krasne Srbkinje, osobito v divno Sunčanico, obrne se črnec k Ljubdragu ter ga vpraša, kdo so mu bili predniki in ali so kdaj gospodovali državam. Starec Ljulnlrag pripoveduje svojih prednikov slavno zgodovino; pripoveduje žalosten slavo slavnih Brankovičev, borečih se proti Turkom kletim, in ko se spominja, prejšnje slave in zdanje nemoči, starec od žalosti omramori. Ko se zave, pripoveduje dalje o Dubrovniku in srce mu bije hitreje, da
oko tebe s oba kraja slovinska je sva država.
Ljubdrag toži. kako je izgubil sinove in kako mu je ostala jedina hčerka Sunčanica,. Ko to čuje Kizlar aga, reče jej:
Tva jo sreč i sada i velika i čestita, isločnom si caril lada (ljuba).
0 djevojko plemenita!
Sunčanica se od srama obrne v stran in ker noče iti s črncem, pograbi jo ta, kakor zgrabi golobico črni orel, in jo vodi v beli Carjigrad. Sunčanica vzdihuje, joče in vene. Hite z njo k carju. Na, potu jih sreča sel carski, ki je nosil Kizlar agi pismo. V tem pismu piše car a,gi, naj mu le hitro dovede devojke in naj pošlje po Sokolico, ki je ušla iz Carjigrada na Poljsko, da se maščuje Poljakom radi sramote, ki so jo nanesli njenemu carju.
IX.
Papeža Gregor XV. in Urban VIII. odredila sta,, da so spomin hočimske zmage, s katero je bilo rešeno vse kristijan-stvo, praznuje slovesno dne 10. oktobra. Poljaki so to slavo slavili konec avgusta v Varšavi, kjer so se zbrali vsi vojevode, knezi in staroste poljskih mest. Naj prvo so imeli slavnost v cerkvi, a potem zabavo. Kraljevič je vsej gospodi priredil velikanski lov. a lepe mlade gospe varšavske šle so pok raj bistre Visle reke igrat kolo. Ril je to cvet poljskih žen. Ko so stalo v kolu in pele slavo kraljeviču, ki je potolkel Turke:
Ti, o sivi miš sokolu, u nilajrjahua tvoja ljet.a potlačio si Turke ohole
1 dobio cara klcta.
Ti si obranil kraljevino, ti si spasil kristijanstvo! V tem vesolji skoči nad poljske gospe smela, Soknhoa, z dvanajsterimi devojkami, s katerimi se je skrila v gosti dobravi, ugrabijo
vso Poljakinjo ter odtekd ž njimi daleč v dobravo, v gosto šumo. Bilo so trudne od teka, skočijo s konj, da se odpočijejo pri jezeru pokraj Visle reke. Bila je silna vročina, opasnosti nobene, zato izpuste konje., da se paso, Poljakinje zvežejo, da jim no uteko, a same se idejo kopat v jezero. Sreča jo semkaj privela Vladislava z lovsko družbo. Lovci, oboroženi z raznim orožjem, obkolijo jezero. Za.pa.zivši to Sokolica, skoči prva iz jezera., pograbi za moč in pokliče svojo družice na orožje. Boriti so niso mogle. Blagi kraljevič ne vežo Turkinj, kakor so Turkinj«! zvezale Poljakinje, nogo jim da samo straže, da ne uteko. Toda Sokolica je hrabra bojnica, no uda so brez boja; bije so s Poljaki, da jej poči sablja. Srditi Poljaki bi jo bili razsekali, da joj ni mladi Vladislav skočil v pomoč tor je branil s svojim močem. Poljski kraljevič je blago naravi, da svobodo Turkinjam, pusti jim orožje, kajti
kraljevič jc svtul poljački
štft i obrana lijopijoh vila.
Ta blagost srca toli je očarala Sokolico, da mu je rekla: „Kraljevič slavni, premagana sem, premagana, a ne od orožja tvojega, nego od tvojega blagodarstva plemenitega11. Ko to izreče, sname dragoceni ogrljaj z vrata, da ga hrabremu Vladislavu govoreč, da bode ime njegovo povsod nosila v srci svojem in da se iz zahvalnosti ne bodo nikoli borila proti kristijanom. Nato se odpravi s svojimi družicami domov. Kizlar aga, ki jo je šel iskat, sreča jo na potu ter ji pove, da car pojde na vojsko v istok in da jo želi s seboj.
X.
Poljakinje srečne, da so jih rešili njih vitezi, priredile so kraj Visle gostbo in tu so junaki pili na zdravje kraljeviča in na. slavo poljske krone. Mej lom dojde Vladislavu list od očeta, kateri ga. zovo, da se vrne v Varšavo, kjer pričakujejo sultanovega poslanca. Vsa družba, so ko j odpravi na. pot in sreča pevca, ki je pol o junaštvu kraljevičevem v poslednjem boji Poljakov proti Turkom. In po pravici mu je pel slavo. Ko so culi Poljaki, da zbira Turčin silno vojsko, prosili so papeža, prosili nemškega, cesarja., kralja francoskega in angleškega za pomoč, ali brez uspeha! Le 0450 pešcev nemških hitelo jo Poljakom v pomoč, ali ti so pobegnili, prodno so prišli pod 1 ločim. Po pravici je tedaj pol pevec, slavo svojim rojakom. Plemenito družbo kraljevičevo pričakali so Poljaki v Varšavi sijajno. Gospe in gospice sipale so z oken cvetje hrabrim bojevnikom, a kralj oče jo objel svojega vrlega sina. Čas jo bil, zato kralj skliče zbor v svoji kraljevski palači, na
prest,olji pričaka turškega poslanca, ki je prihajal, da utrdi mir s Poljaki. Spremstvo mu je sijajno; mnogo slug, janjičarjev in konjikov spremlja črnoga ago. Poslanec vhaja v palačo ter se divi nje lepoti, divi se slikam poljskih kraljev, ki so se borili s Turki, Prusi in drugimi narodi. Mladi Turki vodijo v dar kralju poljskemu in kraljeviču trideset arapskih konj, katerim so sedla s suhim zlatom okovana in z biseri urešena, a drago kamenje jim sije sred čela. Nosijo kralju trideset lokov s trkači, trideset britkih sabelj in trideset rajskih robinjic —• mlademu Vladislavu za razgovor in zabavo.
XI.
Pesnik opisuje z živimi barvami sijajnost pa.lače poljskih kraljev, osobito pa zbornico, v kateri je zbiral kralj okolo sebe svoje svetnike, vojevode in staroste. Ta zbornica je polna slik iz poslednje vojske. Ali paša vidi tu vso vojsko turško in poljsko naslikano ter se divi slikam in vpraša kneza Zborovskega, kateri mu jih je tolmačil, kdo je tak umetnik mej Poljaki, da je dal duh in besedo mrtvim prilikam? Knez Zborovski tolmači paši slike. Tu je knez Radovilski, tu Po-moranci, tam Litvanci, tu starosta Sijenevic, tu ban Zamojski, tu Mikleuš, tam Belorusi, tu Karlo Hotkijevirf, ki je vodil jeden del poljske vojske pod 1 ločim, tam Krunoslava, tam kraljevič Vladislav, „istočni dobitnik in severni braniteljNato je gledal paša turško vojsko; na sliki zapazi Osmana, ali dalje ga je sram gledati, kajti mej tistimi, ki so bežali pred Poljaki, zapazi svojo sliko. V tem času pokliče kralj kneza Zborovskega., naj on in poslanec prideta pred prestolje kraljevo. Kralj sedi na prestolji, škofje •/, desne, a vojevode sede z leve; poleg očeta pa kraljevič na zlat,nem stolu. Poslanec se približa, prikloni sc po turškem običaji. Hvali kralja poljskega,, kije zdaj kralj vseh kraljev, kajti silni car, ki stoluje vrhu prestolja Otmano-vega, ta ea,r od carjev, pošilja zdaj prvič svojega poslanca prosit te za mir. To je, čudo, ki sc je zdaj zgodilo: car, kare-remu so pred noge padali vsi narodi, išče zdaj prijateljstva, pri kroni poljski. Ali paša pravi nadalje, da je turški car pre-dobil narode in kraljevine v Aziji in Afriki, samo Poljakov, ki so svojo kraljevino obzidali s hrabrimi prsi, ni mogel pre-dobiti. In pravi: Vi ste Poljaki glasoviti; ni treba zamolčati: kajti da car ni osvojil vseh ostalih kraljestev kristijanskih,
vaša jo slava, vaša je hvala,
vi ato bili lijih obrana.
Paša še mnogo govori, kako nekoristna bi bila nova vojska, zato prosi kralja, naj sprejme mir. Kralj ga, sprejme in še
vrhu toga, bogato obdari pašo. Ali paša si' na to odpravi v Carj igrad,
XII.
Krunoslava, preoblečena v mladega Ogra, biva uže nekaj časa pri Rizvan. paši, ki je stražil zaprtega Koreckega. Z blagom in zlatom podkuplja, da bi prišla do svojega Ijubov-nika, a nič ne pomaga; on je globoko v tamnici zaprt. Na dvoru Rizvan paše sta bili dve lepi dekleti jednih let: Ljubica in Kalinka, kateri je stražil črnec Becir, zelo grd starec. Nekega dne nališpa se grdi Becir z dragim kamenjem in biserjem. Zapazivši to, vpraša ga Kalinka, kdo mu je dal ta lišp. Starec ji pove, da ima te bogate darove od mladega Ogra. Kalinka poželi si dragocenosti, a še bolj hrepeni po mladem Ogru. Hoče mu razodeti svojo ljubezen, toda beseda ne gre iz ust. Vendar se ujunači, zarudi ter ga vpraša: „Ali so Vaši tisti darovi, s katerimi ste uresili črnca, a kaj ste prinesli meni?“ Oger veli, da je tol i lepi devojki, kakor je ona, prinesel še lepše darove, samo naj mu pove, ali ve kaj o zaprtem Ko-reckem. Kalinka pripoveduje istino: „Korecki je blag človek. Ko so kazaki zarobili mojega strica Rizvan pašo in njega hčer Ljubico,“ pripoveduje Kalinka, „pustil je Korecki oba na svobodo, vrnil je očetu hčerko, a hčerki vse zlato in drago kamenje, kar je Ljubico toli očaralo, da se je zaljubila v Koreckega. Ko je pozneje bila spet vojska s kazaki, premagali so Turki kazalce, a viteškega Koreckega zajeli ter ga odvlekli v Carj igrad. kjer je zdaj zaprt. Straži ga sam Rizvan paša in pazi, da ne uide1). Radi tega bledi obraz pašini hčeri, ki joka noč in dan, in ko bi nje ne bilo. ki ga še jedina tolaži, umrl bi bil uže zdavnaj Korecki.“ Lahko si mislimo, da je ta pripovest Krunoslavo zelo razžalostila. Veruje in ne veruje, ali je to istina. kar mu je pripovedovala Kalinka. Zdi se ji nemogoče, da. bi toli plemenit človek, kakor je Korecki, mogel biti neveren. Ohrabri se, hoče nevernemu ostati verna; le trpeti noče, da ono, kar je njeno, drugi imajo. Odloči se, stopi pred Rizvan pašo, odkrije mu, da. on ni Oger, nego Koreckega brat. Prišel daje, da osvobodi brata, ter mu ponuja neizmerno blago za odkupilo. Rizvan paša. mu obeea. da bo govoril za zaprtega brata pri carji, a njemu da bode odprl vrata v tamnico. Paša vodi Krunoslavo v globoko jamo, odpre železna vrata, v tamnici in ko stopi ona čez prag, zapre tudi njo.
‘) Poudariti je treba, da jo plemenitost, Malodušje in velikodnSjo slovansko vselej večje, nego pri Turkih. Slovan postopa vedno plemeniteje, nego Turčin.
XIII.
V	najglobljih jamah, v peklu, škripa Lucifer z zobmi, pljuje ogenj in je jezen, da je Vladislav kristijan razbil in potolkel stare zaveznike njegove Turke. Peklenski kralj skliče zbor vseli hudičev. Na zbor pridejo vsi; ne govore, nego rjovejo, tulijo, lajejo, žvižgajo, mukajo, hržejo. Tedaj začne govoriti, ne govoriti, nego grmeti peklenski kralj ter ra,zlagati, da, je škoda hudičem, a ne Osmanu, da so Poljaki potolkli Osmana. Hudiči da so sicer vsi leteli Osmanu v pomoč, ali premagala so jih nebesa. Nesreča je velika, a, bode še večja za, nas, ako se poljski kraljevič poroči s hčerjo ogrskega kralja, (Cecilijo Renato, hčerjo Ferdinanda, II.). Kakor se čuje, ogrski kralj si išče žene na španjskem dvoru. Poljak je močan; ako pa se to zgodi, kaj bode potem? Opasnost preti peklu, ako bi se uničilo turško carstvo na zemlji; in da, se to ne bi zgodilo, zato'pošilja, Lucifer drugove svoje na vse strani sveta, naj varajo, naj se lažejo in izdajejo druge; laž, prevara, zloba, izdajstvo, vsako sredstvo naj pomaga, ker spuntati je treba vesoljni svet proti Poljakom.
XIV.
Osman vpraša svojega, dvorskega astrologa Muhameda Čelebijo, kaj pravijo zvezde, ali bo srečen v vojski ali ne. Muhamed Čelebija gleda nebo, opazuje Merkurja, Marta, Venero, Saturna, ovna, bika, raka, strelca, jarca in ostale zvezde ter svetuje svojemu gospodarju, naj ne hodi na istok, janjičarji da se bodo spuntali; carska glava da stoji radi tega, slabo na ramenih. Toda Osma,n ne more zabiti sramote, ki jo je odnesel izpod Tločima, ter 'se odloči, da je slavna smrt boljša, nego življenje polno sramote. Car se zamisli v vojsko, pride noč in car zaspi. Zdajci se mu začne sanjati. In carju se. sanja, da sedi na prestolji in da čita koran. Ali v tem trenotku stopi k njemu prorok Muhamed, iztrga mu knjigo iz roke in ga z dlanjo udari po obrazu tako silno, da se car prebudi iz sna. Kraj sebe zapazi liodžo in mu pripoveduje, kako ga, je udaril Muhamed. Ilodža mu tolmači sanje takole. Muhamed da ga je zato udaril, ker je car vseh carje,v sklenil mir s kristija,irskim kraljem, in Muhamed želi, da ide Osman v istok.
Mesec je, svetil po nebu, a Ljubica, lepa hči Uizvan paše, ni mogla spati, ker je vedno mislila na IČoreckega. Odide v carski vrt in sede pod drevo, da tu razmišlja o svoji ljubezni. Spominja se, dni, kako je bila nekdaj robkinja kaurskega bana in kako se je liže tedaj zaljubila v Koreckega, Pod drevesom najde jo stari Beriir, prime jo za roko ter ji veli: „Ne misli, lepa devojka, da te noč krije in da, te zato nihče ne čuje. Cul
sem besede tvoje in žal mi je, da ti moram povedati istino. Ono ni mlad Oger, ki ga ti ljubiš; ono je Krunoslava, Kore-ckega zaročnica.“ Ljubica kar okameni ter sklene maščevati se neverniku.
Potem pripoveduje pesnik, kako je Krunoslava prišla h Koreekemu. Krunoslava pripoveduje, kako se jo trudila priti k njemu, koliko ji! potrošila blaga in zlata. Rizvan paša da jo je vendar pustil k njemu in je obečaf rešiti ga. Joče se Krunoslava, videč svojega zaročnika privezanega o železni stolp in mu ne more povedati, kaj mu je razodela Kalinka. Tudi Korecki jej pripoveduje, kako je vedno mislil na, Krumi-slavo in da, se veseli dneva, ko bode, osvobojen mogel srečno živeti poleg nje v dragi domovini. Ko sta tako v sladkem razgovoru, zaškripljejo železna vrata, ključ se zavrti v zarjaveli ključavnici, in to je bil najmilejši glas, ki sta ga slišala kdaj. Mislita, da je dan svobode napočil. A glej čudo! Oborožene ljudstvo plane k njima, Krunoslava stopi k privezanemu Koreekemu, da brani njega in sebe; krvavo klanje se prične. Hrabra Krunoslava poseka vse, ali zdajci se ukrade beg Su-liman njej za hrbet ter ubije njo in Koreckega.
XV.
Osman je zbral v zbor vezire in paše. Javi jim, zakaj je sklenil mir s Poljaki, ter misli, da veziri in paše ne bodo zadovoljni s tem, kar jim misli povedati. Sklenil je dati Kore-ekenm svobodo. Ves zbor molči, Rizvan paša obledi in ves žalosten pripoveduje carju, kaj se je zgodilo s Koreckim, kako se je njega hči zaljubila v Koreckega ter ga mislila osvoboditi. Pripoveduje, da so zarotniki ubili Koreckega v tamnici. Ne ve si razložiti, kako se je mogla Turkinja zaljubiti v kaura, Kristijana, da je celo tedaj, ko je zvedela za Koreckega smrt, skočila, z visoke kule. To reče in odide. Strme poslušajo to veziri in paše. Naj prvo se osmeli hodža ter začne govoriti, potem pa Dilaver paša, ki misli, da se je Ljubica maščevala za vero. Rizvan paša se potem zopet vrne in vodi carju venec lepili deklet. V tem venci pa, ni Sunčaniee. Neki ha,dum (črnec), ki jo je stražil, prišel je po noči k njej ter jo odvedel. Pravijo, da je ta črnec bil njen brat Via,tke, ki so ga bili zasužnjili Turki. Njemu se je smilila, sestra ter je ž njo ubežal. Pesnik pomisli tu, kako tlačijo Slovane neprijatelji, ter zakliče:
0 btovinskn zemljo tijepa,
Sto zagrijeSi nebu gori, da te taki udes cijepa
1 judom te vječnijem mori ?
Pot.iSteni t.vi sinovi, gospodičnoj n jedila u vlasti,
K rodi sn, il’ robovi, želtiji s ovcam trnvn pasti.
Ali, da je proklet, tko eijer vire na svojega reži brata: jer nesreča tvoja izvire samo iz to^a kalna blata!
Osman naznani zboru, da hoče iti v Meko na grob pro-rokov in kako se hoče pripraviti na vojsko.
X V L
Ko se j<^ raznesel po Carji gradu glas, da Osman hoče v Meko in d n, sc bode z vojsko ušatoril v Skadru (na iiosporu nasproti Carjigradu), jeli so si; puntati janjičarji. Rekli so, da dosluženi vojaki ne dobivajo plače, da je Osman obečal v poljski vojski za vsako noprijateljsko glavo po dukat, ali ni nič da.l, še rekel jim ji1, celo: ako ti ne bi ubil njega, a on bi tebe, Osman da jim je prepovedal piti vino in tobak kaditi, on sam da si je vzel proti turškemu običaju za carice tri gosposke Turkinje, a ne robinje. Ali aga miri puntarje, pregovarja jih, da Osman pravo ravna, kor je on čar, a vsi drugi sužnji. Janjičarji izjavljajo, da se niso spuntali proti carju, nego proti krivim svetnikom, ki „mladcmu detetu“ krivo svetujejo; pošljejo nekatere izmej sebe k sultanu, da jim izroči' Dilaverja pašo in učitelja hodžo, katera mu posebno krivo svetujeta. Osman jim obeča, da ne pojde v Meko, a druge volje da jim ne izpolni.
XVII.
Noč je črna. Car kliče k sebi voziro in paše. Sest zaupnih svetnikov svetuje Osmanu. Odločiti imajo, kaj je storiti.
V	zboru vlada velika nezloga. Dilaver je za to, da se car maščuje, Husain za to, da oprosti puntarjem. Osman posluša Tlusaina. — V isto dobo, po noči, pokliče Mustafina mati Dauta k sebi. Mislila je, okoristiti se s puntom ter svojega sina posaditi na prestolje. Daut (David, Miloje, Milko) bil je Bošnjak. Zaplenili so ga mladega Turki. Bil je izredno lep ter je po ženskah dosegel vse časti in milosti. Poturčil se je, postal je vezir in je imel sestro Mustafino ali pa Ahmetovo za ženo. Mustafina mati oduševljuje ga, naj se postavi puntarjem na čelo; potem bo Mustafa sultan in ko ta umre, bodo Dautova deca sultani.
XVIII.
Janjiča,rji z bero se v skupščini in za,konjaki (zakonodaji) trde, da,, kdor stare zakone gazi, kakor Osman, za carja ni. Na skupščino pridrvi' ves besen Da,ut, začne še bolj puntati janjiča.rje, uverja,, da. mora na prestolje spet priti Mustafa. Na. to udarijo punta,rji najprej na dvor Dila,verja pa,še, toda, brezuspešno, ter se napotijo proti carskemu dvoru.
XIX.
Vsa vojska se je spuntala, in Osma,novo prestolje se maje. Dilaver paša, da, reši svojega gospoda,rja,, preobleče se v der-viša M in hiti s svojimi Anatolči carju na pomoč. Pesnik tu pripoveduje, kako je Dilaver dobil v dvoboji s persijskim kraljevičem Hajdarjem lepo Regiun. Ouvši, da se je Dilaver preoblekel v derviša, udarili so nanj spaholjani (redovni, plačani turški konjeniki), na, čelu jim Derviš, ter ga ubili. Dilaver, ki je kot derviš z dronovico v roki hodil, boril se je hrabro s tem lesenim orožjem. Ko je zvedela za, smrt Dilaverjevo Begum, lepa Persijanka in ljuba mu, ide iskat telesa svojega dragega, najde ga, vsega razsekanega in prosi Derviša, da joj da mrtvega Dilaverja. Ko je slišal te grozote Osman, ki se je mej tem skril v dvorec Sina,n pašo izven Ca rj igra da,, ukrepa, kako bi pomiril puntarje. Toda prepozno! Puntarji so posekali Ali ago, llusain pašo, hodžo in druge odlične pristaše Osmanove. Mustafo so osvobodili iz saraja, kjer je bil zaprt; ujamejo Osmana ter ga dovedo na grdem konji na sodišče pred Mustafo.
XX.
Mustafa zaukaže, da vržejo Osmana v Jedi klilo. Osman oplakuje svojo usodo in usodo turškega carstva, da so njega, prvorojeno dete Alimetu, zavrgli in s tem pokopali i carstvo. Osmana so potem vlekli okolo Carjigrada, grdili ga in psovali ter mu smrdljive stvari pred nos podtikali. Ta sramota je same Turke toliko užalila, da se jim je jel smiliti Osman. Vodečim Osmana gologlavega in v kratki obleki, javi Daut odmetnikom, da na povelje Mustafe carja zadavijo Osmana, kar se je tudi zgodilo dne 20. maja 1622.
*
*	-X-
Aclum est, de imperio! Tako je javil angleški poslanec T. Roe, ki je tedaj bil v Carjigradu. Turškemu carstvu je od-
’) DorviAi so snioSni tnrSki cerkovniki, ki hodijo bosi in brez srajce tor umazani.
zvonilo! Da mu je res odzvonilo, lo je veroval tudi Gundulic in to izjavlja pesnik v svojem „Osmanu“. Palo je silno carstvo, katero jo zagonetka v svetovni zgodovini. Najboljši vojaki, največji državniki, kateri so ustvarili silno carstvo turško, bili so tujci, a mej temi tujci mnogo - • Slovanov z balkanskega poluotoka! Po vsem Halkanu grabili so Turki najboljše sinove, odvajali jih v Carji grad v posebne šole, iz katerih so izšli Turkom najglasovitejši veziri. Janjiča,rji, najtrdnejši steber turškemu carstvu, bili so tujci. Čudna zagonetka v zgodovini.
Actuin est de imperio! Prvi smrtonosni udarec bila je Turkom zmaga poljska pod lločimom, drugi pa domača vojska v Carjigradu, ko se. mlademu Osmanu ni moglo posrečiti uvesti stari red v izprijeno vojsko ter tako utrditi slavo svojega carstva od istoka, do zapada, da bi on, kakor koran uči, bil jeden car na zemlji, kakor je jeden prorok na nebu. Da se to ni zgodilo, preprečil je, „mač poljački“.
•X-	“	-X-
„Osman“ ni delo dovršeno; nedostajeta mu namreč dva speva, XIV. in XV. Kritiki so mnogo ugiba,li, kaj je temu vzrok. Jedni so rekli, da je ta speva uničila državna oblast; drugi, da ja je pesnik sam sežgal pred smrtjo svojo; tretji, daje pesnik dajal speve na posodo, da jih čitajo, in da sta se tako izgubila dva speva; drugi so spet trdili, da, sta, ta speva, |»ropala o potresu I. 1607. Toda vse to je ugibanje prazno in neutemeljeno. Ni čudo, da. ni pesnik speva,1 dveh spevov, ali je čudo, da ni speval dveh spevov, ki spadata ravno v sredo epopeje.
To zagonetko so poskusili rešiti mnogi kritiki: Franjo Appendini, Ivan Volantič, Adolfo Veber, Pav. Jos. Šafarik, Šime Ljubič, Vatroslav .lagic, Vinkent.ij Makušev, Stojan Novakovič, Poljak Adam Ržonžovskij, Armin Pavič, l,uka, Zore, Rus lioman Brandt, Franjo Markovič, Tade, Šmičiklas, Ivan Broz in Ivan Milčetič. Vsi l.i so pisali o „ Osmanu" in postavili svoje hipoteze, kako razložiti nedost,a,tek dveh spevov. Kritiki se v tem ločijo v dve stranki.
Pri Hrvatih je prvi pisal o „()smann“ vseučiliščui profesor Armin Pavič v programu požoškega gimnazija 1. 1871., a potem v Radu jugoslovanske akademijo znanosti in umetnosti. Pavič misli tako. Gunduličev „Osman “ jo delo nedovršeno. Dveh spevov ni pesnik izgotovil. V nOsmanu" so spevi I,, XVI.
XX.	pod polna, celovita,, jedinst,vena, zgodovinska pesom, katera opeva, kako so Turki dne 20. maja 1. 1G22. umorili v Carjigradu mladega Osmana, (11.). Predno je zložil „Osmana", zložil
jo pesnik posebno pesem, katero zove Pavic: Vladislav. V nji‘j je opeval Gundulic boj hočimski 1.1021. Vladislava je hotel proslaviti v veliki romantični pesni. Po mnenji Pavičevem hotel je pesnik „0smana“ in „Vladis lava“ spojiti v jedno pesem, to je, hotel je spev XIII. spojiti s spevom XVI., ali v tej nakani preprečila ga je smrt 1. 1638. In tako je ostal „Osman“ delo nedovršeno.
S teorijo Pavičevo strinja se tudi srbski pesnik in književnik Svet. V ul o vi c. Toda stvar so jeli preiskavati kri-tičneje drugi možje ter so jeli pobijati Paviceve nazore, naj-prvo Luka Zore, potem Rus Roman Brand in dr. Franjo Markovič, s katerimi se poleg drugih strinja tudi zagrebškega vseučilišča rektor in znani zgodovinar Tade Smičiklas. Fran Markovič je v razpravi: „Estetička oejena Gunduliceva Osmana dokazal v Radu po analizi vsebine „Osmanove“ s Tassovim epom, da ni razloga trditi, da je O s mani da skrpana od prvotnih dveh pesnij, nego daje zložena po tradieijona 1 ni epski tehniki tedanje dobe, in da je potemtakem jedinstvena pesen, kateri le nedostajeta speva XIV. in XV. Po tem, kar smo podali o postanku „Osmanau ter uvažujočim načela humanistične šole pridružiti se je i nam tem nazorom.
Popolniti „()smana“ poskusil je prvi Gundulicev sorodnik (unuk), Dubrovčan Pijerko Sorkočevič. Drugi bil je Ivan Ma-žuranič v naši dobi, kateremu se je to tako posrečilo, da je popolnoma dosegel Gundulida, četudi je to popolnjevanje stvar zelo tanka in nenavadna.
„Osman“ je ležal mnogo let v rokopisu. Dve sto let je preteklo, predno je največje delo Gunduličevo zagledalo svetlo, tako da dolgih dve sto let-ni ta veličastna pesen, zložena v slavo Slovanom, a v propast neprijateljem, mogla oduševljevati naroda, kateremu je bila namenjena. Prvi se je trudil izdati „Osmana“ koncem preteklega veka Dubrovčan Džanluka Vo-lantič (1749	1808). Polnih dvajset let bavil se je z ureje-
vanjem teksta in nabiranjem beležek, toda izdati ga ni mogel, kajti ravno takrat 1. 1800., ko je „Osmana“ pripravljal za t.isek. clošli so Francozi v Dubrovnik, bili tam do 1. 18i4,; v .tem času pa je umrl Volantič. Stoprav 1. 1820. bil je Gundu-ličev „Osman“ prvič tiskan v Dubrovniku; tiskati ga je dal oče Ambrozije Markovič s spevoma Pijerka Sorkočeviča, kateri je prvi zložil XIV. in XV. spev in tako popolnil „Osmana“. Drugo izdanje Gunduličevega epa izšlo je v Budimu 1. 1827, v cirilici z naslovom: Razna d jela Jefte Popoviča. (Mož se je kitil s tujim perjem!) Tretje izdanje priredila je 1. 1844. v Zagrebu Matica Ilirska, izdavši „Osmana" prvič s spevoma Ivana Mažuraniča, ter je tako ta blagodatna Matica seznanila,
u
širše občinstvo prva z vsebino „ Osmana". Potem so prihajale kar po vrsti nove izdaje. Četrto izda,nje bilo je pretiskano v Zagrebu 1. 1854., peto je priredil A. Pavio, a izdala ga .Jugoslovanska, akademija 1. 1877. v IX. knjigi „Starih pisaca hrvat-skih“, a šesto Ivan Broz v Zagrebu 1. 1887.
Tako imamo tri tiskane tekste, prvi v izdanji dubrovniškem 1. 1826. in v budimskem od 1. 1827., drugi v izdanji zagrebškem od 1. 1844. in 1854., in tretji v izdanji akademijskem od 1. 1877. in 1887. (Brozovo izdanje).
Da, pravo ocenimo „Osmana“, ozirati se nam je na od-nošaje, ki so vladali izmed italijanske in dalmatinske knjige; uvaževati nam je humanizem. Ako to uvažimo, potem nam ji' brez okolišev priznati, daje Gundulid pojmil in zvršil nalogo svojo zelo dobro in da ostane prva pesniška zvezda na slovanskem jugu. Di viti se moramo, kako je Gundulid dobro poznaval zgodovino ne samo svojega rodnega mesta Dubrovnika, nego i vsega slovanstva. V „Osmanu“ vidimo, kako dobro mu je bila znana vsa Poljska, in Ruska, osobito pa Srbska in ves Balkan; kako dobro je vedel za vse, kar se je godilo v Carigradu. In saj ni čudo! Saj mu je bil oče poslanec in zastopnik republike v Carjigradu. V ono dobo bili so Dalmatinci v zvezi s Poljsko. Učeni Vrančid imel je književno pravdo s kanonikom krakovskim Krištofom Varšovičem radi vprašanja o prihodu Lehov ali Poljakov iz Hrvaške. Jedino kot Dubrovčan mogel je Gundulid znati za dogodke na iztoku, kajti v Dubrovniku in Benetkah znali so najbolje odnošaje turške.
Ves „Osman“ nam je priča, kako je čutil, kako mislil pesnik. Gundulid je oduševljen Slovan, ki je pel prvi na jugu o jedinstvu vseh Slovanov; njemu so Jugoslovani jeden narod, on opeva junaštvo poljskih in srbskih kraljev. On je videl, kako so se celo vsi hudiči zložili proti Slovanom, katere je treba zatreti; in ko je videl, da, je to slovanstvo slavno zmagalo, vzpodbudilo ga je to toliko, da je sklenil z velikim epom poveličati slovanstvo. Te ideje so temelj „ Osmanu". Gundulid je ponosen na svoje slovansko ime. On je slovanski rodoljub. Ilnela ga je neizmerna borba krščanstva in slovanstva, proti muha medanskemu barbarstvu, pod katerim je plakal ves Balkan. Gundulicev „Osman“ ima tedaj to prednost, da je spevan s stališča narodnega, slovanskega.
Ali m' samo to je zasluga Gundulideva. Kakor ima vsa dubrovniška književnost [»rod Gundulidem značaj obitelske književnosti, tako so i Gundulidevi predniki peli bolj za, svoje književne prijatelje, za svoja društva, a ne za, na,rod. Te ozke meje prekoračil je prvi smelo Gundulid, sestavivši epopejo za, narod. 'Pako je razširil krog delovanja, v katerem so se gibali njegovi predniki. Ne manjša zasluga mu je tudi to, da je
srečno uvel štokavščino v dela svoja, da je stihu dal največjo uglajenost in da so si ga radi tega izbrali poznejšnji pisatelji za vzor. Mnogo se je sicer o tem pisalo, v kaki duševni zvezi je „Osman“ s Homerom, Vergilijem, Tassom, Ariostom in Ca-moensom. Ni čuda! Ril je odgojen v humanizmu, kakor vsi tedanji pesniki: Tasso, Dante in drugi, da mu radi tega ne smemo očitati neoriginalnosti. A kde imamo pesnika, kdo še jedno narodno epopejo, slično Gunduličevi?
Da je bila sreča mila Jugoslovanom, da so i ostali bratje jugoslovanski preko Velebita bili v toli srečni republiki, v obče v toli srečnem političnem položaji in materijalnem blagostanji, obrodila bi bila ta književnost obilnejši sad. Tako pa se je zgodilo, da je tedaj, ko se je 1. 1797. zadnji doge benečanski. Manin, odpovedal svojemu dostojanstvu in je tudi republika dubrovniška ugasnila, da je tedaj umolknila i v Dalmaciji vila slovanska. Propadalo je staro blagostanje, pokopana je bila politična samostalnost in Dalmatincu od prejšnjega veličja ni ostalo nič drugega, nego — kršna Dalmacija!
‘)+
Slovenske narodne vraže in prazne vere,
primerjane drugim slovanskim in neslovanskim.
Spisal J. Navratil.1)
J. del; 8. daljo iz „Letopisa" 1887. str. 88—107;
(začotok 1. 1885, str. 117).
»sščfe	J	u	r	j e v o.
jjpfcv. Jurij, Ju rji (V dan ali Jurjcvo (23. ali pa 24. aprila2);
Stsl. lOriiii (Jurij); boig. Gjurgjev (Ion, Georgij; rus. Jurli> Georgi j. Egor (izr. Jegor); mrus. Jurij; hrv. Juraj, Jure, Jurjcvo, Gjurgjevo; srb. t)Oi>i,o (Djordje), ]»o navadi L	pa pišejo	/	latinico: Gjorgje,	Gjorgjije, Gjuro,	Gjuragj,
s	Gjurgja . .	.,	Gjurgjev dan	(danak); č.	Jiff, Jiffk;	na Mo-
ravskem tudi: „svateho Jura“ ali „Jurka“; č.-sloven. Juraj (»sv.	Juraja11);	p.	Jerzy.
Sv. Jurij,	iz	Kapadocije v	Aziji	doma,	bivši vitez, (ki ga
časti vztočna in zapadna cerkev), sluje po vsem krščanskem svetu, sosebno pa med Slovani. Na Ruskem vidiš njegovo podobo sredi cesarskega, grba. Po narodni veri ruski je sv. Jurij tudi ruskemu cesarstvu glavni „zaščitnik“ (patron). Liuski pregovor pravi, da čim cesar („car“) v ladijo stopi, čftka ga pri tej priči uže sv. Jurij v njej. (Gl. Hanuš: „B. Kal.“ 140).
‘j Novi dobrovoljni sotrudniki: gg. Bilc Ivan, duhoven v pok. v Notranjski Bistrici; Eller Fr., učitelj na Zili pri Beljaku; Kupljen Ant , boležnik v Črnomlju; Lapajne Ivan, ravnatelj mešč. Solo in c. kr. okrajni šolski nadzornik na Krškem ; Ravnikar Jernej in Romih Tom , meščanske šole učitelja ondi; dr. Simonič Fran, vseučilišni skiiptor na Dunaju; Šašolj Ivan, župni upravitelj v Adlešičih. Vsem bodi pristojna očitna hvala!
a) Štajerski Slovenci onkraj Drave praznujejo sv. Jurija (po rimsk. brevirju in „Mait. Rom.“) ‘28. aprila; a vsi drugi Slovenci in Slovani zapadno cerkve 21. aprila; — Slovani grško-vztočne cerkve (pravoslavni ali starovčrci z zjedinjonci vred) pa 28. aprila po starem koledarju, to je r> maja meseca po našem.
Znana je po vseh krščanskih deželah legenda, kako je sv. Jurij končal strahovitega zmaja in rešil s tem junaštvom kraljevo hčer (Ajo) grozovite smrti.1) Zato se zove ta krščanski junak tudi . . . „krščanski Perzej“ (Perseus). Sodimo, da so uprav tega poganskega junaka bajeslovno junaštvo kristijani s časom začeli malo drugače pritikati svojemu vitezu; kajti pred dvanajstim vekom bila je ona legenda o sv. Juriju še povse neznana. Res pogrešaš na prvih podobah njegovih one grde pošasti.2) Serb.-lužička narodna pesem o rešeni „ cesaričini “ imenuje pa sv. Jurija celo Boga: „Luby božo z nebes, luby svjaty Jurjo!“ („11 Kal.11 137).
Slovenske vraže. Okoli Notranjske Bistrice pojejo pastirji spomladi na paši to čudno pesmico:
„Jurij po potoku tuli Z belim hlebcem.
Če ga poje,
Doimi ne sm6; če ga domu prinese,
Hišo vso raznese."
Kaj znači V tej pesmici „beli hlebec1', tega pa, ne zna zdaj živ krst. (Zapisal vč. g. Ivan Bilc).
Staj.-slovenske gospodinje zgodaj na, Jurjevo trobijo v rogove, da bi odgnale čarovnice („coprnice“). Nekatere gospodinje hodijo na Jurjevo po piskre za, kravje mleko ; čarovnice pa, po one, v katere tulijo, kedar se sklicujejo. („Črtice“ (15).
V	Ivankovcih (v Ljutomerskih goricah) pokajo pastirji „pred Jurjovim večer" (zvečer) z biči zato, da preganjajo čarovnice3), ki vjutro na „Jurjovo“ (in na mlado nedeljo) vlačijo ruho po rosi, ako je že rosa; potem pa ,dojijo* svoje krave. Po katerih gospodarjev posestvih da čarovnica ruho vlači, od tistih vseh krav ima v tistem letu ,hasek1, akoravno samo svojo kravo doji. ,0b Jurjovem' teče tudi iz tiste rosnate ruho mleko namesto rose. Zapis. g. dr, Fran Simonič, bivši petošolec 1865/66.	0 pdkanju z biči povedali smo uže 1. 1885. (182),
da se po praznoverskih mislih z „besi“ (zlomi duhi) vred tudi čarovnice boje vsakega velikega ropota, tedaj i pokanja z biči, ki se vrši' pri Slovanih in Germanih tudi o „binkoštih“. 0 tem na drobno v naslednjem predelu.
’) Pri Moravcih in Lužičanih izpremenila se je ta kraljičina s časom v cesaričino.
'*) Dr. Jov. Ev. Stadler: „Vollstiind. Heiligen-Lexik.“ II (18(>1), 385. — Sedanjo pripovedko (pokristjanjeno) o sv. Juriju, kraljevi hčeri in zmaju v vezani besedi, kakor jo popevajo Boli Kranjci v Adlešičih, razglasil jo po „Slovanu“ 1. 1887. (str. '87) dični domorodec Iv. Šašelj.
a) Prim. „črtico“ 64 in (55, kjer čitamo o takem pokanju tudi „ zgodaj na Jurjevo").
Med koroškimi Slovenci, vsaj na Zili ') pri Beljaku, trobijo na večer pred sv. Jurijem dečki s kozjimi rogovi in zvonijo („cingljajo“) z živinskimi zvonci po vasi od hiše do hiše-). Naj-umnejši in zgovornejši udari s paclio na hišne duri in pravi:
„Sv. Jurij ,potrka' na duri,
Eno hlačo hlačnico Ima zeleno, ono rumeno."
In ko vse, kar hodi in lazi pri hiši, priporoči Bogu v varstvo, molijo dečki skupaj „Očenaš“ in ,.Češčena-si-Marijo“. Gospodinji; jim dajejo za to ljubav jajec in zabele. (Zapisal g. Fr. Eller).
V	Lesah (v Rožu) pojo to pesmico, pa le šaljivo tako:
„Sveti Marka, Marka
Koj prod durmi ,darka, darka1;
Sveti ,Sent-Jnrij‘, Jurij Pa potrka ž6 na duri, duri:
Eno hlačo .ma zole- zelon<3 Dno pa rume- rumen6 itd.
(Zapis. K. Pečnik). Prim. tudi „Sloven* Glasnik'1 1. 1858., I. str, 158 ali pa „Letopis“ 1. 1877.; 222.
Glede sv. Jurija (in binkošti) zvedel sem, da so slični običaji kakor pri štaj. Slovencih v navadi tudi na Kranjskem: pri Krškem, Kostanjevici in Trebnjem. V Krški okolici hodijo po noči pred sv. Jurijem popevat. Med drugim pojejo, proseč dani, tudi to kitico (pripevek):
Mati žc po lojtrici lezejo,
Nam ,gvišno‘ Špeha režejo;
Oče že s ključkom rožljajo,
Nam gotovo vinca dajo.
(Zapis. g. Iv. Lapajne.)
To zanimljivo poročilo dopolnil je g. Jern. Ravnikar tako: „Pozno v noč pred sv. Jurijem ali po polunoči pridejo neznani moški (pevci) iz bližnje okolice na Krško ter pred hišami (okni) prepevajo razne pesmi sv. Juriju na, čast, najbrže iz tega namena, ker se vse veseli nove ozelenele vigredi (spomladi). Gospodarji jim dajo vina, gospodinje pa jajec. Domtl potem napravijo „ocvrto jed“ (iz masla, moke in jajec); po gostem primešajo tudi raznih zelišč ter použijejo vse to pri čaši vina,, ki so ga dobili na dar. Ljudje mislijo, da jih ta jed občuva, („obvaruje“) raznih bolezni. Ker priobčena nam pesem o sv. Juriju nima ničesar praznoverskega, v sebi, nego je bolj
') Maria Gail.
2) Iz istega, a menda uže zabljonega uzroka, ki smo ga imeli v mislih str. 133 pri Staj.-slovenskih gospodinjah in hlapcih ali pastirjih.
zgodovinska nego bajeslovna, zato smo jo namenili neki drugi knjigi.
Okoli Adlešič hodijo Beli Kranjci na Jurjevo po nekaterih vaseh isto tako še dan danes ,popevat1, pa le tedaj, kedar je
o	Jurjevem uže kaj zelenja. Po dva ali več „deča,kov“ vzame malega dečka, ovijejo v zelenje ter vodijo od hiše do hiše, češ: „Jurija vodijo". Pri tem popevajo:
„Došel je došel zeleni Juraj,
Donesel je pedenj dugo travico,
Lakat dugo mladico."
Pri vsaki hiši dobijo potlej kaj v dar: novcev, jajec itd. (Zapis. vč. g. Ivan Šašelj.)
V	Tribučah popevajo z istim običajem, kakor v Fučkovcili to pesmico:
Došel je, došel sv Juraj,	Da se doma najde.
Donesel je pedenj dugo travico, Dajte mu žita,
Lakat dugo mladico.	Da se	doma pita,
Dajte mu, dajte,	Dajte	mu groš,
Jur’ja darovajte.	Da mu') dojde još
Dajte mu pogače,	Dreta	mi je v Ljubljani
Da mu noge poskoče.	Silo mi je v Metliki.
Dajte mu vina,	Dotle mi to zberemo,
Da mu ne bo zima.	Coklo si razderemo.
Dajte mu pleče,	llaj, haj! — —
Da vam kaj ne reče.	Bo li skoro kaj?
Dajte mu hajde (ajde),	(Zapisal	isti.)
Zarad štaj.-slovenskega narodnega običaja Jurjevskega, temu podobnega (a z drugačnim petjem), čitaj zanimljivi popis v „ črticah “, 63—65. — Ondi se čita tudi to, kako rad žene (štaj.) Slovenec ta dan na pašo, in kako pastirji in pastirice opletajo z zelenjem sebe in živino ter prepevajo vsi veseli.2)
V	Ljutomeru („Lotmergu“) opletajo , tako same krave. Zname nita je tudi pesem, ki se nahaja ondi (63) ter začenja s temi besedami:
Hudi, budi3) sv. Juri 'No po svetu tak1 zakuri,
Kaj1) so vneme zemljo koža,
Zima nam se že prevnoža.” itd.
Sploh imajo izmed vseh Slovencev: štajerski največ vraž „o sv. Juriju“; n. pr.: Pred sv. Jurijem se mora prvi metulj
') „Da vam dojde još" — čitaš v „Letop.“ 1. 1879., 218 v hrvatski (uprav „čakavsko-kajkavskil‘) posmi, ki jo tej jako podobna.
1	„Pravno“ prazno voro smeli bi pa morda imenovati šta j .-slovensko narodno mnenje, da se smo (vsako loto) do sv. Jurija pasti tudi po tujem svetu. (Povedal g. Radoslav Pipuš). — Isto velja tudi za dobo ,,po Martinovem" („črtice“, 95).
s) To je: Hodi, hodi . . . — P is.
4j Ka ali kaj tu = da. — P i s.
rumenjak (Colias Rhamni) uloviti in kravam dati; potom dado veliko in dobrega mleka. Pred Jurjevim (in Križevim) daje so kravam tako zvano „lizanje“ še pred solncom, da bolje doje in jim ne more coper (čara) škodovati. Kdor pred Jurijem gada ali modrasa dobi, mora mu jezik iztrgati in ga dati v ,kostno držalo1, pa bo vsakega lehko prekosil. Kdor vidi pred Jurjevim kačo, bodo skrbi ji v; kdor pa ,slepca1, bode len. Kurijo „na Jurjevo“ tudi kres, ter mu .pripisujejo1 veliko moč; itd. itd. (Čitaj „Črtice" 64—(55).
Glede koroških Slovencev zvedeli smo samo še to: „Sent-Jurij ima za kmeta velik pomen pri sejanju (setvi), pri paši živine in pri drugih delih. Kmetje gledajo namreč, da so^ vsa dela natanko zvršujejo pred Sent-Jurjem ali pa po Šentjurju. “ (Zapis. K. Pečnik).
Hrvatskih Slovencev (kajkavcev) Jurjevski običaji oziroma vraže in prazne vere strinjajo se jako s štaj.-slovenskimi. One v Varaždinu in njegovi okolici navadne, popisal je vrli naš rojak M. Valjavec v „Arkivu za povjetnicu jugoslavensku11 (knj. VII.; ‘256—257) jako mično v hrvatskem, lahko razumljivem književnem jeziku, (pustivši nalašč nekoliko kajkavskih besedic v njem) in to 1. 1863. tako:
„0 Gjurgjevu danu. Taj se dan raduju pastiri i pastiri-čice, jer na taj dan davaju gospodari pastirom jaja i masti; njekoji masti, a. drugi pako jaja,. Pastiri se slože, te svaki dade svoje, što je dobio, pa to skupa peku na, paši i goste se. Posije toga pletu vience te jih medu govedi na rogove, kad kuci tjeraju, a. to onim, kojih gospodari su jim što dali. Dobro si pako zapamte, koji jim nista- nedadoše, te j ter | njihovi govedi rnetnu lupinje od jajah. Pred Gjurgjevim danom stavljaju šipak i trnje na vrata od stale i k vi de i na plotove1), da ondje, gdje je takov trn, nece modi nikakova grdoba, niti ne,prijatelj, niti ,coprnica1 dodi. Njekoji i stalna, vrata škrope. Po njekojih mjestih |krajih| sprovadjaju taj da,n u veselju; oni obuku-) kojega čovjeka v svakojako zeleno šibje, te hode š njim okolo uz pratnju muzike. Š njim hode dva ili. tri ljudi [moški], dva, imaju ,tlaut,u‘; a jedan bubanj. Svi tri igraj u,8) a, onaj pleše držedi u ruci zastavu; izrazuju, da je ved zima prošla.“
„Na Gjurgjevsku nod hode coprnice okolo po kudali i štalah i „hasen“1) od marhe | živine] jemlju; podoje • najmre krave, pa tim mliekom svoje krave mažu, da tako više dobe.
') Prim. „trnjavke, najrajši tako zvani ščipkovec na vrata, ki drže v dvor. Tako v Središču na Štajerskem.“ („Črtice" (!B).
*) Oblečejo.
•'') Po navadi znafii Hrvatom „igrat,i“ to, kar nam ,,plesati"; tukaj pa „sviratia.
l)	,,Hasek" vele štaj. Slovenci. („Črtice“ 05).
Ovu noc je, pogibeljno okolo hodati, j er na svakom „križanju“ sastanu se navadno coprnice, i ako koj straži pri svojoj marhi, jako ga izbiju. Obraniti jih se je moči, ako se on večer strielja s onim prahom, koji je na uskrs blagoslovljen, i kako se da-leko glas i/. ove puške čuje, tako daleko neimaju coprnice moči; ili ako se iz trnja križ na vrata pribije. Ženske njekoje pak imajn takovo korenje, koje nakoplju, te ga dadu na Benediktovo blagosloviti (kako se svako ljeto vidi pri kapucinih), i s tim kade marhu.1) Svjetuje se, da se onu večer pred ,Jur-jevim danom1 svaki čovjek kod kude drži, jer imaju ovu noc coprnice osobitu mod i primaju druge coprnice v svoje „kolo“. Coprnice dodju po noči onomu, koj ima dobre krave, pa iztešu ljesne stupove i svoje kravo s onim trešcem nakade. Pred Jurjevim danom nijedna zmija [kača| nije otrovna2), pak ako se koj oj jezik izpukne, veli se, da je taj za oso bito vračtvo [zdravilo]. Na Jurjev dan ,hrvaju‘ se puži i mravlje; ako puž nadvlada mravlje, onda bude velika suša, a ako mravlje puža, onda bude velika mokrina,.“
Okoli Karlovca8) prinese na Jurjev dan zvečer kakšen moškiiz hoste („šume“) dve „povisoke brezice“, pa „jilx“ posadi kvelikim dvornim vratom t. j. priveže vsako za en podboj („stup“) in to: na dobo do „Ivanja“. Uže na, večer pred .Jurjevim zbere se pa po več mladeničev; jeden nosi na glavi „povelik koš11, opleten s cveticami („nakičen cvietjem“ ), a drugi ga spremljajo pevajoč nekako pesem1). Vsaka gospodinja podari mu nekoliko jajec [kakor slovenska gospodinja na Krškem]. Prodno gredo krave vjutro na pašo, prekriži jih gospodinja, da jim ne naškodi ,coprnica1. — Na Jurjevo — tako pripoveduje ondot kmet („seljak“) zbero se vsi volki („svi vunci11) na jedno mesto in čakajo sv. Jurija. Ta prijaše na ognjenem kozlu („vatrenom jarcu11) ter odkaže vsakemu, kde mu bode „lovu loviti in kaj vse delati. („Arhiv“ VIL; 239). — Sv. Jurij je tedaj po narodnem praznoverju i volčji („vučji“) pastir. Prim. tudi „Arkiv“ Vil.; 222—224 poročilo iz Ivanid-grada.
Da „ladajo“ (ali „ladekajo“) — kakor piše Vuk v rječn. 320 — „kršdanske djevojke11 ®) okolo Karlovca o Jurjevem, omenili smo uže v „Letop.<1 1. 1887, 123; a zdaj ne več.
‘) Štaj. Slovenci ,kadijo1 krave z blagoslovljenim kadilom, ktero je bilo na god sv. treh kraljev ali pa: sv. Benedikta blagoslovljeno. („Črtice“ 65).
*) Tildi štaj.-slovenska ,prazna vera‘. („črtice“ 04).
:l) Po tej okolici imela je kajkavščina 1. še ,prevngo' mimo što-knvščine in čakavščine. („Arkiv“ VII.; 246); pa jo ima brez dvojbe še zdaj; kajti narod no zapušča materinega jezika tako naglo, kakor bi radi gg, učitelji, ki morajo učiti zdaj „štokavski“.
4) Poročevalec V. Lorkovič voli, da ni imel še prilike prepisati to postni . . ., — „nu drugi put“.
J) Ladavice; Vuk ondi, ali Ladokarice (,,Arkiv“ VII.; 837).
Mnogi Hrvati (po Hrvatskem) kurijo o Jurjevem tudi kres, a ne „na Jurjevo", kakor staj. Slovenci, nego dni dan pred Jurjevim („u oči Gjurgjeva dne"2), sosebno okoli Zagreba8); tako tudi po Slavoniji — vsaj v Lonji (v Posavini), kder plešejo pod milim nebom tudi „kolo“ okoli kresa (»kresnice"), moški in ženske skupaj, vso drago noč in na ves glas vesele pesmi popevajoč, dočim jim svira glasba ali vsaj priprosti meh („gajde“). Krščanski vpliv vidi se pa tamo pri poganskem „kolu“ v tem, da, čim se prikaže krasna zora,1) zakriče vsi možaki („mužaci“) v slavo božjo trikrat: „Amen!“ — („Arkiv“ VII.; 280 287).
V	Slavoniji se, nekateri na Jurjevo („Gjurgjevo“) pred solneem prvič kopljejo v novem letu. Pred Jurjevim se človek ne sme kopati, zato ker je vso zimo vrag ali hudič („djavo“) v vodi, ter bi utegnil koga potegniti va-njo, da bi utonil. -Sploh se misli, da vsakega, utopljenca ali topljenika („utop-nika“) vrag zveže na dnu vode. — Ne samo na naše, nego i na staroversko Jurjevo vzame nektera starka („mnoga baka“) metlo in gleda, da udari ž njo (molčč Boga) sosedine krave po vimenu, a potčm svoje, zato da bi sosedinih krav mleko prišlo k njenim kravam. Iz istega uzroka goni tega dne vsaka dobra gospodinja svoje krave skozi vso vas („do izvan sela“) na pašo, samo da ji ne bi katera soseda prevzela mleka. (L. Ilic I. 1846.; 126 -127).
Vedeževalke in vedeževalci („vrača,re i vrači“) nabirajo na Jurjev („Gjurgjev“) dan pred solneem vsakoterih zeli („sva-kojake trave"), s katerimi zdravijo in čarajo („leče i bajaju").
Po njihovih mislih imajo „trave“ na Jurjevo največjo Jakost" (moč); čim jih pa solnce obsije („sunce ograni"), gube svojo moč. — Predno se odžene živina na pašo, gospodar vse ,staje1 obide ter njih in živino s ^kraljevsko („vodokrst.no“) vodo ,poškropi1, in to, moleč Boga, zato da ji ne bodo mogli vse leto naškoditi volki. Tudi po slavon. narodni veri je sv. Jurij volčji pastir, ki odkazuje volkom ,hrano1 na vse leto. (Isti, 127 -128, kder se to dokazuje z narodnimi bajeslovnimi, oziroma pr.aznoverskimi pripovedkami, ki pa pridejo na vrsto stoprav v predelu o „volčjem pastirju").
Po mnogih krajih slavonskih hodijo dan pred sv. Jurijem žene v hosto („šumo“) ovcam in drugi živini trave brat. V Oigleniku ,igrajo1 same žene i „kolo", kedar se vrnejo v selo, in dele kolače deklinam („djevojkam“), ki jih pozdravijo („do-
2)	Vuk. rjefin. 308 p. b. „krijes“; Jos. Starž: ,,Kroaten“ („Volk. Osterr “
X. 2; str. 122).
!l) ,,0bzor“ 24. travnja (apr.) 1. 1886.
■‘z Prim. „Letop.“ 1 1885 ; 145. Ondi čitaS (po Afanasjovu), da je bila
,,boginja Zora" — mati Solncu. Drugače uči Krek iiOl1 in 813\
čekaju“) tudi s takim plesom. Nabrana trava daje se živini na Jurjevo vjutro. (L. Ilič 129). Ondi čitaš tudi Jurjevsko pesem („ikavsko“), ki se začenja tako:
„Majka Antu') s mlikom zaklinjala.11
Ne omenja pa Ilič ni z besedico, da bi Slavonci na Jurjevo opletali koga z zelenjem, kakor nekod Slovenci, kar uže vemo.
Srbi. (V izvirnem jeziku). „Na Gjurgjev dan, prije nego svane2), nema toga momka ni djevojlce, (pa i mnoge nevjeste), koji se neče okupati u rijeci, potoku, čatrnji:;) itd., ali napose4) momci, a napose djevojke. Pošto sunce ograneB), idu momci i djevojlce, nekad obaška"), a nekad ukupno, pa se po livadama onako obučeni po travi valjaju, a dje nema livade, po kakvoj dolinici, i svaki za sebe pjeva: „Gjurjev danče i zelena travo." („Srbadija“, u Beču 1876; str. 25).
Pred no poskačejo mladeniči (po nekaterih srbskih krajih) v vodo, opašejo si okoli ledij zelenih vrbovih mladik. — Celo jako mala dečica morajo se kopati ta dan, ker mislijo roditelji, da- ni bolj ega za zdravje. (Prim. v ,,Letop.“ 1. 1887.; 218).
Tedaj je uzrok Jurjevskemu kopanju, sploh isti kot božičnemu7), kresnemu in velikonočnemu"). — Kopanje izpreme-nilo se je s časom v valjanje po rosi ali pa v umivanje (ose-dobi največ „pred solncem11 ali vsaj „zarana8 itd.). Vsi narodni običaji Jurjevski pa kažejo, da se praznuje o tej dobi pri Slovanih, a posebno pri Jugoslovanih še zdaj stari spomladni praznik ali svetek. To nam pravi omenjena, belokranjska (Adle-šička) pesem, ki veli:
Veseli se zemlja ,Bosna' ravna,
Koja jesi na ('lasu od davna,
Vsu* krščansku vjeru razpoznala.
Eto tebi lipo prenialiro Premaliče, dan te Jurjev išče.
Kaj če tebi Jurjev dan donesti?
Tihe rose, dubrave zelene itd.
čudno, kako se s to pesmijo strinja, srbska narodna pesmica:
*) Antona; — ‘) predno se zdani, t,. j. o zori; prim. Alan. 1., 706;
—	3) vodnjak (Cisterne); — ‘) posebe (posebej); — J) izide, zasije; — to, kar ..napose11 (4).
’) To je o sv. 3 kraljih (tretjem božiču), bodi si vjutro ,,pred solncem11, ali pa uže zvečer pred tem dnevom. („Letop.<1 188G; 99). Zvedel sem lani v Lipiku (v Slavoniji), da o tej dobi tudi Slavonci, živeči ob Savi, prebijajo, ako je voda „smrzla“, celč led, samo da se morejo okopati, misleč, da ostanejo potlej vse leto zdravi.
8) „Letop.11 1887; 113 in 131,
Veseli so zemljo Bosno ravna!
Eto tebi ljeta i prolječa 1 Gjuigjeva bijeloga dana,
Koji nosi ugodne darove :
Tije (sie) rose, zeleno dubrave itd.
(Nikola Pegovic: „Zivot i običaji Srba-graničara“. II Zagrebu, 1887; 117).
Tako i srbska narodna pesem opeva sv. Jurija zato, ker prinaša v dar spomladno cvetje („proljetnje evijede“); a srbska poslovica veli: ,,Zelen junak na zelenu konju," t. j. na belem konju.1)
Lepa narodna pesmn istrska, (ki jo je bil mnogozaslužni domorodec vč. g. Jak. Volčič najprej pod napisom „Sv. Junij i devet sinov mati“ razglasil v „Sloven. Glasniku" 1. 1859.; str. 109,-) — pravi izrecno, da je sv. Jurij prišel k devet sinov materi v „crnu goru" . . . na, b ti lem konju.
A uprav zato, ker je sv. Jurij po narodni veri imel belega konja, kakor.šnega je imel tudi staropaganskih Slovanov solnčni bog „Svetovit“, sodijo nekateri učenjaki, da je bil sv. Jurij postavljen na, istega, poganskega boga mesto zato, da bi se novi kristijani lažje privadili krščanskemu svetniku/1)
Drugih misli j je pa tir. Greg. Krek, ki izvaja v II. iztl. svoje knjige: „Einleitg. in die slav. Lit.-Gesch. 1887; 396 i. d. ime „Svetovit'i> “ glede prve polovice . . iz nsveti. “ prvotnega pomena: jak, velik („stark, gross“), po Miklošičevi razlagi prve polovice osebnega imena, „Sv^toph.ki.“; glede druge polovice (vit,i>) pa iz korenike ve, staroind. v a = tiare, welien,
veja,ti, iz katere je tudi stsl. vtstrr. Kreku je tedaj ose-
dobi. Sv^tovit/i. = Svt^tovčti. t. j. božanstvo čistega, jasnega ali vedrega, zraka1), a ne: solnčni bog.
Po mnogih krajih srbskih (v Srbiji) valjajo se same „selske devojke" uže trni petek pred „sv. Gjorgjem" za rana po rosi; poprej si pa natrgajo „kopitnjaka“r') in „zdravca“,u) ki drže oba, valjaje se, v rokah, zato da bi bile vse leto zdrave, in tla bi se vdale še isto leto. Povedal 6. avg. 1. 1887. g. Ivo
') Po starem n&rodnem ,,kalendarn“ (bivših) „Srba-graničara'1 računa sc pa „prolotje“ (spomlad) od ,,sv. Tripe“ (Trifuna) t. j. od 1. (13.) februvarja ali pa od „Mučonika“ t. j. od !). (21.) marca do „Gjurgjeva dana“, t. j. 23. aprila (5. maja po novem). N. Bogovič 28. Od ,,sv. Gjurgja“ počenja so jim tedaj uže ,,loto“ in traje do ,,Dimitrova dana“ t. j. 26. okt. (7. nov.), ki jo starovercem svotok.
'li	Na kratko pretiskal „Kros“	1886;	str. 214—215.
3)	M. Sila v ,,Kresu" 1886; str.	215 in	M. Napotnik ondi	1886;	str. 45
4)	,,Theomorphose dor roinen,	heitern	Luft.“
s)	To Tušku : ,,Rasti.“ II. izd.	; 134 :	Virh ali kopitnik	(asarum curo-
paouin, ourop. Hasolwuvz).
") l‘o Sulk. „Jugosluv. imoniku bilju." zovejo so vsaj štiri različno cvetice „zdravuc“.
Popovič, ondaj bivši stotnik („kapetan11) v Belem gradu; a na vos glas zasmejala se je nato mlada gospa njegova, ki se je rodila v glavnem mestu Belem gradu, pa ni slišala nikdar poprej praviti o tem čudnem in po njenih mislih jako smešnem običaju „selskem“. Priduševati moral se ji je soprog, rekši, da je živel 011 za mladih nog „na selu“ ter videl to večkrat sam s svojimi očmi, ■— prodno je verjela.1)
|V Hercegovini, in to, baš v glavnem mestu Mosta.ru kopajo se pa in valjajo „djevojke“ na „veliki iztočni peta,k“3) vjutro po travi: kopajo se zato, da bi bile lepe; a po travi se valjajo zato, da bi se vdale še to leto. Povedal 8. avg. 1887 trgovec mostarski. Pero S. |
Poseben običaj imajo srbske ženske („Žene i djevojke“) zvečer pred „sv. Gjorgjem“: hodijo namreč k najbližjemu mlinu po „omaje“ t. j. vode, katera ,prši‘ z mlinskega kolesa ter se kopljejo drugo jutro v njej na vrtu, „da se od njih sva,ko zlo i novaljalština3) otrese in odpadne, kao omaja od kola.“ Poprej (čez noč) devajo pa v njo vsakoterih zeli, a sosebno „selonaV) Vuk. „rječn.“ 151; ali pa Vuk.: „Život“ itd. 28.
N. Bogovič 116 priobčuje pa, da se nekatere srbske ženske drugi dan za rana z „omajo“ samo umivajo, mažejo kravam „sise“, natrgajo „ vratiča“n), „odoljana“G), „miloduva“.7) i. dr. ter dalajo „napoj“ kravam. O mraku („u prozorje“) streljajo |moški| s puškami čez „blago“ (živino) „zbog svake nečisti i zla čovjeka11. - V Šegestinu okolo Zrinja kurijo tudi Jurjevski kres iz same slame in praproti („bujadi“) pa plešejo in pre-skačejo | ogenj |, kakor mnogi Slovenci o „Kresu“ ali Ivanju. Isto tako palijo ličje („lile“) kakor Srbi v Srbiji o svojem „Iv<tnj-danu“ in tekajo z gorečem ličjem, dokler ne zgori.M)
‘) Tako i meni neka Dunajska Slovenka ni htela verjet,i, da se nahaja res mod narodom slovenskim neka vraža, ki sem jo bil zvedel na Dunaju po nekakem kostanjarju slovenskem malo poprej. Mislila jo, da je preneumna, torej izmišljena. A kako se začudi, ko iz zvcdljivosti razgnem knjigo, polno nemških vraž, in najdem v njoj ter ji pokažem pri tej priči isto vražo „črno na bolom“. — Ce so tedaj pamotnemu ali .izobraženemu1 človeku kakova vraža zdi „proncumna“, zato naj 110 misli ni pet, ni šest, da je . . izmišljena.
2)	V Bosni (a brez dvojbe tudi v Hercegovini) prvi petek po veliki noči ,,Lotop.“ 1887. str. 158.
'■') Malopridnost (ničemurnost, napaka; Nichtswiirdigkeit).
‘) ,,Selen", ligustieum levistieum L. ali lovistieum officinalo Dr. Bill, 6. izd. (\Vien), Liebstockel, nsl. „luštek" ali ,,luštrek", morda tudi levstek (?)
—	Pri Tušku pogrešaš te rastline v ,,Kasti." in	v	„Bot.‘‘
J) Tudi nsl. „vratič." (tanacetum crispum	L.	ali —	vulgare,	Ramfarn.
Big. (Outrm.), Vuk,
") Odoljan ali odoljon po Šul. valeriana,	Baldrian;	nsl.	(Tuš.)	špajka.
;) Miloduv ali miloduh = „solen“ (4).
") Prim. štaj.-slovenski način z gorečo slamo na drogih o našem Ivanju. „Letop.“ 1887; 106.
Vredno je spomina, da Srbi ne vodijo „zelenega Jurija“ (kakor nekateri Slovenci in Hrvati), nego nekod . . „ koprive beru, pa nakite se, a i ožare jedan drugoga, da zdravi budil.“ (Okoli Petrinje. N. Kegovie, 116). Tudi hiše in cerkev lišpajo („kite“) srbske deklice in „mlade“ še pred zoro z zelenim perjem in s cvetlicami („ listom i cvij edem “) ali pa z zelenimi vejicami („zelenijem grančicama11), ki jih potlej spravijo ter križajo, t. j. prekrižujejo ž njimi o hudem vremenu oblak, govoreč: „Rastupi se“ (razdeli se)! — Gospodarji streljajo preko hiše in blaga (živine). O „doručku“ (zajutrku), kedar pride blago s paše, dajd mu soli. A gospodar zopet — obrnen proti solnčnemu vzhodu streh' s puško „ preko blaga “. N. Beg, 120 in 121.
Vse troje: koprive, sol in streljanje pomaga po starih vražah „od vještic11 in „coprnjic“,l) kakor jim pravijo nekod tudi Srbi, nekdanji ,graničarji1.a)
„Srbi-graničari“ streljajo pa na „Gjurgjev dan“ pred soln-cem („prije sunca“) preko blaga tudi s svinčenim zrnjem („sa olovom“), misleč, da bode potlej blago zdravo in da „tjera3) od njega puška — vuka i ajduka.11 (Ondi.)
Ta — da rečem tako — „vojaško-lovski“ uzrok je vsa-kako mlajši od našega.
Da delajo raznega- imena čarovnice o Jurjevem veliko preglavico i Bogovičevim Srbom, posebno zarad krav, in kako si znajo pomagati, čitaš v njegovi zanimljivi knjigi na več mestih. Nate vam tu samo še en ženski in moški nAčin v izvirnem jeziku:
„U oči šv. Gjurgja, ‘) da ,coprnjica‘ kravi ne naškodi i ne uzme varenike,B) radi se ovo: Planinka zaveže v dvije krpe soli, bijeloga luka,(i) maslenjače7) i vratiča travo.H) Kroz ova dva zavežljaja propuste krave, i im se so | sol | dado u veče(r)
i	u jutro na sv. Gjurgja. Od bijeloga luka bjoži vještica i poprnjica; od maslenjače je varenika. mas(t)nija, a vratič varc-niku povrača.“ (Beg. 120).
‘) Prim. Grohm. 139 (1019); „Lotop.“ 1885; 175—170 in (zarad streljanja) tu zgoraj.
a) Pobrali so menda te nedomače ,,coprnjico“ od sosedov .,kajkavc.ev“, samo da so jih nekoliko omeščali; promonivši n v nj. Razlikuje so pa srb „coprnjical' od „vjeStice“. Prim. pri N. Bog. 117, 118 in 119. Razlaga so ondi beseda „coprnjica“ z besedo ,,čaratanica“, ki je pogrešaš pri Vuku s „činilieo“ vred. To pa niso še vsa jugoslovanska imona čarovnicam, o katerih kanimo govoriti šo v posebnem predelu.
a) T. j. tora, tira, podi (hoče reči: zadene ali zgodi).
l)	T. j. dan poprej; — 3) varonika tu = (sladko) mleko; — ") česna;
—	') Morda Schmalzblume, Snmpf-Dottorblumo, caltha palustris, kalužnica (Tuš. „Rastl.“); nsl. tudi Jurjevka; Cig. — ") gl. str. 141; 5. op. „vratič“ zove so srbski tudi ,;povratič“.
„Da coprnjica ne naškodi strni, to gospodar u oči sv. Gjurgja, prije nego sunce počine (zajelo), oblazi (obhaja) svoja žita, pa sa četiri kraja učupa (odtrga) po nekolika struka (bilek) strni.1) Ove rukoveti nosi u anibar -), i tamo sve zaključa.11 (N. Beg. 121).“
Pred solncem (na Gjurgjev dan) mečejo srbske deklice v me („preko sebe“) po jajce, da jih ne boli nikdar hrbet („ledja“); a da jih ne bi bolela glava, jemljd, kedar solnce vzhaja, mlajšega brata hlačice („gadice“), pa skozi desno hlačnico („nogavicu“) pogledajo na solnce. (Ondi 117).
Nekod (n. p. na. Perni) naprosijo boljše hiše („jače kuce“) popa, da jim blagoslovi vodo, hišo in blago. V ta namen gre pop z gospodarjem v osek („tor“) med blago in ga blagoslovi s posvečeno vodo („vodico“) in z bosiljkom (ocimnm basilieum, L., Basilienkraut). Čim okropi' blago na štiri kraje („na četiri kraja11), gospodar poklekne, a pop mu vrže „jepitrailj“ (štolo) na glavo pa čita molitev. Popa pogoste ta dan, a potlej mu podare jagnje in Jurjevski sir. (N. Beg. 116).
„Mnoge kude i plemena slave na Gjurgjev dan svoje „krsno ime“. Prvo jagnje Gjurgjevsko je pečenje (pečenka), prvi sir je na stolu11 (na mizi). Ove kožice darivaju crkvi, i prvi sir donose na. blagoslov.11 Kdor pa ta dan leži na travi, onega piči kača („zmija“). Isti 115 in 117.
Kaj počenjajo odrasle devojke po zapadnem delu srbskem (o polnoči pred sv. Jurijem), da bi zvddela vsaka, kateri „momak“ ji je sojen, in kako ravnajo v Boki take devojke (drugi dan za rana), da bi se vdale (omožile), - vse to in še mnogo drugih srbskih vraž Jurjevskih popisal je izvrstno po najboljših tedanjih virih ter jih priobčil na tak način (primerjajo in razlagajo) Fr. Hubad uže 1. 1877. v „Letop. Matice slovenske11 str. 216—222. Ondi (220) čitaš i to, s „kakim mazilom11 in „čemu“ ženske (srbske) mažejo o tej dobi sise kravam (pa i ovcam), česar pogrešamo v neki novi knjigi srbski.
Iz navedene nove knjige Begoviceve (117) dodajemo pa še to mično vražo: Zarano še pred solncem, hiti srbska dje-vojka na vodo in jo pozdravlja zajemajo tako:
,,Dobro jutro! moja vodo ladna, a)
Na tebi so tri korita zlatna:
U jednome perem svoje lice ;
U drugome ruke do lakata;
A u tretfcm noge do koljena."
Naj lepše je pa to:
,,Ne zahvačam1) tebe, vodico,
Vo<5s) zalivanim svega sela srečico!“
'z V knjigi čitaš obakrat „st,rvi“; — '*) hambar (kafiča),
:i) Hladna; — 4) zajemam; — s) nego (ampak).
To govori' po trikrat, vzame nalito posodo in odhaja no ozirajoč se nikamor.
Dasi tu ni povedano, zakaj srbske dcvojke zajemajo vodo in čemu jo nosijo domdv o tej dobi, pa naši verni čitatelji vendar lahko uganejo uzrok in namen takemu počenjanju. Prim. razpravo o „velikonočni vodi“ v lanjskem „Letop.“ (131), sosebno serbo-lužičkih in angleških deklic način — s tem znamenitim razločkom, da zajemajo (in morajo zajemati) tč in dne vodo molčeč, srbske pa govoreč.
Kdpati se pa začenjajo na „Gjurgjev den“ tudi Bolgari. („Letop“. 1877; 3*L9).
Po vsem tem vidiš, da prisvajajo nekateri Jugoslovani še dandanes tudi Jurjevski vodi, sdseb pred solncem zajeti, čarovno ali čudotvorno (zdravilno) moč.
V Bosni praznujejo sv. Jurija celd poturčeni Slovani, a samo dopoldne; popoldne pa delajo ter pravijo: „Do podne Jure, od podne Ale.“ (Vuk. „rječn“ 4 p. b. Ale). Tako tudi v Hercegovini, vsaj v Mostaru. Smisel: Dopoldne svetek, popoldne delavnik. (P. n. p.).
V Veliki m Mali Busiji, m to po vaseh („derevnjah ). koder se je za. poganske dobe častil še bog (malik) Jarilo, ') ter se je njemu na čast. ovršaval tudi spomladih praznik („vesennij prazdnik"), - premenil seje ta praznik za krščanske dobe v češčenje sv. Jurija. Afan. I; 442.
Po istega učenjaka besedah (1. 438) bil je Jarilo Slovanom to, kar Germanom Fro ali Freyr t. j. „bog. oplodotvoritelj, pred-stavitelj blagodatnoj vesny“ | spomladi |. To potrjuje naslednja, narodna pesmica.
Jarilu na čast popevali so ruski kmetje še v 18. veku to pesmico:
, A gdšž jon nagoju [nogojn] 4)
Tam žito kapoju [kopoju] :l)
A gdfiž jon ni J) zyrne, s)
Tam kd'l s "j zac.fcvičo. ') (Afan. 1; 441).
Še živeje ohranil se je tega malika sled med Belorusi, ki mislijo, da je bil Jarilo mlad in lep, a. bds; da. je jezda.ril na belem konju, (ogrnen z belim plaščem, ovenčan z vencem iz spomladanskih, poljskih cvetic) in držal v desnici človeško
') Nehot.6 se spominjaš mr., fiešk. in poljsk. besede: „jar“ (spomlad), nsl. , jar‘‘ (adj.) = spomladni, oziroma: letni, mladi; n pr.: , jara rž", Somnier-korn ; „jarina“, Sommorfruclit,; jilrica (belokr, in č.-slov. jungo (oinjlibrigo) Henne, srb.-hrv. „jaro“, cin jungos Stttc.k Ziegonvieh itd. — Strinja se pa slovanska beseda ,,jar“ z indogerm. yara (Jabr, Zoit) iz ,,ya“ ia) iti, zend ,,jare“, st-v. n jar, gr. Apa Jabrcszcit itd Prim. Mild. Rt.ym. Wt.b. 1 <)(> 1) in C. A Fick.
‘) Kamor on stopi z nogo; •'') kupoma fvzrastoj ; — ‘), bi le pogleda; "), ‘) klas zaovita (zacveti).
glavo v levici pa pest, žitnega klasja („gorstr> ržanyh kolo-st.evV) At; m. I. 441. Gl. Iv. Dalj L V, 122.
Jarilu v čast praznujejo Belorusi prve setve čas pod konec (27.) aprila meseca (po starem koled:), tedaj nekako o svojem Jurjevem po stari mirodni šegi tako: Zbrane deklice („dčvuški“) izbero jedno izmed sebe, ter jo posade, oblečeno po njegovi podobi, na belega konja. Okrog izbranke suče se potem dolgovrstno kolo, 3) znani ples. Vse deklice morajo biti ovenčane z venci iz svežih cvetic. Ako je toplo in jasno, plešejo po obsojanih njivah („na zasejanyh nivah“) vpričo star-čekov („starikov“). V kolu pa opevajo starinskemu bogu dobra dela („blagija dejanija,"): kako on hodi po svetu, plodi žito po njivah in daruje ljudem tudi zarod!' („kak on hodit po svetu, rostit rož na nivah i daruet ljudjam čadorodie"). Afan. I; 441. - Glcdč na poslednjo okolnost govori isti (I; 442) še o nekem posebnem znaku poganske domišljenosti na. njem. — Ni davno tega. da so ovršavali Rusi po kmetih tudi slavnost po imenu „Jarilo“, in to na. spomlad, nekod pa o veliki noči, a nekod o binkošti h. —
Sešli so se kmetje ali pa meščani, izbrali si kakega možaka,, oblekli ga, v dolgo pisano suknjo („ka,ftan“), obesili na-nj različnih trakov, barvanih robcev in mnogo zvoncev, a na glavo postavili mu visoko, papirnato kapo, s cveticami olepšano. Kakor ta slavnost, tako sc- ji' zva,l i tak človek ,,.lariIo“
-	poosebljena, pisana, priroda spomladanska,. Ta, „pisani Ja-rilo“, | ki nas spominja nekoliko slovensko-hrvatskega „zelenega Jurija“), hodil je po vasi ali po mestu od hiše do hiše plešoč in popevajoč; a, drugi ljudje — stari in mladi — spremljaje ga, priklanjali mu sc, |kakor kakemu kralju| in plesali ter popevali ž njim. (K. ,1. Krben v „Slovn. naučn." IV, .188).
Še bolj na,s pa spominja, ^zelenega Jurija" začetek one. slavnosti ruske, ki jo je popisal Afan. 1. 70(1: „V nel<otoryh mestnostih Rosiji vybirajut na Jurjev denj krasiva,go parnja (lepega dečka), odžvajut ego v zelenj" . . . Toda ta „zeleni Jurij" ne hodi potlej od hiše. do hiše, nego nosi na, glavi jako velik „pirog" (Paštete), ovenčan s svetlicami, v polje, in to z gorečo plamenico v roki, a „ tol pa devic" poje za njim obredne pesmi. Tako obhajajo po trikrat obsojano njive. Potem napravijo grmado („koster“), kakor kolobar, puste mu na sredini prazno mesto, a na to mesto denejo „pirog", posedajo poleg ognja, goste se („pirujut“) in dele med sabo „pirog“ tako, da dobi vsak po kosec.
*) Rusom znači beseda „rožb“ („rži“) 1 to, kar nam rž, 2. pa (poleg besed: ,,žito“ in ,,hl51)“) tudi sploh to, kar n:un (književno) ,,žito“, Getreide (= belokr.: žitek ali teg).
a) ,,Vokrug izbrannoj dlinnoju verenieejn izvivactsja borovod.11
10
Uprav po stari šegi „poganski“ praznovali so pa Rusi Jarilov praznik po srečno opravljeni žetvi in spravljenih pridelkih vsega leta. t. j. po letnem Kresu, ko se je solnee bližalo uže mrzli zimi. Tedaj se je ovršaval znameniten obred — še v drugi polovici 18. veka: pokopavali so namreč tobožnega starega dobrotnika svojega, Jarila, vsako leto z veliko slavnostjo, dočim so se jokale in tulile vse navzoče ženske. Ker se je pa o tej priliki „Jarilu na čast“ med moškimi in ženskimi glavami uganjala prevelika (nekrščanska) razuzdanost, zato niso odjenjali višji duhovni pastirji ruski, dokler niso zatrli tega poganskega narodnega praznika. l) (Afan. I. 440).
Čitamo, da je uže nehal tudi prvopopisani beloruski praznik „Jarilo“.
Na sv. Jurija dan gonijo Rusi prvič na pašo vso živino, ki jo pa blagoslovi poprej svečenik (pop). („Illustr. Welt“ 1887; str. 618). Pravi uzrok temu blagoslovu ugane lahko vsak.
„Sv. Jurij korov zapasaet11 -) veli ruski pregovor. On je tedaj na Ruskem peleg sv. Via,sija (Blaža) živinski varuh. Afan.
1.	706 in 699. Ruski pastirji, (ki gonijo ta dan živino s posvečenimi vrbovimi šibami na pašo), popevajo o tej priliki tako:
Prvič izganjajo živino vjutro zarana, dokler je še rosa na travi, zato da bodo krave debele in „udojne“. Rosa ji' namreč po ruski narodni veri nebeško mleko („nebesnoje mo-loko“), ki ima to čudno moč, da množi' kravam mleko. (Ondi).
Tudi ruski narod veruje v legendo (nekoliko prcnarejeno), kako je sv. Jurij rešil smrti dno devico, namenjeno v jed Jjutemu zmajn“, in to „Peščcrskemu“, isto, kar ,.gorjancu" („tožo, čto Gorynyču“). Afan. 1. 704.
Po ruski narodni veri nameščuje sv. Jurij i starega poganskega boga gromovnika (Peruna).... Sv. Juriju priporočajo se priprosti ljudje (v narodnih zagovorili), da, jih ne bi pičila kača. - Po ruskega kmeta mislih začenja se pomlad („vcsna“) na sv. Jurija dan. Ondiu).
‘) V Voronežu zatrl ga je stoprav 1. 1765 v ponedeljek Petrovega posta, 30. maja (11. jun.), s primerno propovedjo vladika Tihon.
a) Sv. J. pušča krave na pašo.
") R6ši ; — *) živinico ; — 6) divjega (zgrabljivega).
“) Ovršujo so pa na Ruskem narodni spomladni praznik stoprav oni četrtek pred binkoštimi. — Zovo se ta četrtek ,,semik“ t. j. sodtnik zato, kor jo sedmi po veliki noči (staroverski). To imo je tedaj uprav corkvono. Narod mu pravi som pa tam zel6ni dan („zelenoj donj“), a vsomu tistemu tednu ..zelenaja nudfilja1. Na vrsto pride „semlk“ So v predelu o binkoStih.
,,Egorij t.y naš Hrabryj,
Ty spasi8) našu skotinku4)
V	polč i za polom,
V	lžsu i za lesom Ot volka hiščnago,5) Ot modvčda ljutago,
O	zvorja lukavago.1' (Afan. 1. 707).
Vrbove šibe, na cvetno nedeljo posvečene, vtikajo preprosti Rusi v stene po vseh hlevih, a posebno po kravjih, zato da ne bi živini naškodila kakšna ,, nečista [ vražja | sila“. (Afan. I. 707). Izprva mislili so menda pri tem samo na „bese“ (zle duhe), a zdaj mislijo brez dvojbe tudi na.. čarovnice. (Prim. Letop. .1885; 176, 1. in 2. razst.)
Tudi ruski kmetje („kresti>jan«“) valjajo se (kakor v Srbiji „momci“ in „devojke“) na sv. Jurija dan vjutro rano na polju po rosi, da bi bili močni in zdravi („sili)nimi i zdorovimi11), kakor Jurjeva rosa.*) Drugi dan pa začenjajo sejati jaro žito (,.jarovye hlčba“). Afan. I. 705.
Med Rusi	ni	te navade,	(kakor je pri istih Srbih in
Bolgarih), da bi	se	tudi kopali	tega dne...,	nego krope nekod
pri vodnjakih z	blagoslovljeno	vodo samo	živino, predno jo
ženejo na pašo,	s	posvečeno vrbovo šibo.	Nekateri Malorusi
polivajo pa vrhu tega z vodo tudi pastirja („pastulm“), misleč, da i to pomaga, da molzejo krave potlej obilo. Ondi.
Strinjajo se s Hrvati v hrvatsko-slavonskem kraljestvu pravi i ruski narod, da je sv. Jurij voditelj in glavar.. volkom (= volčji pastir); da jih on zbira okrog sebe ter odkazuje vsakemu kraj, kde in ob čem naj živi;. .. da jezdari na Jurjevo sv. Jurij Hrabri po gozdih na belem konju ter odkazuje volkom vsakemu svoje delo („razdaet volkami nakazy) po ruskem pregovoru: „Cto u volka v zubah, to Egorij dal.“	(Kar	je	volku
v zobeh, to je Jurij dal). Afan. 1; 709	710.-)
Slovaki izganjajo o Jurjevem živino prvič na pašo, da ji pa ne naškodi volk ali medved, devajo poprej „staji“ (hlevu) pod prag ključavnico, rekši, da so zaprli tak d volku ali medvedu gobec („pisky“, šobe). „Sborm'k slovenskych | slovaških | narodn. piesni itd.“ - Vo Viedni (na Dunaju) 1870; 194.
Malorusi (za Dneprom) in Belorusi zakapajo (zagrebajo) na Jurjevo kraj njiv kosti' jagnjet in praset (Jagnjat i poro-sjat“), posvečenih na veliko noč, da ne bi naškodila setvi ni toča, niti burja. „Lud Ukrain“. I, 125; pri Afan. I, 708.
Pod Jurjevo („tako i na spomlad in pod jesen) kmetje v velikoruski Kurski guberniji i. dr. ne	delajo ničesar	iz	volne
ali dlake („šersti“), ker se boje, da ne	bi ,volki.. pojedli	za to
ovec;‘ v Litvi se pa v isti namen poste na sv. Jurija dan t. j. 23. aprila po starem koledarju. Afan. 1, 712.
Na Ukrajini pravijo: „Sv. Jurij po polju hodit, hlib (žito) rodit,. “ Ondi I, 507.
‘) ,,Jurij rosu spustil11 — veli ruski pregovor.
2)	Več o „volčjem pastirju11, (s katerim nas jo seznanil po ,,Novicah11 najprej dični naš rojak Matija Valjavec), kanimo priobčiti v posobnom predelu.
Isto trdi z drugimi besedami tudi bolgarski pregovor, ki pravi, da obhaja sv. Jurij meje in njive ter gleda, kaže li žito po dobrem. Ondi.
Da se Bolgari no kopljejo pred sv. Jurijem (bodi si vreme s tem lepše), nego se začenjajo kopati še-le ta dan, — vzeli smo na kratko v misel uže pri Srbih na 144. str.
Kakor v Srbiji1) in v Hercegovini, tako koljejo tudi v Bolgariji jagnjeta (stoprav) na Jurjevo, in to z molitvami in cerkvenimi obredi na tak način, ki nas spominja nekdanje poganske žrtve: vsakemu za zakol namenjenemu Ovničku t. j. jagnjetu moškega spola denejo namreč na glavo venec iz cvetic in zelfj; na rožičke mu pa prilepijo voščeno svečo [ki jo potlej zažgo | in kade okoli njega s (cerkvenim) kadilom. Saharov II, 22 2(5; pri Alan. I, 708.
Kopriv obešajo Bolgari ta dan tudi na vrata. Letop. 1877;
II,	221.
Cehi prepevajo uže na, spomlad to narodno pesmico:
,,Sv. Jiri vstava,	Fiala?) modra.
Zem odmikava,	Fiala, ruže3)
Aby trava rostla,	Riisti nemuže,
Trava zelena,	Až ji Penin pomiiže.
illannS „B. Kal.“ 1G5).
Namesto: „Pernn“ poje si', po krščanskem vplivu ose,dobi tudi „pan Bfili“, - samo tako pa na Moravskem peto postno nedeljo, potem ko iznest) dekline iz vasi Morano („Mafenu) t. j. poosebljeno zimo, pred katero pojo tako:
,,Konra s’dala kliče (ključe)?'1 —
„Dala jsem jic.h dala sv. Jin mu,
Aby nam otevfel [odprl] zelenil travinu,
Aby trdva rostla, trava zelena;
Fiala, ruže k vesti [evosti) nemuže.
Až ji pan Biih pomiiže, llclo! Iiolo! ma mila Marono !“
(Ondi 137—138).
Tedaj prinaša osedobi spomlad kakor ruskemu narodu, tako i čehkoslovanslcemu —- sv. Jurij (ki odpira zemljo, da raste trava itd.)
„Ker se v tej dobi zemlja odpira,,“ misli češki narod, da, sc tega dne ne sme piti iz studencev, zato, ker izpušča zemlja tudi ves svoj strup (všecky jedy sve vupouštf) t. j. ker je strupena, f'čm. 1885; 183.
*) Okolo Timoka. Prim. Vuk. „rjefn,“ 151 („Život i obifi. 28); „L9t,op. Mnt. sloveli.“ 1877; II, 220.
‘‘j V iolica, — n) roža.	<»
Na, Češkem je pa i ta vera, da se zato, ker je do sv. Jurija vsa voda strupena, ljudje ne smejo ni kopati pred tem dnevom. Na Jurjevo pa prehaja strup na žabe in kače; /.ato je potlej voda zdrava do sv. Lovrenca (10. avgusta); od tega časa je pa zopet strupena in škodljiva človeškemu telesu. Grohm. 51 (326). Priobčil mu je to vražo K. Sch\varz iz Prage; zato lahko, da je češka ali pa „čehonemška“.
S štaj. Slovencem vred trdi i Ceh, da pred sv. Jurijem kače nimajo nikakega strupa - - s tem dodatkom, da še-le tega dne smejo laziti izpod zemlje. Ččm. 183.
Slovaki pravijo: „Kto uvidi pred Jurom bieleho hada (belo kačo) zpod bielej liesky vyliezat’ (laziti), chytf (ujemi) si ho živeho a uvarf (skuhaj) si ho v sladkom mlieku: bude mat’ (bode imel) od toho mlieka taku moc, že všetky poldady pod zemou uvidi11 [ da ugleda vse zaklade pod zemljo]. „Sbornik“ 1870; 194.
Moravska. Neka babica pravila je v Trebiču ljudem, da katero dete se narodi tega dne, dno je zločesto („sehlimm“) in jadljivo („zornig“). P. u. p.
Litovci (Litvanci) priporočajo se samo sv. Juriju, naj bi jih čuval volkov, ter se postijo na Jurjevo („Jurginne), da jim ne bi volk raztrgal ovac. „11 Kal.“ 138.
Goriški Slovenci. Ako boče na Kobaridskem kako dekle zvedeti, „kat,eri“ ji je namenjen, seje na večer k sv. Jurju1) „repo“ (repno seme) križem.. čez posteljo ter pravi: „Bog in sv. Jevan, pomagajta mi to repo sejati, in tisti, ki je pravi ljubi moj, naj mi jo pride pomagat - - plet’!“ Dekle se uleže v posteljo.. na repno seme, in če „sanja“ o kakem „fantu“, ta je „njen“, t. j. njej namenjen. Zapis. g. A. Gabršček.
Onako, kakor srbski „momci“ i „devojke“, valjajo se -če se ne varam -- ob isti dobi (pa. od jutra do večera) pred zbranimi roditelji v Srbiji tudi romunski dečaki in dekline. Kateri in katera se najbolj skupaj valjata, bddeta potlej po navadi tudi „mož in žena“. Poved, lani srb. trgovec Mih. 11 id
„Srbski narod so raduje, kad je na božic snijeg, a na Gjurgjcv dan, kad je vedro, zato, što misli, da, de ona, godi naa) rodna biti, odkuda je i narodna poslovica postala: l»og to sačuvao vedra božiča, a oblačna Gjurgjeva dne.“ („Srbad.“ 1870; str. 12).
Moravska. Kedar žaba uprav pred sv. Jurijem „škrta“, potlej tri tedne po sv. Jurijem molči. (Trebič; p. u. p.)
') „Sv. Jevan (sic) pravi ondot ljudstvo sv. Juriju! (Čudna posobnost! Kdor toga no ve, mislil bi, da jo ,,Jevan“ = Ivan).
a; Leto
Slovak veli: Ce kuka kukavica („kukučka“) pred Jur-jevim, prerokuje („vešti“) dragino in zlo; ako pa, začne kukati šele na Jurjevo ali brzo po tem, to je dobro znamenje, („to dobre je"). „Sborn.“ 1870; 195.
Med Nemci nahajamo mnogo manj e bajeslovnih običajev in praznoverja o sv. Juriju nego med Slovani. Učeni dr. J. N. Šeppx) pravi - glede na to, da je Jurjevo ,,pastirskega, značaja svetek", — da so bile starorimske „Palilije“,2) (ki so jih s palmovjem in drugim takem vejevjem praznovali 21. aprila meseca), spomladni obhod . . . pastirski svetek. - nekako v slavo, da se je priroda prebudila iz mrtvaškega spanca, oziroma prvi pastirski državi rimski v spomin. Poprej so naši veščaki ta pastirski svetek, ki ga Sepp imenuje tudi palmov praznik3), uvažavali posebno zaradi takozvane „lustracije" ali očiščevalne moči' kresnega ognja, ki nas spominja tudi našega . . „Jurjev-skega Kresa“ in „Kresa“ sploh. ')
Bistroumni Kuhn je pa v angležkem ml,rod nem običaju Jurjevskem, „v sv. Juriju" spoznal staroskandinavskega najvišjega boga Odina oziroma starogermanskega Vodana.5)
Po nekaterih nemških deželah (tir., bavar. itd) delajo iz ogorkov cerkvenega velikonočnega Kresa, (posvečenih ,vuzemnic‘) križce, ki jih vtikajo na Jurjevo v žitno polje ali ga pa potresa,jo z ogljem, zato da bi ga občuvali toče, hude letine in mrčesa. Wuttke II, 08.
Da na sv. Jurja („23. aprila") naj ni kdo ne pije studenčnice, zato ker se potlej | tega dne'| zemlja odpira in izpušča svoj strup, a ta prehaja potlej na, žabe in kaže ki tedaj pred tem dnevom niso strupene - t,o vražo, ki jo prodaje Wuttke (II; stran 82,	100) menda vso za nemško iz češkega
kraljestva („13<i.“), zvaril je iz onih dveh, spredaj (str. 148 -49) priobčenih vraž vjedno; vsaka ko pa pretiskal prvo češko polovico po Grohmannovem nemškem prevodu češke vraže, natis-nene v ,.Ččm.“ 1855; 183. (Prim. Grobni, str. 51, br. 325 in	320).
Po krivem je dodal W. iz svoje torbe	. .	.:	(„23. April");	kajti
Čehi praznujejo zdaj sv. Jurija 24. aprila meseca. Izpustil je pa W. iz druge polovice svoje zvarjenke one važne besede, da, se ne sme človek m kopati pred tem dnevom. — Zakaj jih je izpustil, tega res ne vemo. —
*) „I)as Heidenth. nnd dossen Bedeutg.	f.	d.	Christenth.11 Regensbg.
1853; I, 255.
2)	,,Palilia“ (tudi Parilia). Dr. K. E. Georgea.
“) Po naše morda bolje : cvetni ali zoloni svetek.
‘) Gl. ,.Tjctop.“ 1887 ; 105.
5)	„Mullcnh. Zeitsc,hrift“ V; 472. iK. Simrok: „D. Myth.‘< 1871 (4. izd.), 229.
Druga vraža, zajeta iz istega vira (Grohm. str. 51, br. 324), prepoveduje pa, da se ne sme človek pred Ivanjem kopati v rekah, in to iz istega uzroka (zato ker je voda strupena do tega dne). Katera je prava? -
Z Gorenjskega (Kranjskega) in z Notranjskega (iz „suhe Kranje“) nisem mogel dobiti, niti sam zvedeti ni jedne vraže oziroma prazne vere. Ondot ne vedo ničesar o „zelenem Jurju“. Po g. Štritofu iz Starega trga (pri Ložu) zvedel sem samo toliko, de, praznujejo tam ljudje sv. Jurija samo ob nedeljah, t. j. alco no pade njegov god v nedeljo, — prvo nedeljo potem.
Tudi pri Poljakih pogrešamo Jurjevskih vraž in bajeslovnih običajev; nahajamo pa onakih pri njih o binkoštih, ki pridejo na vrsto uže v naslednjem predelu.
Binkošti = duhovo, trjaki,1) risali (ogr.-slov.)
(Vnebohod ali križevo gl. za tem predelom.)
Stsl. II.»tii,\c«:ati.iiiii|.\ petidescti.nioa, grške besede prevod; t.udi IImiihoctii p^tikosti, iz gršk. tcsvttipentecoste); rusa-lija f. gršk. 'oou^alr/., lat. (v srednj. veku) „pascha rosata“, pa-scha rosarum, dominica de rosa, „Rosenostern“, Rosenfest, Rosensonntag = Pfingstsonntag; bolg. 1. dan: pjatdesjatnica,
2.	dan: sv. Duh, sv. Troiea; rus. (strus. rusalii), pjati.desjatnica, Troica, troickij prazdnik: 1. d: troicyn denj, 2. d: duhov denj; mrus. 1. d: prazdnik Troicy, 2. d: denj sv. Duha; v Galiciji: rusalja ali rusaljnyj svjatki; 1. d: rusaljnaja nedelja-) (mrus.
o	= i); 2. d: rusaljnyj ponedeljnik (= ,ponedilok‘); po Šaf. (111., 89) pa 1. d: duhov denj, 2. d. Troicy; crkv. tudi: 1. d: so-šestvie sv. Duha, 2. d. „sv. Troicy“ ah „ponedžljnik sošestvija"; hrv. duhovi, trojaki, 1. d: duhovna nedelja, 2. d: duhovni po-nedeljak;s) srb. duhovi (duovi), trojice f. pl., rusaiji m. pl., ru-salje f. pl. (stsrb. rusalija) f., 2. d: duhovni ah duhovski ponc-djeljnik; č. letnice (f. pl.), zeleni ali svatodušnf svatky, svato-dušntf hod, božf hody svatodušnf, sv£tky kolačove; č.-slov.
') V Adlešičih: trjdki = binkošti; „o trjilcih“ = o binkoštih. Po Miki.: „Etym. Wtb.“ 1886; 365 izhaja ta beseda iz stsl. „tuiV‘ (taurus, uprav urus, auer^hs) ter je nastala menda po kaki narodni slavnosti. Prim. krajevno ime Turjak (izr. Trjak), Auersborg in 1. op. na str. 152.
•') Pini. Miki: „Rusalien'‘ 9; po starem pa: „predbinkoštni teden" (ondi 7).
3)	Prim. nsl.: „binkoštna nedelja" in ,,binkoštni ponedeljek'*. — liin-košti iz nemške: Pfingsten, ta pa iz grško „pentckoste“ (pcntecoste).
turice, pl. f.,1) rusadljč (sg. n.), rusadla (pl. n.), rusadelne sv;ltky; p. šw.ieta zielone, zielone šwi^.tki (po tem tudi uže mrus. v Galiciji: „zelenye svjatki"); luž.-srb. „svjatky“.
Ker jo za našo razpravo takih vraž itd., katero so navezane na kakšen poseben dan, — oziroma svetek ali praznik, jako važno, da se zna, kedaj je postal, je li še mlad ali pa uže star, — da so kristijani praznovali duhovo ali binkošti, če ne poprej, vsaj uže v prvi polovici tretjega veka; kajti ta praznik omenja v svojih spisih uže Tertulijan (Kvint., Sept. Flor.), ki je umrl med 220. in 2-10. letom po Kr. r. (K. J. Erben: „Na-učn. slovnik" p. b. Letnice), a cerkveni zbor, ki je 1. 305—306 zboroval v Elviri ali Eliberdi (Illiboris) na Spanjskem, ukrenil je v XIjI II. pravilu tako, da se binkošti ne smejo praznovati štirdeseti, nego petdeseti dan po veliki noči.a)
Zato se zovojo binkošti stsl. petidesotrmica po navedeni grški besedi, ki znači isto. — Zakaj pa se zove ta praznik uprav tako in slovenski tudi „duhovo“, — tega mi menda ni treba razlagati 6. čitateljem.
Iz prvine posvečevali so kristijani binkošti3) po osem dni tako, da se ves ta čas, oziroma 9 dni') ni smel nikdo postiti, ni kleče moliti, niti delati; 1. 1094 dokončal je pa cerkveni zbor v Kostnici, naj se posvečuje samo nedelja, ponedeljek in torek, dokler se ni v predzadnjem veku izpustil tudi tretji dan, (Slovn. nauč. IV; 1248 p. b. „Letnice").
Izraelci praznovali so petdeseti dan po svoji veliki noči (naši veliki soboti) „dožetke“e) ali „ zahval no dožetnico" °) ter darovali o tej priliki prvega klasja in prvih hlebov iz novo pšenične moke itd.7)
‘) Po Kott.ovih mislili nastala jo ta beseda pri Slovakih po slavnosti staroslovanski, ki so jo izprva praznovala, na spomlad v čast ,lladegastu‘ (Radv>gostu), čegar znak, t,. j. turova ali bikova glava so jo o tej priliki nosila očitno. i]*‘r. Št. Koti: „Coskv slovnik‘ IV.; 230). — Drugače tolmači to .B. Kal.11 Kil. Ondi čitaš, da so jo ohranilo imo binkoštim „turice“ tudi v Galiciji („\ Maliči”), okoli Hudima pa da jim pravijo „turčanky“. — Opozarjamo tudi na bivšo Dubrovniško (,Dubrovačko') „turico ‘, pustno šemo s .konjsko glavo1, ki jo morda vendar v kaki zvezi z črnimi „turicami“. Prim. Vuk. ,rječn.‘ p b.: Coroje, vila i turioa (str. 828).
2)	„Pravam institutionem emendari placuit, juxta auetoritatem sorip-turarum, ut cuncti dietn Pontocostos post Pascha celebremus, 11011 quadra-gesimam, nisi (|uin<|uagesirnam. (Jui non fccorit, novam baerosim induxisso notetur.“ (Joann. Mansi: ,,Sacrarum conciliorum nova et amplissima col-lectio11. . . Florentiae 1759; II; str. 13). Toga prevažnega podatka pogrešaš pri Augusti-ju („Christl. arohaeolog. l)enkwiirdigkoiten, Leipz. 1817 —1837) in pri drugih, ki poročajo, da so je ta krščanski svotelc praznoval ,,uže“ (oziroma stop ra v) pod konoc četrtega voka.
8)	Kakor božič in veliko noč.
4)	Oeški: „dovet.nik“ (neuntiigige Andacht).
4)	in ,') Erntefest, Krntedankfost,.
;j Prim. Dollinger: ,,IIoidonth. u. Judenth. als Vorhalle zur Gos uh.
des Christonth.“ Regensb. 1857.
To ti kaže razloček med njihovimi in med našimi (kri-stijanski) binkoštimi, ki so podobne zdaj pri nas izraelskim samo po dobi, o kateri se praznujejo.
četudi so pa i krščanske binkošti uže jako stare, prijelo se jih je primeroma /. božičem, veliko nočjo, Ivanjem...) vendar malo vraž — pri Slovanih in Germanih, koder se je pa to zgodilo, spominja nas letnega praznika poganskega.1)
Videli bodemo, da krščanstvo ni brez vpliva ostalo pri tem.
Med najstarše poganske vraže spada ta, da nekateri Slovenci še dandanes pokajo z biči o binkoštih (tako kakor na Jurjevo), da nimajo čarovnice moči' do živine. Gl. str. 133.
Nekod si pa vošče slovenski pastirji biče na duhovo s „posvečenim“ voskom ter pokajo s takimi, zato da bi pregnali čarovnice. (Fr. Hub. pri Šum. 102). Glej krščanskega vpliva! Tem Slovencem no zadoščuje za odganjanje nesrečnih čarovnic več samo ropotanje (oziroma pokanje z biči), nego potreba jim je za to tudi . . cerkvenega blagoslova v podobi „ posvečenega11 voska.
Tak<5 pokajo na vso moč v isti namen (pa brez posvečenega voska) na vso moč uže v soboto večer pred duhovim tudi češki in moravski pastirji, vračajo se s čredo domov. Deca pa tolčejo s palicami na, plote ah pa bijejo desko ob desko, kakor drugod o božiču. (H Kal. 159).
V	Iloteboru (Chotfibof) kade (Vhi isto soboto večer po lil<‘vih (s cerkvenim kadilom), v nedeljo jutro pa pokajo z biči, misleč, da odganjajo z obojim . . čarovnice (P. n. p.).
Cehonemci na Šumavi (Bohmer.vald) zovejo zdaj tak ropot uprav „Hexentusch“2) ter izganjajo ž njim .... čarovnice tudi iz hiš, hlevov in skednjev. (B. Kal. 159). Pred ropotom polagajo pa prod hišna in pred s tajna vrata zelenega drnja (frischon Uasen) ter krope okolo s posvečeno vodo, govoreč čudne nemške besede.:i)
Da se staro „ pokanj o z biči" tudi o tej dobi nameščuje z novejšim „streljanjem", dokazujeta nam ta primera: Okoli Jožefovega mesta (na Češkem), teče oni kmet, kateri na du-
') K. Simrock: ,,IIanilb. der I). Mytliol “ 4G4; Miihlhause: ,,Urrelig. d deutsch. Volkcs“ (pri Wuttk. II., 75, I. op.).
*) V narečju: ,,’s H;ixnostusch’n“ (čarovnic izganjanje),
3)	,.Fluigt's dafo Nochtgoid u. II:'ix.na!
D’ Patschna tuschet eng os,
D’ Engl tadet eng zmiixna I man guat gw;itn Hos.“
(Reinsb.-Diir. „Festkal“. 1864; 248).
'I'. j.: Bežite od tod’, ponočni lov’ in čarovnice, — kropilnica vas iz-podf, — Angel hi vas zmlinčil (?) — v moji dobro blagoslovljeni hiši.
hovo prvi vstane, na polje z , bičem pokat" (Reinsberg-Diirings-fekl „Festkalend. 1864; 249); nekod pa streljajo (Nemci) preko setvine in to, v novi dobi za,to, da bode dobra letina. (W. II.; 75). Prvotni vzrok temu največjemu ,ropotu' uganejo naši č. stari či tatclj i zdaj lahko sami.
V nekem severo-nemškem kraju („Blumonhagen boi Vier-raden11) pokajo na binkoštni večer konjarji vsi zložno; v okolici Storkovski v takozvani slovanski deželi („imWendenlande“) pokajo pa, isti večer in pa zvečer pred veliko nočjo (A. Kuhn u. W. Schwart,z: „Nordd. Sagen itd.“ 1848; 381).
Tudi po tem je razvidno, kako se nekatero vraže, kolikor toliko izpremenjene, selijo od svetka do svetlca.
Slovenske. Po Novomeški okolici krope uže na binkoštno soboto vinograde in njivo (s posvečeno vodo), da bi jih sv. Duh rešil toče; na najvišje trte obešajo pa oljko (posvečeno na cvetno nedeljo), zato da ne bi bilo ,hude ure‘. (Zap. g. A. Hudovernik).
Binkoštno soboto po noči čarovnice razgrnejo po polju ,rjuhe1 in na ta način vzemo žitu „plenjanje“ (da ga bode potlej malo). Krško. Zapis. g. Jern. Ravnikar. Ista vraža (malo drugače): „Binkoštno soboto hodijo čarovnice po žitu s plahtami roso pobirat in nosit na, svoje, da pomnože svoj plen11. Ondi; g. Romik. (Prim. tudi „Črtice“ 5, 2. razst.).
V Cemšeniku pa pravijo: „Ktera ,babina1 na binkoštno nedeljo jutro z dlanjo roso ometa, tista je čarovnica11. Zapis, g. G. Križnik.
Binkoštno soboto naj se popoldne ne hodi več na, polje, ker se takrat po polju razliva sv. Duh. Ge je tam ljudij, ogne se jim sv. Duh in ne blagoslovi polja. (V gornnji Soški dolini. Zap. g. A. Gabršček).
' V Kranju devajo „zvečer pred binkoštno nedeljo11 med okna, zelenih jesenovih vej,1) in matere pravijo otrokom, da morajo mirovati, da prileti' potlej na veje lep bel golobček t. j. sv. Duh. P. u. p.
V jutro zgodaj na binkoštno nedeljo morajo so okna in vrata odpreti, da pride sv. Duh v hišo. Motnik. Zap. g. G. Križnik.2)
Dobro je, alco se na binkoštno nedeljo pred solncem umiješ z roso, ki je na pšenici, da te ne bodo med letom bolele oči. Rož. Zapis. K. Pečnik.
Po štaj.-slovenski vraži ni se ti potlej bati pik (peg); de jih pa že imaš, izgubiš jih gotovo. „Crtice“ 5.
*) Jesen (navadni ali v61iki), fraxinus oxcolsior, Esche. luS. „Bot. in „Rastl.“ 2. izd.
") Ista vera jo med Nemci, ki pa odpirajo sv. Duhu sama vrata. Prim. W. II. 76.
„Ako se na binkoštno .nedeljo jutro' omiješ z roso, bodeš potlej posebno bel11. Motnik. Zapis. g. G. Križnik s tem dodatkom: „Ta vraža je prišla s Štajerskega v Motnik11.
Na binkoštno nedeljo spoznaš lahko svojega kraja čarovnice, ako le hočeš — tako: Ženi krave „pred solncem“ na pašo, preobleci vso obleko narobe, a potem se kam skrij in čakaj ter glodaj, kaj se bode godilo. — Prihajale bodo čarovnice vsaka s svojo golido in začenjale krave molsti. Tako jih lahko spoznaš brez kake neprilike, če obrneš namreč vso vso obleko. — Nekdo je bil storil sicer vse tako, ker si je bil pa z Ahil obrniti en sam žep, zapazi ia, ga ena izmed čarovnic, zavpila hitro:	„aržek,	aržek!“	in pri tej priči ni
bilo nobene več. Črni	vrli pri	Idriji. Zap.	vč. g. A. Domicelj.
Zato ne gonijo nekod Slovenci krav to nedeljo na pašo pred solncem, nekateri ne pred šesto uro zjutraj, a nekateri celri včs dopoldan, ker se boje, da ne bi čarovnice vzele kravam mleka. Ponikve pri Laščah, Katje pri Žužemb., Strugi', pri Ribnici itd. P. u. p.1)
Taka vera je tudi med Nemci po gorenje-štaj. planinah s tem dodatkom, da imajo krave (in koze), ako jih pomolzejo čarovnice o tej dobi, potlej vse leto tudi krvavo mleko. (P. K. Rosegg. „Hiich d. Novellen“. 1881; I., 188.)
Pri nekaterih koroških Slovencih (v Rožu) ženejo pa na binkošti pastirji Jako	zgodaj11	na pašo;	- čemu tako zgodaj,
tega ne pametijo menda ved,	zato ker	naš poročevalec tega
ne jemlje v misel. Kdor prižene zadnji (sic) na pašo, temu pravijo šaljivo „binkoštni kralj11. Skušajo mu žabo na vrat obesiti ter se mu vsi prikljanjo, zmerjajo ga (v narečju): „Po-tolci ga, — pomolzi ga, — vrzi ga za plot, pa daj mu eno skledo pečenih krot.2) (Zap. K. Pečnik.)
Tudi štaj.-slovenski pastirji ženejo ,na Duhovo1 „zelo zgodaj11 na pašo; a kdor zadnji prižene, tega zovejo „Lukmana11, pastirico pa „Lukman’co. Dalji popis čitaj v ..Črticah11 5.3)
V	Tuhinju (na Kranjskem) pravijo, da je dobro, na, binkoštno nedeljo gnati živino pred solncem na pašo, a uzroka
‘) L. Ilič 184<> (153) poroča iz rokopisa, ki j»a je spisal Andr. Dremelj (,,Drcmel“): „Gebrii,uche in Krain" na kratko samo toliko: ,,Kranjcu |Slovonci| pazijo na duhovo, da no vzemo čarovnice kravam mleka." a) „Potouci ha,
Pomouzi ha,
Vrzi ha za pl6t Pa daj jom’
Ano sklodo pačanah krot!“
a) l’o nemških štaj. mestih pravijo vsakemu binkoštnemu zaspancu (v vsaki hiši) „I,fingstluken'‘ (Ondi); po čeho-nemških pa „LJ(ingst,lummel“. (Festkal. 1804; 249).
več ne znajo. Kateri pastir prižene prvi na pašo, t,o mu je velika čast (brez kakega častne,ga imena,); kateri pa, zadnji prižene, temu kličejo: »Pomije lok, lok, lok!" P. u. p. Ista vraža (brez uzroka) znana, je tudi na Kozjaku (pri Mariboru). P. u. p.
Nekod gonijo Slovenci živino na binkoštno nedeljo po noči na pašo, omakajo pred solncem belega kruha v tekočo vodo ter dajo kravam, zato da bi dojile obilneje. (Fr. Hub. pri Šum. 102).
Semičarji pa na binkoštno nedeljo ne gonijo krav pred solncem na pašo zato, ker jih sicer čarovnice jezdijo in pota,rejo. P. u. p.
Belokranjski kmeti okoli Metlike jako čislajo posvečeno vodo binkoštno, „ki oblake razganja". Zapis, brat Anton.
Ako „k binkoštni nedelji" dan zazvoni ravno o ,polnoči1, tisto leto toča ne pobije polja. Krško. Za,p. g. Jera. Ravnikar.
»Ge gre na, binkošti dež, ima pšenica dve plevi", Ondi. Za,p. g. Tom. Romih.
»Ce ta, dan <loži, potlej se je slabe letine nad’jati." Motnik. Za,p. g. G. Križnik.
Ako na binkoštno nedeljo dežuje v ničke (»nešče", Back-trog), bode prazen klas. Na Zili pri Beljaku. Za,p. g. Fr. Eller.
Pred 200 leti bila jo med Slovenci na, Kranjskem še ta vraža, o kateri nam poroda slavni Valvasor („Elire d. Hertzogth. Krain" 1689, L; c. 38; str. 452): Kdor poje na, binkoštno nedeljo „prod solncem" tri liste (peresa) drese,na, (»Persicaria, Flohkraut",1) onemu ne more potlej na,škoditi nikdar nikakošen ščipavec (škorpijon).
Valvasor, ki se navzlic veliki učenosti in razsvetljenosti ni mogel iznebiti nekaterih ,predsodkov' svojo dobe, odobrava po vse, to bajilo, razlagaje nekako čudno dozdevni uzrok;2) samo to mu se ne zdi potrebno, da bi se moralo to zgoditi »pred solncem" in uprav na »binkoštno nedeljo", — ako jih užije le »na teščo" in na, priliko o tisti dobi,11) zato ker ima dresen ta,čas v listih naj večjo moč. Naposled vpraša mož, zakaj morajo biti tri listi, a ne 4 ali 5? . . . »Praznoverski odgovor" nato zvedijivo vprašanje zvemo v predelu „o številih"; uganeš pa ta odgovor lahko uže zdaj po dosedanjih poda,tkih o »sod-vih" (ravnih) in »lihih" (neravnih) dnevih, v »Letop." 1885; 140 in 148).
‘) T. j. Pulicaria, Flohkraut. (Cig.-V.).
a) „Solehe Wurkung ist, natilrlich u. einig u. allein bessigton Flohkraut scuzuschroiben, wolclies mit dem Scorpion oinn natiirlicho Feindschaft oder Abscheu (Antipathiam) hat, wio os dcrgleichen Syn- u. Antipathias gar violo in dei' Natur gibt,.“ — —
3)	„Ungefi'ihr um diosolbige Zoit.“
Po Koroškem nekod slovenski pastirji „binkoštni pon-deljek" zgodaj vstajajo in hite z živino na pašnik. Kdor zadnji pride, mora „žabo vleči11. Drugega uzroka ne znajo zdaj.1) Omajajo tudi smreko, ki jo potlej lepo napravijo in postavijo. Na Žili. Zap. g. Fr. Eller. '
V	Slavoniji gospodinja na duhovo dobro pazi na krave, kedar jih tera (žene) v jutro na pašo, da jim ne bi morebiti katera čarovnica („vještica“) vzela mleka. ,,'Vračare11 trave bero, možaki („ljudi“) okolo konj bajajo itd.
Tudi v Bosni s konji čarajo itd. (L. Ilič 1846, 153). Vsaj pred kakimi 40 leti bivalo je še tako.
Marljive gospodinje slavonske na duhovo s 3-kra,Ijevsko („vodokrst.no11) vodo škrope živad, posebno gosi in race, ter jim dajo iste vode tudi piti, zato da dobro neso, pa tudi zato, da ne zahajajo na tuje dvorišče, in da jih ne grabijo kragulji in lisice. (Ondi).
Srbski n&rod praznuje binkošti („trojice11 ali „duhovi'/1) dasi vidiš v sedanjih koledarjih srbskih naznačena samo po dva binkoštna svetka — še dandanes (kakor božič in veliko noč), po tri dni;-) in ker so prvo nedeljo po duhovom pri Srbih „Petrove poklade11 (Petrov post), . . . zato se ves teden ne dela skoraj (»gotovo11 :1) nič; nego so prijatelji pohajajo in goste ter vesel6. — O trjacih („o trojacima11) hodijo od hiše do hiše in plešejo ter p e vaj o „ kraljice,11 t. j. po 10, po 15 lepo oblečenih in nališpanih deklic („lijepo obučenijeli i nakicenijeh djevojaka11). .ledna (lepa in srednje rasti) zove se „kraljica“, druga »kralj11, tretja „barjaktar“ (zastavnik), a četrta „dvor-kinja“. Kraljica sc pokrije z belim otira,čem po glavi in po obrazu („licu11 l); kralj ima na, glavi klobuk, olišpan s cveticami („iskičen cvijedem11), v roki pa, meč; a „baijaktaru nosi na sulici zastavico belo in rdečo („barjačid bij el i crven11). Kedar pridejo pred čijo hišo, onda,j sede kraljica, na majhen stolček, („ma,lu stoličiou11), a, dvorkinja, se postavi malo višje („više nje11), a druge deklice vstopijo se, okoli nje v „kolo11 kot srp pa so pomikajo na levo, stopajoč popevajo po (Ive stopinji („stope“) naprej. Kralj stoji na levem koncu („krajuu)
') Prim navado koroških Slovencev v Rožu spredaj (156).
2) Srbski narod misli menda som pa tam, da je i. dan posvečen Bogu Otc.u, 2. Sinu, a .'1. sv. Puhu . . . Nekoliko pokvaril se jo pa ta račun s časom nek ati rim Srbom, ki računajo zdaj tako: „Subota (zadušnice) = Ot:ic; nedjelja = Sin; ponedjeljak = Duh; utorak == Amin (Amen .“ Posvečujejo pa vendar tudi oni po tri dni .... (N. Begovič: „Život i obič. Srba-graničara“ '29— 80) Prim. „zaduSnice“ pri Vuku „rječn.“ 173, ki se ne strinjajo z onimi.
3) Srbski adv. ,.gotovo* ni to, kar naš adv. „got6vo“; nego to, kar naš ,,skoraj" (bcinahe, tast,'.
*) Srbu je naš obraz „lic,e“ (Gesicht.), naše lice pa ,,obraz" (Watigo).
kola, a barjaktar na desnem; ali se ne držita kola, nego kralj sam zu-se (z obrazom obrnen k vojarinu, ,,kolovodji“) nepre-homa pleše („igra“), mahaje z mečem in pomikajo se nazaj; a barjaktar (z obrazom obrnen k zadnjemu kolušu, „zavrčkoli“) z ,barjakom‘ v roki pleše pred „kolom“. Poplesavši („poigravši“) tako malo, obrneta se kralj in barjaktar po enkrat vsak na svojem mestu, pa ondaj tečeta okoli vsega „kola“ in prideta zopet vsak na svoje mesto ter počneta ,na novo' plesati. Najprej začno od „ kraljeve11 hiše; in prva pesem, ki jo pevajo pred vsako hišo, zapoveduje hišnemu očetu (domačinu11), ali hišni materi („domačici“), naj prineseta kraljici ,stolico1, pa ondaj začno pevati po vrsti vsem (moškim in ženskam, malim in velikim), kolikor se jih nahaja v hiši; 11. pr. deklici („djovojei“):
,,Ovde nama kažu,	Jal’ je vi ndajte,
Ovde nama kažu,	loljo!	Jal’ je	vi udajtc, leljo!
Murnu no	udati,	Jal’ jo	nama11) dajte,
Morau no	udati,	Jal’ je	nama dajte,
Momu no	udati,	loljo!	.Jal’ jo	nama dajte, loljo!
Jal’1) jo,1) vi udajto,	Da jo mi udarno11 itd.
Ker Hi v vsaki vasi toliko izbranih deklic („odabra-nijeh djevojalca11), zato hodijo ,,kraljico11 tudi iz vasi v vas („iz jednoga sela u drugo11). . . „Kraljice igrajo u današnje vrijeme po Srbiji od Cera i od Medjenika do Timoka, i po Slavoniji kod ,Srba Rimskega zakona1;4) po Srijemu, po Bačkoj
i	po Banatu igrale su do skora, pa su novi sveštenici5) za-bra.nili i iskorijenili (pripovedaju žene, koje su djevojkama. bile. u kraljicama, da su jih i s batinama tjerali i ra.zgonili po selu. (Vuk „rječn“. 1852; 298 in Vuk: „Život i obič. 1867; 35).(i)
(V izvirnem srbskem jeziku nadalje.)
„Na duhove, kad je crkva zelenom travom posuta, prvi dan ,na službi1, kad se prvi put kleči1, uzme djevojka malo trave izpod desnog koljena desnom rukom, drugi put opet tako, tretji put opet, onda od svega, dok so još kleči, savije vijenac, natakne ga na desnu ruku, tako ga iznese iz crkve, pred crkvom mane | mahne] vijencem na sve četiri strune svi-jeta, govoreči u sebi: „Bogom sudjeni!7) mu gde du si, podji brzo zu ovim vencem (sic), jer če venac (sic) uvenuti, a moje lice preevetati.8) Kad dodje kuči, vijenuc obesi o ikonu,0) u
') Al’, ali; — “) jo; — s) nam.
4)	T. j. „Hrvata“.
s) Svečenici (duhovniki).
B) ,,Kraljico'1 ne pobirajo darov, ako jim pa kdo kaj podari, no za-metajo. (Vuk, ondi).
’) Po Bogu sojeni (namenjeni); — “) Juž. uprav „precvjžtati“ (zvoniti, vorbliihen, defloresco); — °) na podobo.
voče[r| ga metlnje1) pod glavu, zaklinjajudi sudjenika,2) da dodje,3) dok vijenac uvenuo nije.“ (Vuk. „Život i obič.“ 326.)
Srbi (v poprejšnji kneževini srbski) mečejo uže oni dan pred Jurjevim („u oči Gjurgjeva dne“) križe, iz leskovega protja napravljene, na hiše, vrte, njive in setve, pa i na plote, svinjake in planšarske staje („stanove") zato, da ne, bi bilo toče („da ne bi preko leta grad tukao“). Miličevič: „Glasnik srps.“ 22 (1862); 93; nahaja se pa ondi i. d. še več drugih Jurjevskih vraž.
Velikoruski narod praznuje večinoma po stari narodni šegi namesto binkoštnega praznika še dandanes dni četrtek pred binkoštno nedeljo t. j. sloveči „semik“.‘) Kmetje in meščanska drhal („seljane i gorodskaja černj“), zbirajo se v gozde in loge, pojo pesmi, pleto vence, posečejo „mlado brezo11, oblečejo v žensko opravo („platje, plati>e“) ter obešajo na-njo pisanih trakov in krp („obvešivajut, raznocvetnymi lentami i loskuti.jami11). Potdm se začne občna pojddina („obščij pir“) iz moke, ki jo nabere kmetska občina, mleka, pirhov itd. Za vino in pivo skladajo novce, kakor se določi. Po končani pojedini postavijo oblečeno brezico po koncu, neso jo — veseli pojdč in plešoč v vas („v derevnju") ter postavijo v hiši, soglasno izbrani („v izbrannom s obščago soglasija dome“), kjer ostane za gostačinjo („gostejkoju“) do binkoštne nedelje.
V	petek in soboto prihajajo ljudje k tej gostačinji v pohode, a na binkoštno nedeljo iznesd jo na reko in vržejo v vodo. Potlej se pa spuščajo po vodi tudi binkoštni venci („semickie veuki‘‘ ). Afan. III.; 705; prim. tudi „B. Kal.“ 157.
V Pinskem okraju („učzdč“) na duhovo kmetske deklice izbero najlepšo tovarišico izmed vseh, opletd jo z brezovimi in javorivimi vejami ter vodijo pod imenom „kusta“ f,j po ulicah in dvorih v taki zeleni opravi. — Kdo se ne spominja (glede na to) srbske Dodole? (Afan. III; 700.)
Tako vodijo v Poltavski guberniji na Duhovo „topoljo“.°) Tako pravijo deklici v pisani ženski suknji („ plahte11) s krpicami svetle barve v kitah, in z drugim okrasjem o vratu itd. (Ondi.)
V poprejšnji dobi narejali so Kusi okoli Vraneža (Voro-neža) na duhovo po sredi take dobrave („dubovoj rošči11) majhno kočo, olepšavah jo z venci, cveticami in lepo dišečimi travami, a va-njo postavljali „slamnato ali pa leseno punico11 (r. „kuklu“), oblečeno v praznično moško ali pa žensko obleko.
‘) Dene; — 2) roteč namenjenca; — 8) t. j. naj se ji prikaže v snu.
4) Prim. na str. 146, op. 6.
5) Poženščeno ime za r. „kust“ (m.), grm. Prim. našo domačo besedo: ,,grmada" za „grm“ (grmovje). Letop. 1887; 102 (1. r.)
") Zopet ženska oblika nm, moške: r. „topolj.“
Prihajali so potlej ljudje iz vse okolice, prinašali seboj različnih pijač in jedi j („napitki i jastva“), plesali okoli koče kolo („vo-dili vokrug šalaša horovody“) ter se veselili in igrali brez skrbi. — Afanasjev misli, da je ta „berezka“ (breza), „kusta“, „topolja“, in „kukla“ značila lesno t. j. gojzdno devico („lesnuju devu11.1) ali pa samo boginjo Vesno. (O.)
Po gozdih in logih (hostah) popeva pa ruska mladež („molodež“) vij<5č zelene vence, to na pol kristijansko, a na pol pogansko rusko pesmico:
^Blagoslovi, Troica,
Bogorodica!
Nam v lfis poi(d)ti,5)
Nam venki zavivatic1)
Aj Dido, oj Lado!
Nam venki zavivats
1	cvčt,y soi^vatb.4, (O.)
dim si napravijo vence devico in dečaki, menjajo jih vsak tovariš s tovarišico ; device devajo si jih na glavo, dečaki pa na klobuke. Potem začno igrati kolo („pristupajut'i> k liorovodnym igram11). Zvečer, čim zajele solnce, ali pa drugi dan hodijo ,na reko1 ter mečejo vence v vodo.6) Ako plava venec po vodi tako, da, se ne dotakne brega, znači to srečen zakon in dolgo življenje. Ako so venec zavrti na kakem mestu, je to znamenje nepriliko („znak neudači11) t. j. da, se svatba razdore, ljubezen ostane brez uspeha („otvčta“); če pa ve-veo potone, znači to smrt, vdovstvo ali pa brezzakonsko življenje t. j. da ostane mladenič neoženjen, devica pa neomožena.B)
-	Ako se venec shrani od „semika do Troicyna dnja11 (dne), in ne zvene, znači to dolg in srečen zakon („dolgolčt,nee i sčastlivoe supružestvo11); če pa, zvene, mislijo, da bode skoro smrt. Nekod spletajo vence najrajši v taki bosti, katera je blizu ,obsoja,nega, polja,1, za,to da bi žito obrodilo gošče in obilneje („guščo i pril)ylneetl) Po litovskih (litvanskih) in beloruskih krajih natikajo pa, na, binkoštno nedeljo vence iz
' Prim. malo daljo belorusko in malorusko Rusaljko.
‘‘) Nam (jo) u gozd iti,
9)	Nam (jo) vence viti,
•') In cvetice trgati.
5)	Nekod pa mečejo vence v vodo teden dni pozneje, namreč, na vseli svetnikov dan, ki ga praznujejo vsi pravoslavni11 ali starovorci užo v 11 e-doljo po svojem „dtihovem“, dočim mi v nedeljo po svojem duliovem posvečujemo sv. Trojico praznik. Starovorci ovršavajo pa ta praznik užo o ,duhovom1, ki se zove uprav zato tudi: ,,'1'rčica11 izr. ,,Trojica11); srb, ,,trojico11 itd. Prim. na 151. str. Kusom znači sicer beseda „sv. Troica11 tudi še to, kar nam ,,sv. Trojica11; posebnega praznika sv. Trojici na čast, (vrhu duhovega ali trjakov) pogrešaš pa pri Rusih in pri vseli drugih starovercih.
") Prim. „B. Kal.11 150-158.
zelenjave in cvetic tudi kravam na roge in na vrat. (Afan.
III.; 707).
Belorusi trdijo, da hodijo predbinkoštni teden1) po gozdih gole žensko in otroci (= Rusalke), a tisti, kateri jih sreča, mora jim vreči robec („platok‘') ali pa krpo („loskut“) svoje obleke, ako se hoče iznebiti prerane smrti. V tej dobi nosijo beloruski kmetje platnene srajce („lonjanyja soročky“) zato, da bi bil lep_ lan („čtoby urodilsja horošij len“). Afan. III.; 140; prim. i Šaf. „Sebrane spisy III. 90 („13. Kal.“) 169.
Pri Malorusih je še zdaj navada, da obešajo v isti dobi („vo vremja rusaljnoj nedčli“) na hrastje („na dubah“) in drugo drevje platnene krpe,2) otiraee,3) srajce1) in prejo ali predenan) Rusalkam v dar. (0.)
Nekdaj so Malorusi take stvari v isti namen t. j. Rusalkam v dar obešali na, „posvečeno drevje", a zlasti na do-bovo. („Duhovnyj regulament“ Mosk. 1721; Mildoš. „Rusalien“ 6). S to izvrstno razpravo") dokazal je slavni naš rojak duhovito, kako je postala beseda „rusalija“ oziroma „rusaljka‘, za pomen „binkošti“ iz (domnevane) lat. besede „rosalia“, a iz te grška pouGa^ia ('rusfilia). — Po vsem tem pa vidimo, da je tega praznika staro ime (pri Belorusih in Malorrusih s časom poosebilo se tako, kakor „koleda“, t. j. da je iz prvotnega praznika nastalo po narodni veri naposled če tudi ne ,božanstvo1 . ., a vendar bajeslovno bitje, podobno nekoliko našim Vilam in Rojenicam ali Sojenicam.7)
Posebne pozornosti vredna je tudi Miklošičeva misel, da se je prvotni krščansko-cerkveni svetek tega imena („rusalija“) s časom izprevrgel v „poganski“ praznik (ondi str. 16). Ruski cerkveni zbornik „Stoglav“ 1. 1551 pripoveduje pa v prepisu 17. veka s temi zanimljivimi (tu poslovenjimi) besedami: ,,j Naj rusalje, o Ivanju in na večer pred božičem8) in sv. 3 kralji*’) shajajo se možje in žene in device na ponočno razsajanje in na nepristojen razgovor in na vražje petje in na ples in na skakanje in na Bogu neugodna dela, ki jih Bog mrzi. In kedar noč mine, tedaj | pa, | k reki z velikim krikom kakor obsedeni,
’) „Na Troickoj nedelu". Prim. „rusaljnaja“ ali „rusaljskaja sedmica (nedelja)” Miki. „Rusalien“ 7. ali pa Miki. lex. 806.
a) Holsty; — a) polotency (Handtiicher); — 4) soročki; — 5) motki nitok (Striihnon). Naša domača beseda: predeno (n.), (nm. tujke: štrena) nahaja se tudi v „Letop.“ 1882/8; 230 p. b: „prevoza“.
°) Posebe pretiskana iz 4G. zvez. 1. 18G4.: „Sitz. Borichte der phil.-liist Cl. d. kais. Akad. d. Wiss."
’) Prim. „B. Kal.“ 164 in Krek.: rF,inleitg. in die slav. Literat.-6escli.“2; 407. — Brez narodne podlage uči pa rusk. ces. akad. slovar 1. 1847. (Miki. lex.2, 806), da je „rusalka boginja vod in 16sov“.
“) . O: naveferii rožMtva Hristova.“
*) Bogojavljenija.
in se umivajo z vodo, in kedar začno jutrno zvoniti, tedaj odhajajo domdv, in padajo kakor mrtvi od velikega truda.1)
Za isti pomen kot (poganske) rusalje („rusalii“) nahaja se tudi lice: rusaljke („rusali.ky“) = pogansko-slovanske igre, ki so jih pa ovršavali Slovani tudi še potem, ko so se bili uže pokristijanili.2)
Še več mičnih podatkov priobčili bi lahko o „Rusalkah“; ker pa spadajo bolj v bajeslovje, odložiti nam jih je za bodoči bajeslovni predel.
Zarad vraž in praznih ver bodi pa tu povedano, da v vseh 13 narodnih pesmih maloruskih (rusinskih), — ki se zo-vejo rusaljne pesmi (»pesni rusaljnyja“) ter pojo v Galiciji še. zdaj o prazničnem obhodu po polju na binkoštni ponedeljek,
—	nismo mogli zaslediti nijedne poganske vraže.3)
Glede na to, da je ta cerkveno-narodni praznik jako podoben našemu Telovskemu obhodu,4) ter o taki priliki sedanji Rusini prepevajo skoraj same pobožne pesmi, zato smemo razglasiti očitno, da seje s „koledo“ vred pri njih uže povse pocer-kvenila i „rusalja“. V nijedni izmed omenjenih 13 rusinskih, do malega cerkveno-narodnih pesmic ne nahaja se niti ime ,Rusalka‘, niti ,Rusaločka', kakor se nahaja v vsaki posvetno-nilrodni pesmici maloruski in v jedini beloruski („Rusalien“ str. 8 9). Najmičnejša izmed posvetno-narodnih je 1 ,malo-ruska‘, ki se začenja tako:
„Oj bižyt’, bižyt’ krasna divčynka,
A za neju da Rusaločka” itd.
(Miki. „Rusalion“ H.5)
Rusini ne gradč ves binkoštni teden plotov, niti ne delajo bran, misleč, da bi jim bile Rusalko za to gorke ter bi
‘) Izvirno starorusko besedo po T. Ruslajevu priobčil Miki. (,,Rusa-lien“ 6), a Fr. Hubad v „Leti>p.“ 1878; IG.
2) Prim. pri Miklošiču ondi in v njegovem stsl. slovarju (80(5) pod bes. (lOVC.UUiA.
3) Nekatere vrstico (v 7., 8. in !). posmi) diš6 sicer nokoliko po „krščanskih“ praznih verah, ki se pa no tičejo binkoštnega praznika, nego posta, pekla nedelje in petka.
‘) „Slovansky Sborn.“ 188(i; str. 502 pravi, da obhajajo Rusini polje ta dan pojoč in z ovenčanimi cerkvenimi zastavami, križi in podobami. O presledkih (med petjem) prepevajo pa deklice, trgajoč cvetic za vence še posebne — tohož prestare popevke, ki jih pa imenovani list žal! — ni priobčil. — Po njihovo glavne vsebine oznaki sodeč, mislimo pa, da se strinjajo te pesmi z ,Miklošičevimi1, a zlasti s trinajsto, ki veli:
Zavaruj, Božo, gory, doliny,
Gory doliny naši carini,
Že by nas t,nčy ne zahodili,
Zlyi vetrove no ,panovali‘ itd.
J) V, malo drugačo pisavo in s češkim prevodom nahaja se ta prekrasna pesmica tudi v Šaf. „Sebran. spis.“ III; 91,
naredile, da hi se jim ,rodila1 potlej sama ,krivoglava‘ ali pa ,krivonoga1 živina. Tudi kopati se v reki in tleskati ob dlan pod milim nebom ne drzne ti živ krst. „B. Kal.“ 169. — Bin-koštni četrtek ne delajo ženske ničesar, kajti ta dan je velika noč rusalska. Odrasle deklice hodijo ,skrivaj1 v hosto plest vencev, ki jih mečejo Rusalkam na travnike in pod drevje, proseč, da bi jim pribavile ljubljencev, a potčm zbeže domov; Rusalke se pa, pravijo, s temi venci ovenčajo in tekajo po žitu. (Šaf. „Sebr. sp.11 III., 91.) J. Hanuš, ki je živel več let med Rusini, dodaje pa v svojem „B. Kal.11 171, da tekajo po žitu dobrodelno (,,blahod<5jne“), t. j. žitu na korist, — a to je prava pravcata vraža.
Belorusi mislijo, da so Kusalke prerano rojena ali pa brez krsta umrla deca beloruskih žen. Po njihovih pripovedkah začenjajo Kusalke v soboto ,pred duhovim1 („rusaljnymi svjatki11) tekati po setvi, ploskaje z rokami in kričeč: „Buh! buh! solomjany1) duh! mene mati porodila, nelireščenu položila11.2) Šaf. III.; 92.
Mislilo se je še pred kakimi 25 leti, da je po Češkem vera v Kusalke ž njihovim imenom vred izginila uže povse; pa se je dognalo, da so se bile do tiste dobe ohranile z imenom vred skoraj vse poglavitne vraže beloruske o Rusalkah tudi ondot (četudi ne povsod). Znana je Čehom še njihova podoba; darujejo jim se med njimi tudi še prtene krpe; samo rusalske igre, ki so se ovršftvale še za Kozme Praškega |r. 1045, j-11251 binkoštni torek in binkoštno sredo, iztrebljene so menda uže do kraja. (Grohm. ,,Abrgl. itd.11 1864; 11.)
Kakor belokranjski dečaki okoli Adlešič na sv. Jurja, —-tako vodijo bolgarski dečki na „Ruso sredo11 (rnende po bin-koštih) jednega izmed sebe izbranega dečka, opletenega verhu obleko od glave do nog z različno zelenjavo, a posebno z bezgom in drugimi mladikami, ter hodijo ž njim od hiše do hiše, pevajoč neko pesem s pripevkom „oj ljule oj11 za vsako vrstico. Ko pridejo pod kako okno, polivajo zelenega dečka od zgoraj z vodo. Potlej gredo dečki v hišo in tftkajo (talikajo) sito. Če se povezne, znači to lakoto hiši, drugače pa dobro letino. Za občno pojedino in veselico (večerno) daruje se jim v vsaki hiši moke, masla itd. Pesem (po B. Raičevem prevodu) razglasil je Fr. Hubad uže po „Letop.“ 1879; 82. Začenja se tako:
„Spreletaval se metulj je,	oj ljule1)	oj!
Od orača na orača	,,	,,	„
Od kopača na kopača	„	„	„
') Slamnati; — a) nekrščeno izpoložila.
a) Po Hubadu znači ta „ljule“ — dežuj! 01, ondi. — Spominja nas pa (a običaj i srbsko dodolo (uprav dode1! in srbskega prpca oziroma prporuš, ki pa hodijo po navadi lo o suši od hišo do hiše in prosijo v svojih pesmih dežja. Prim. Vuk. ,,vječn.“ 128 in CIO; ,,Život i obič.“ (51... ali pa v istem „Letop.“ 1879; 80 in 81.
Nekoliko podobna je srbski ,dodoli‘ tudi slovenska Pehtra ali Pehtra baba, podomačena iz nemške Berchte ali Perhte. Prim. Črtice11 2 pod napisom: „Vehtra baba“. (Da ji pa ,Gorenjci dolu do Tržiča1 in koroški Slovenci v Rožu itd. ne pravijo Vohtra, nego Pehtra baba, v Bolcu pa Perta, povedali smo uže v „Letop.“ 1.886; str. 101 in 105.)
Češko narodno ime binkoštim: »letnice*1 kaže nam očito, da se je nekdaj tako z val a poganskih Cehov letna t. j. poletna slavnost (Sommerfest) o začetku leta (= poletja). V krščanski dobi zamenilo se je to ime s cerkvenim. (Gl. na str. —); vendar živi še dan danes med narodom.1)
Kakor je „velika noč“ v krščanski dobi namestila poprejšnji narodni „praznik spomladanski11, — tako so „binkošt.i“ nadomestile kristijanom poprejšnjo »letno slavnost11 (= letni praznik).
Po Češkem — sosebno po južnih krajih -— začenja se narodna binkoštna slavnost, kraljeva igra (»lira na krale a. na kralku"2) uže v nedeljo pred binkoštnimi svetki, ki so zove ondot uprav po tej slavnosti kraljeva nedelja (»kralova nedelo11). Mladenči volijo izmed sebe — bodi si z listki, ali slamicami in treščicami različne veličine ali pa tudi „z večino glasov'1 — kralja in kraljico, duhovnika, sodca, rabeljna („kata11), biriča., zastavnika in vojaka. Oblačijo kralju in kraljici belo obleko s pisanimi (v novi dobi ..belo-modro-rdečimi11) traki — ap pa po stari šegi: čudno opravo iz brezovega ljubja („kur“), opa-sujejo oba tudi s takimi pasi tor venčajo z .venci iz različnih cvetlic in drugih (zelenih) rastlin.
Kronajo kralja (nekod tudi kraljico) z visoko krono iz pozlačenega papirja ali pa po starem: iz brezovega ljubja in iz jelove skorje.
V	levici nosi kralj jako dolgo žezlo, iz troletne obeljene jeldvino, t. j. iz jelke ali smrečice lično napravljeno; v desnici pa jelovo sulico, a na koncu ji visi pripeta »zelena ž/tba“ (živa). Lopa, mlada kraljica nosi zeleno mladiko in tri rože v roki.
Skoraj tako kakor kralj napravljen je i duhovnik (ki se zove po češki „knžz“), samo da ima — oblečen v belo srajco
‘) Da so pa »narodni koledar11 ne drži vselej sedanjega »cerkvono-grajanskega11, videli smo uže iz voč poprejšnjih podatkov, a posebno glede Srbov (bivših) graničarjev (str. 140; op. 1). Prim. češkim »letnicam*1 Staj.-slovensko letnic,(= vtizem, Ostern). Ker pa s prvimi nemškimi jezikoznanci vred tudi A. Fick tolmači st. - v. - n. ime ,,ostara“ = »Licht- n. Friihlings-giittin, pl. Oslorn“, [a no Sommcrgottin1'], zato no more obveljati ona misel (v ,,Letop.“ 1882/3; '211), da je ta Staj.-slov. beseda »preložena od nemško: Ostern11. Gl. pri Fiku p. b. »austara1*: ahd. ostar adv. mhd. ostor, ostlich.; zato po drugih Ostara = Giittin dos au iste i gondoli Lichtes, des Ostens. (VV. II.; 38).
2)	»Igrati so kralja pa kraljico11 — rekel bi Slovenec.
-	na glavi namesto okrogle skorjate kape včasih tftko škofovo kapo, okrašeno s cvetlicami; v roki pa knjigo. —
V	rdečem plašču, pokrit tudi s takim (skorjatim) ,,klo-bukom“, koraka rabelj, gol meč v roki držeč; sodec je pa črno oblečen in ima klobuček ,na tri dežele' iz smrekove skorje. Birič je po navadi ,belo' opravljen, ima belo kapo, za pasom sabljo, na jedni nogi rdečo nogavico . ., na jodni pa šlcornjo do kolena. (On in rabelj nimata na sebi nikakih cvetic, niti zelenih mladik . .). Zastavnik („praporečm'k“), belo oblečen, s skorjatim klobukom pokrit, je pa ves s Cveticami obsipan . . in stopa pred vsem vršelom s pripasanim mečem, v roki pa drži' krasno napravljen, s cveticami, venci itd. olepšan maj ali mlaj. Zadaj jezdijo ali pa korakajo peš drugi, po vojaški opravljeni mladenči, z godci pred seboj. Vsi ti mladeniči pa imajo skorjate klobuke ali kape in vse polno cvetic na sebi. S cveticami prepletene so tudi konjem grive in rep.
Pred vasjo, ko primahajajo do tako zvanega sodišča ali pa do križa . . ., napove pa kralj zbrani množici na ves glas, da bode danes teden („za tVden") velika slavnost. Zdaj se vračajo vsi domov; potlej se pa zbirajo v krčmo, da završe ta dan s plesom in veseljem. Za ,Krolmusove‘ dobe godilo se je to nekoliko drugače.1) Prim. „R. Kal." 152 -158 in „Festkal“ 1804; 230—234.
Kdo se ne spominja kolikor toliko srbskih „kraljic“ ?
Kralj (s kraljico vred) oblečena v ljubje ali drevesne skorje itd. značita pomlajeno leto (poletje); pomlajenega leta spominjajo nas živo tudi premnoge cvetice in zelene mladike in druge t&ko rastlino z majem ali mlajem in z zeleno . . žabo vred. Pa ni, da bi morala biti zelena, samo da je živa, ki kaže da je na novo oživelo, pomladilo se v novem letu tudi živalstvo . . . vsa priroda. Po nepotrebnem je mislil bistroumni llanuš na posebno čaranje z žabo. („B. K.“ 152.)
Na gorenjem Štajerskem nosi tako zvani binkoštni jezdec („Pflngstreiter“), podoben binkoštnemu kralju, na svoji sulici po več privezanih, visečih žab. Gl. „Illnstr. Welt“ 1884; str. 531. Ondi se tolmači to kot znamenje . . ,spomladi in pri-rodnih močij1.2) Res, da bi tako znamenje pripadalo bolj ,(Spomladi" nego „letu“; a treba pomisliti, da so Slovani z Germani vred iz prvine vse leto delili samo na dvoje: na leto (poletje) in na zimo, — da so naši predniki menda mnogo pozneje
‘) „Staro6esko povesti, zpfivy, slavnosti, hry, obiCeje a niip8vy ohledera na bajeslovi Slovansko. V Praze 1845 — 1851; III, 80 — 85.
a) ,,yersinnlicliung des Fruhlings und der Naturmiichte1'. . . Namesto žab rabijo Čebonemcom tudi mlado vrane, privezane vrli smrekovega mlajčka .. „Festkai.-‘ 1864; 268.
začeli vse leto deliti na tri — a naposled na štiri lčtne čase.1) Zato se zamenjava, zlasti v starih narodnih običajih pogostem ,,leto“ za mlajšo „spomlad“; včasih pa tudi narobe; primeri nem. „Sommerfrucht‘' (letno žito), kar je pa Slovencu ,jaro žito, jarina, Hrvatu in Srbu. Jaro žito, jari usjev“ . . Kusu ,jan.“, Cehu ,jarina", Poljaku ,jarzyna (= spomladno žito = „Fruhlingsfrucht“; pa ta beseda Nemcu ne rabi; nego pravijo še po starem: „Sommerfruoht, Sommergetreide, Sommerkorn11 i. t. d.)
Da se vrnemo k našim ,imenitnim1 žabam, b<5di tu povedano, da jih drugi teden, ko se nadaljuje kraljeva igra brez malega na isti način kot prava binkoštna slavnost — obeša, rabelj ali pa njegov namestnik živoder („dfič) na vislice, kakor kake hudodelnice, — a brez kake obsodbe —, zbijaje ž njimi različne burke in zaničljive šale,2) Ta običaj, ki znači (po naših mislih) kako staro pogansko „žrtvo“ ali daritev kakemu božanstvu na čast, ovršaval se je nekdaj, pravijo, z velikim kraljevim obhodom vred binkoštno nedeljo; zdaj ga ovršavajo na binkoštni ponedeljek popoldne Čehi in Nemci. — V nekem češkem (isto tako v nekem čehonemškem) kraju obsodi kralj ubogo zeleno žabico po kaki smešni pretvezi očitno ,na smrt1, tako, da ji mora rabelj ali njegov namestnik . . odsekati glavo. (Krolmus III.; 138—140; „FettkaP‘ 1864; 253—‘260.) Zabij eni uzrok temu glavoseku je isti, kakor obešanju nedolžnih žab.
Da so bile pa v poganski dobi izprva pri starih Slovanih
o	letnicah navadne menda tudi „človeške žrtve1', slutimo po naslednjem običaju. V nekaterih slovanskih krajih okoli Plzna (Pilsen) ne zadovolevajo dečfiki (sami jahači) s tem, da je bila uboga ,rega‘ po krivem obsojena in končana, nego začno potlej preganjati tudi. . . kralja, ki se spusti zdaj na svojem brzem konju na vrat na nos v dir; dni pa za njim.
Joj njemu, če ga doteko! Ako ga namreč doteko in ujamejo, našeškajo ga najprej z leskami ali pa omahajo z lese-nemi sabljami. Pri tej priči mora siromak s konja, in ako na rabljevo vprašanje: „smem li ga spustiti živega ali mu pa odsekati glavo?11 — odgovore: „odsekati glavo11, . . . mora se klečečemu kralju (brez kake obtožbe, sodbe in razsodbe) na, videz odsekati glava. (Odbije mu se ž nje samo krona). Kralj se zvali kot mrtev, .da zakriče vsi, kateri stoje okoli njega. Polože ga na nosilnice ter odneso v najbližje poslopje. Zdaj
‘) „Das alterthum scheint anfiinglich nar zwei zeiten iin jalir, dann abor drei, ondlich vier untorscliieden zu liahon ‘ .... Grim. „1). Mytli.“ II1; (>29. Zarad lfita gl. pa i „Lotop.“ 1886, 2. op.
*) Nekod obešajo zeleno žabice na trak, med drogoma razpet., samo za krake (bedro).
odjezdijo vsi dečaki domdv, potlej se pa zbero . . na navadno „občno pojedino" v krčmo, kder se. . na kraljev račun vesele in goste — do belega dne.1)
Nekoliko drugače se vrši — ali se je vsaj nekdaj vršil ta običaj okoli Kraljičinega Gradca. Čim ovenčajo deklice z venci izbranega „kralja“, mladeniči pa izbrano „kraljico“ o razlegajoči se godbi, stopi ,govornik' („plampač“) na klop in zameta to volitev, rekši, da je kralj kriv mnogih prestopkov, posebno pa tega, da je gerdo ravnal: z živino. Ako se kralj ne more oprati z veljavnimi svedoki (pričami), obsodi ga sodec po dolgem prepiru kot krivca na smrt in prelomi zato belo palico, ki jo ima v roki. Kralj poklekne voljan na bel prt; postavijo mu se na glavo vzn&sad po 3, 4 klobuki, ki odlete, kedar mu tamo klica.r odseka glavo z leseno sabljo. Godci zagodejo, in s plesom konča se ta slavnost, ki se pa ovršuje še mnogo veseleje, ako je bil sodec razsodil, da kralj ni kriv. Lahko si mislimo, da ni ta veselica ne mine — brez navadne pojedine.
Ker so, kar uže vemo, pogani svoje svetke praznovali s pojedinami, zato se nam dozdeva, da je i sedanje „občna pojedina11, s katero se završuje še zmerom skoraj vsak imenit-nejši narodni običaj, in za katero se po navadi pobira od hiše do hiše ali pa kako drugače, - zato se nam, pravimo, dozdeva, da je tudi ta „občna pojedina11 . . poganske dobe ostanek.
Prezamudno bi bilo tu popisavati na drobno, kako ,duhovito1 zna nekod na Češkem sam .kralj1 za navadno pojedino darove nabirati od onih odraslih deklic, katerim v čast so bili mladeniči (o binkoštih) postavili jinaje1, okoli katerih so potlej plesali ž njimi pred vaško krčmo — ali pa na dvoru in v sobi okoli onih ,majev1, katere so bili prinesli sabo. — Potem ko bistroumni ,kralj1 kaki deklici po tretjem plesu izmolze poslednji božjak ali celo tolar („dva zlata11), zapoj6 vsi, a godci zagodejo pesmico:
..Ančifika1) . . . krftsna je,
Dala nam na'1) maje,
Dala nam dva českil,
To je liolka hezka.“
Sama »kraljica11, ki dobi nabrane novce v roke, oskrbi potlej vse, česar je potreba za „občno pojedino11. („Festkal.“ 18G4; 257—258.)
') Ako ni ta nenadna kraljeva moritev kake staropoganske človočje žrtve spomin, ondaj treba menda misliti, da so je s časom po nevednosti skonfavanje Morano ali „smrti“ izprevrglo v skonCavanjo Jota'1 oziroma „biiikoštnega kralja11.
'J) Ali kakor ji je ime; — !l) jsa.
Tudi v Zdehovicah biva — če se ni po ]. 1840. zatrla na binkoštni ponedeljek še dandanes močno taka navada s plesom pod maji („pod majema/1) sredi vasi, a naposled ve-selfoa s pojedino v krčmi, kjer se ,inora veseliti1 vsak, kdor neče razžaliti deklic, ki zlagajo o tej priliki same rade vse troske za to slavnost, (ker so bili maji sredi vasi po mladeničih postavljeni njim na čast, in to, uže binkoštno soboto po noči). Jako bi se pa zamerjalo vsakemu mladeniču, a,ko ne bi ob isti dobi postavil maja („smreke ali pa breze“) pod okno svoji izvoljenki; mora se pa, to zgoditi tako skrivaj, da ne more tega zapaziti v domači hiši živ krst. („Kvety“ 1840; str. 127).
Razdvidno je po vsem tem, — a posebno po besedi „maj“ —, da so si Cehi za narodno binkoštno slavnost več običajev izposodili od »majevsko slavnosti1', ki se ovršujc tudi pri drugih narodih slovanskih in ne-slovanskih, zlasti pa pri Nemcih (kar zvemo na, drobno malo kesneje).
Da velja to tudi o Slovakih, uverimo se z naslednjimi podatki.
Slovaki pravijo na zapadnih straneh Slovakije (»Slovenska") binkoštim ali trjakom: „t,urice",1) na vzhodnih pa „ru-sadlio“ (= rusalije). Na večer prod tem svetkom lepotičijo („ozdobuju“) deklice domače sobe („izby“), pa i cerkve z lipovimi in javorovimi mladikami; dečaki („parobci“ ali „šuhajci“) postavljajo pa skrivaj po noči svojim sedanjim in bodočim izvoljenkam „maje“ (obeljene do zelenega vrha) pred ono hiše, v katerih stanujejo. — Četudi se pa to godi skrivaj, pazijo vendar deklice („dievčence“) in njihovi rodbeniki po noči, kateri dečak ( „šuhaj“) je kateri postavil „maj“. Ako je dečak in njegov maj po godu, pošlje mu deklft („dievča“) mahom zjutraj šopek (pierko11) iz svežih cvetic. V njem se nahaja klinčec („karafiat,,2) znam mlžklenstva"), dišeča rutica („ruta vofiava,3) znam nezabudnutia t. j. znamenje nepozabnosti11), zeleni rožmarin („zeleny rožmarin, znam nadejndho vydaja“ t. j. pričakovane vdaje ali ženitve) itd. V »Trenčanskej11 plet<5 mladeniči („mladoncil<) vence in devajo zvečer na glavo deklicam, ki jih imajo na nji celo do jutra. Zjutraj pravi vsaka materi, kaj se ji je sanjalo, in to se — pravijo — izpolni. („Sborm'k“ 1870; 197	198).
Navada, voliti binkošlnega kralja („rusadelneho krala/1) trajala je še v osemnajstem veku pri Slovakih in sosednih
')’ Gl. str. 161: c.-slov. in str. 162.
Hrvati okoli Dunaja pravijo „klinžao“ (dianthus caryophyllus, Nolke, Gartennelke, „vrtni nagelj11, klinček. Tuš. ,,Rasti.113 21).
8) liuta, rutica, Raute. Tuš. Bot. 417. Prim. Cig.-V.
Madžarjih.1) V Nitranski stolici izbrali so mladeniči vsako leto v vsaki občini izmed sebe naj pridnej šega („najhodnejšielio“) za kralja., pa tudi prisežne može in drugo osebje (kakor na Češkem). Znamenito je, da je ta dan „binkoštni kralj11 s pri-sežniki svojimi sodil namesto pravega sodca ter razsojal ljudem vse pravde, in da so mu bili vsi pokorni. Ker je pa ta stari narodni običaj uže 1. 1673. prepovedala, bila cerkvena in posvetna oblast, zatrl se je s časom tako, da ga ne pameti med Slovaki več živa duša. (Ondi).
Da so stari Celii tudi še potem, ko so se bili preverili, časteč vodo —, darovali jej o svojih ,letnicah1 pri studencih, priča prepoved, s katero je vojvoda češki Bratislav (Bretislav) II. pod konec 11. veka prepovedal meti drugimi tudi to pogansko navado.2)
Od trjakov do Ivanja hodile so nekdaj po Češkem od hiše do hiše popevat tako znane „ladafice“, ki so v svojih pesmih slavile boginjo Lado ter želele — kakor belokranjske „kresnice“ — vsaki hiši vsega dobra. Potlej je pa bilo prepovedano, v Ladi nem imenu sreče želeti. „B. Kal.“ 172.
Nove dobe učenjaki dokazujejo, da niso Slovani nikdar častili boginje Lade (gl. Krek2; 403); med pismeno ostalino bivšega Ljubljanskega škofa Tom. Hrena (Krena) nahaja se pa v ,črtežu‘ propovedi na dan 25. aprila 1(307 svojeročna latinska opomba: „ Recita historiam: Lada, P lej n, Pob er in. Idola et Dii antea Carnioliae.“ (Gl. „Letop.“ 1877, 11; 281 in „ Slovan “ 1887; str. 378, kder se pa po krivem prevodu tudi beseda „Idola“ (plur. besedi „idolum“, podoba, malik) razglaša za boginjo . . Idolo (!).
Po tem se vidi, da 1. 1607. vera v pogansko boginjo Lado . . med kranjskimi Slovenci ni bila še povse iztrebljena.
Kakor Slovaki na večer pred binkoštno nedeljo lepotičijo hiše z zelenimi mladikami znotraj (po sobah), tako jih opletajo Poljaki in Rusini v Galiciji, od zunaj; zasajajo zelene veje- („maje“) pred hišami; po kmetih zatikajo take vejice tudi znotraj nad oknfj,. (P. u. p.)
V	„Lubelskem“ prilepljajo Poljaki sem pa tam na okna zeleno perje t. j. listje3); n, skednje ali tla v sobah in vežah nastiljajo s svežim kolmežem („tatarskicm zielem“ ali „tata-
‘) Navzeli so se bili Madžarji l.o navade brez dvojbe od Slovakov, kakor i kresovanja. „Lctop.“ 1887; 115 12. op.).
J) ,,ltem et superstitiosas institutiones, quas villani adhuc semipagani in Pentecosten tertia sive cjuarta feria observabant offorentes libaraina super fontes, mactabant victimas et daemonibus immolabant. (Cosmas III., 197, izd. Dobner; pri Grohm. 43).
“j „Židi“ (Judje) prilepljajo pa na okna („ua szyby okien“) razUčno podobo človeške in živinske, C e mu, to se menda ne ve, zato kor O. Kolberg molči o tč ni.
rakiem1'1), v ta namen nalašč odrezanim.2) Zdaj delajo to ,morebiti1 samo zarad lepšega („dla ozdoby“ swyc.h chalup“), in od veselja („pociechy“), da so dočakali nove zelene spo-mladi („swiežej zielonosci wiosny“), ali pa zato ker posipavanji; tal s to zeljo obnavlja zrak po staniščih in iztreblja mrčes („wygubi.a owady“). 0. Kolberg: „Lud“ XVI, (cz. 1.); 1.18.
Na binkoštni ponedeljek vodijo na Pozna.njskem poljski dečaki kakega tovariša, izmed sebe izbranega, ki je [kakor naš „zeleni Jurij“ | zavit ves v zelene mladike ali zeleno listje („ 1 isoie zdrzew“), vrh tega ima pa še mnogo kraguljcev (zvoncev) po sebi razobešenih. Dokler njegovi tovariši pokajo z biči („trzaskaj}j, z biczdw“), skače on na vse strani. Tako obhajajo vso vas, dobivajo od vsakega prebivalca kakšen darek.3) — VMorovnici te mladike („gat:ižki“ ) potlej polučajo („poruczajfi“) ali pa sežigajo („paln“) za vasjo. V Kvilču vodijo po navadi kakega pastirja. (,,pastuche“) tako z listjem ovitega. Na vprašanje, kaj to znači, odgovarjajo pa, da je to medved („nie-dzwiedž“ ali „zielone šwiatki“). 0. Kolberg X. (cz. 2.); 69.4)
Nekod (tudi na, Poznanjskem) opletajo dečaki isti dan „medveda“ (dečka) z grahovico in z brezovimi vejamir’) ter vodijo od gospodarja do gospodarja pobiraje | kakor koledniki |, kar jim kdo da: živež in novce.11) Vse to pa razdele med male pastirje, kateri ne smejo v krčmo, kedar se zabavajo v njej veliki ali sta r i („starzy “). —
Drugod dečaki nosijo ali pa vodijo ta čas na konju tako-zvanega „Maja“ t. j. človeško podobo iz slame napravljeno in v zeleno listje in druge zelf ubrano; deklice (kmetske) pa hodijo „po gaju“, t. j. z nalamanimi mladikami [v rokah| hodijo po vasi med ,omajenimi‘ in z zelenjem prepraženimi hišami, in to — nepevajoč („bez spiewu“). 0. Kolb. IX; 139.
‘) Ac.orus calamus, Kalmus. Tuš. „ Rasti." 2; 165.
3/ Tudi v Galiciji jo taka navada pri Poljakih in Rusinih. Oboji po-tresajo kolmeževo zeleno perje po hiši in prod hišo po tleli. (P. u. p.) Tako delajo o svojih binkoštih v Galiciji in po Nomškom tudi Židi, ki trosijo pred hišami kolmežovo perje ali travo, opletajo' podboje pri hišnih vratih z zelenimi mladikami itd. („D. illust. ^tg.“ 1884/85.)
“) Lahko si misliš, da — za „občno pojedino”.
4) Do malega tako delajo tudi nemški pastirji v „Črnem losu“ (Schwarz-vva!<l); samo da opravljajo izbranega tovariša z rumeno ovotočim bodičevjem ali lakotnikom, (Pfriomkraut = Genster, gonista) ... Prim. Mor. liuscli: nDeutsch. Volksglaube“. Leipz. 1877; 74.
5) To so vo. da . . z z o le n i mi. J. N.
") Brez malega taka šega biva tudi na Češkem, — pa o pustu. ,,Fost-kal.“ 1804; 49 i. d.; toda češki ,,pustni medved11 jo opasan s samo (sulio) grahovico. Tudi na Svabskem vodijo , pustnoga medvoda11; pravijo veščaki, da znači — zimo, ki jo izgubila užo svojo moč. (Ondi Gl—02). Zelenje, s katerim je opleten poljski „binkoštni medved11, tolmačimo pa tako, da jo zimo uže premoglo — leto.
Ta običaj (z „Majem“; prim. nemški: „Maigraf'‘, „Maikonig“) kaže, da je to res uprav ,majevska1 slavnost, prenesena na binkoštno dobo.
Na Krakovskem kurijo Poljaki nekod še dandanes tudi binkoštni ali duhovski kres: „slaviva se i na zielone swieta kijpiel przez ogieii či sobotka“. („B. Kal." 105).
Da znajo ta kros — dasi ga ne kurijo več še tudi Beli Kranjci v Podstenah takraj Kolpe, čitaš v „Letop.“ 1887; 122.
Tudi Srbi-Lužičani ovršavajo svoje binkošti o tej dobi, posebno kresujoč in breze postavljajoč. (,,B. Kal.“ 165).
Jako podobni so nemški bajeslovni običaji te dobe različnim slovanskim; pa ne misli, da so jih . . Slovani pobrali pri Nemcih ali pa le ti pri onih. Lahko, da sta naroda kolikor toliko izposojevala vzajemno (narod od naroda; sosed od soseda), zato je zdaj težko razločiti, koliko je slovanskega, koliko germanskega, zlasti po takih ponemčenih krajih, kateri so bili nekdaj slovanski. Sploh pa smemo pritegniti i mi onim, kateri trdijo, daje sosebno letnih dasov praznovanje — indoevropsko, tedaj ne zgoli germansko, niti zgčli slovansko...
Ker pa „4 letni časi" nekdaj niso bili tako natanko ločeni kakor osedobi (kar uže vemo), zato (in iz drugih znanih in neznanih nam uzrokov) nahajamo med nemškimi narodnimi navadami o binkoštih — ne le takih, katere so podobne bin-koštnim in majevskim navadam različnih plemen slovanskih, nego i našemu „zelenemu Juriju", — da, cejd takih, katere se strinjajo s slovansko „Morano", to je z onim običajem, kako se nosi na spomlad ali pa tudi stoprav o binkoštih itd. „smrt“ (= zima) iz vasi.
Med severnimi Nemci je binkoštni svetek osedobi največ „pastirski praznik" ali „pastirskega značaja"; praznujejo ga namreč posebno pastirji in dna kmetska družina, katera ima opraviti z živino (hlapci in dekle) s prazničnim obhodom. Na, Vestfalskem hodijo po vasi deca, podeč pred seboj dečka, ki je |kakor naš „zeleni Jurij" | opleten ves z zelenimi mladikami, vrh tega pa ovenčan tudi s cvetlično krono („Blumenkrone“), ter je značil nekdaj najbrže „spomlad“ ali pa „leto“. (M. Busch 1877; 74; prim. tudi tu str. 170 op. 4).
V	Turingiji volijo si Nemci po vaseh na binkoštni torek „binkoštnega kralja", ki mu pa pravijo po starem zeleni mož ali pa zeleni kralj („griiner Mann" oder „Lattichkdnig“:l). Mladega kmeta odvedejo namreč v hosto, ovijejo vsega z zelenimi svežnji in mladikami, posade na konja ter spremljajo nazaj v vas. Ondi ga čaka uže vsa občina (soseska) zbrana.
‘) „Lattich“ je ločika ali solata, (lat. lactuoa). V starejši dobi rabila je Nemcem za ,,Maikonig“ tudi beseda „Maigraf‘', a za „Maikonigin‘‘ tudi ,,Maibraut“. Dotičnih starejših običajev nemških pregled gl. pri Afan. III; 708.
Župan („Schulze“) mora pa 3krat ugibati, kdo tiči' v zeleni ,odeji‘. Ako ne ugane, mora se rešiti (odkupiti) ... s pivom. (Griln. „D. Myth.“ 2 IT. 1.844; 745).
Drugod je pa med Nemci taka navada., da uže na binkoštno nedeljo onega hlapca, kateri živino zadnji na pašo prižene, ogrnejo z |zelenimi) jelovimi in brezovimi vejami ter ga. pokajo po vasi, kričeč: binkoštni zaspanec, binkoštni zaspanec („pfingstsehlafer, pfingstschlafer11)!‘) V Rudnih gorah (Erz-g(ibirge) poka oni pastir, kateri žene prvi na pašo, z bičem; kateri pa zadnji prižene, onemu se smejejo ter mu zdenejo: binkoštni teleban („pfingstlummol“); s takim zdevkom pitajo tudi binkoštnega zaspanca v vsaki hiši. (Ondi).
V takozvanih Dvanajsterih vaseh (Zwolfdorfer), koder so živeli nekdaj Slovani,2) na, sever mestu „Salzwedel“,s) dalje po okolici Lencenski (Lenzen), zlasti v Krnici (Krinitz) in še po več drugih, nekdaj slovanskih, a zdaj ponemčenih krajih, ki segajo daleč v Meklenborsko, — zbirajo se hlapci binkoštni ponedeljek pred vasjo in dirjajo na konjih po dvakrat do zapičenega droga, na katerem visi lep, s pisanimi traki opleten venec. Kdor ga ,obakrat1 potegne z droga, oni je potlej „kralj“, ki ga tudi kronajo ter mu podare svilen robec; nato ga vodijo ukaje v vas, kder se potem pleše in pije. (Adalb. Kuhn: „Mark. Sagen“ . . 1843; 324—325).
V drugi vasi (po imenu Brauna,u v isti okrajini) preteka,jo se dečaki o binkoštih pešice (pčš), a „poslednjemu" nadenejo ime „Molitz“ (izr. molic); obvežejo mu koleno s povreslom (Strohband) ter ga vodijo po vasi, prepevajo o njem šaljivo (smešno) pesmico, rek si da se je „Molitz“ pobil v koleno . . ., a naposled prosijo šaljivo tudi. . jajec. Kuhn: „Nordd. Sag.“ 380 (56) sluti (543), da utegne ime „Molitz“ izhajati iz slo-vanščine. Po naših mislih je ta, nadevek morda spakudrana slovanska beseda, katera je značila to, kar naš „mladenič“ ali „mladič (p. mlodzik11), zato ker pravijo v Salzvvedlu takemu dečaku (tudi šaljivo ali podsmešno): „der schinucke Junge11 (brhki mladič). Simrock: „IIandb. d. Myth.“ 587.
Pri istem mestu (Salzwedel), a zlasti pri Sebnu (Seeben) ohranila se je v ponemčenih slovanskih vaseh o binkoštih še ta posebna navada: Hlapci in dekle napravijo iz smrečja in slame veliko dondo (Puppe), človeku podobno, ki jo ovenčajo s cveticami, privežejo na „pisano“ to je, z zelenjavo in raz-
‘) Prim. ,.Črtice" f>. KoroSko-slovonski pastirji pravijo mu pa Šaljivo ,,kralj“ (str. 156).
‘J) Wenden.
'•') V Stari okrajini („in dor Altmark"), ki jo jo bil kralj Henrik L, Baksonec, napravil soper sosedne SSlovano, ob levem bregu dolenjo Labo. (H A. Daniel 1872; 377).
ličnimi cveticami venčano) kravo ter ji vtaknejo v zobe jel-ševo pipo. Zdaj ženo kravo v vas; pa vsi zapirajo vrata pred njo, tako, da ne moro ni v hišo, ni na dvor, zato ker imajo po slovanskih vaseh hiše vrata (,vhodišče‘) po navadi samo na jedni strani, a dvorišča so zvrščena v kolobar. Vsak jo podi' izpred svoje hiše, dokler ne’ pade donda s krave ali se pa raztrga na kose, in kravin gospodar pusti' naposled svoje ži-vinče v hlev. (Ondi 310—317).
Primerja se ta navada slovanskemu običaju, „iznašati ali izganjati smrt [iz vasi']*1.1) Gl. ondi v predgovoru.
Pri Nemcih okoli Rene-vode, v Palatinatu med Nekarjem in Menom itd. bojevala sta se nekdaj pred zbranim ljudstvom po stari poganski šegi vsako leto . . „zima“ (Winter) pa „leto‘‘ (Sommer), (a ne „spomlad“) — tedaj po prvotni razdelitvi letnih časov. Ker je Nemcem zima ,on‘ t. j. moškega spola -), bil je mož, opleten z bršlinom ali pa zimzelenom3), . . vselej „leto“; drugi, zavit v slamo in mah, ... pa zima. Zmoglo je vselej leto. Te zmage veselilo se je vse ljudstvo, pojoč:
,,Zima jo zuubila [= zmagana jo zima],
Zima jo ujeta“ itd.4)
Ali pa:
„0, o, o, leto jo žo prišlo,
Ono izkoplje zimi oči
Ino vse kmete '■/. hiš izpodi“ itd.
Po nekih drugih krajih pa o taki priliki nemška deca, držeč obeljene šibe v rokah, popevajo po borbi srečni za, „leto“, a nesrečni za „zimo“:
„Zdaj pa zapodimo zimo Skozi naš’ga mosta vrata!11
Ali pa:
„Smrt smo [srečno] izpodili Z milim letom se vrnili11 itd.
Okoli Norimberka (Niirnberg) pa smrt tudi nosijo iz vasi, in to same deklice, (počemši od sedmega do osemnajstega leta dobe svoje) na poseben način: hodeč po, ulicah nosijo pod levo pazduho mrtvaško krstico, a v njej punčiko, s prtom pokrito. Uboge deklice nosijo odprto jaško (škatljico), v nji
’) ,,Gebr.auch dos Todaustragens'1 ali „Todaustreibens“. Nemci izganjajo, po navadi zimo; (nekod pa tudi smrt).
'-) Po starogermanski veri bil je ta ,zima-mož' velikan, todaj tudi silo močan.
s) Vinca minor, kloines Singriin ali Immorgriin. Tuš. Rasti- 114.
•*) Nemško matico tej — in naslednjim pesmicam čitaš v Hubadovem spisu v „Letop.“ 1878; 17.
pa namesto punčike zeleno bukovo vejico z nataknenim jabolkom namesto glavice. Vse popevajo tako:
,.Hetite ist Mit.t’fast,en,
Wir tragen den Tod in’s Wassor, wol ist, das “
(1 limes jo sredopostni dan, — nosemi) smrt. v vodo, blagor nam).
Primeri temu naš sredopostni običaj: „babo žagati1', ki znači po tem takem to, kar: smrt (Morano) iznašati in vtapljati ali sežfgati, oziroma: izganjati ali končava,ti zimo („babo“).
Da nameščuje zimo ali „babo“ pri Poljakih, Cehih in nekaterih Nemcih o različnih dobah tudi medved, slišali smo uže poprej v tem predelu.
Ker pa pri nas „babo žagajo11 v sredopostno sredo, zato kanimo o tem domačem običaju iz poganske dobe govoriti stoprav kesneje v posebnem predelu ter ondi tudi jemati v misel, kedaj in kako iznašajo in utapljajo ali pa sežigajo „Mo-rano“ ali „smrt“ (= babo, zimo) nekateri Slovani še dan danes na, poganski način. Ondi se hočemo spominjati tudi drugih tujih običajev, kateri so tem kolikor toliko podobni.
Pii binkoštnem obhodu (uprav .objozdu1, Plingstritt) govori na, Svabskem majonosec („Maienfuhrer“) na,slednje besede:
,,Den Maien fiihr’ icli in rneinor Hand Den Dcgcn an der Soiten :
Mit den Tiirken muss ich streiten 1
Maj drJini v roki, — meč visi o ,boki‘, — s Turkom mi se jo boriti).
Tu se je -— ker ljudje ne pa,motijo več prvotnega uzroka
-	,zima‘ s časom	izprevrgla v .TurČina1.
Tako šego — glede boja s Turki —	nahajaš	tudi pri
Novogrkih v Pargi (v Epi ra), ko praznujejo ,rasa,lije1 {' \>rZv.lly.'/r,,
'Isicer še	po starem t. j. prt osem	dni,	(in	to:	od 1.
do	.S. maja). Prim.	„Letop.“ 1878; 19.
Ker čitamo, da hodijo v Tiledi (v Turingiji) . . . nemški deča,ki 3. dan binkoštnih praznikov po vaseh ljudem ,pobija,t kur1, a,ko se ne odkupijo s kakim podarjenim novcem (Kuhn-Sc.hw. „Nordd. Sag.“ itd. 1848; 385), zato b<5di tu povedano, da, je ta binkoštna navada postala iz starejše navade poganske, ki jo zovejo: „petelina biti, ubijati11 („Hahnschlagen, llahnen-schlag11). Ovršuje se ta prestara, iz vestno poganska, navada, še zdaj po mnogih nemških krajih, po Nizozemskem, Škotskem, Češkem in Poljskem . . ., pa o različnih dobah, a največ o pustu. O tej dobi ovrš;lvali so jo nekdaj tudi v Angliji. Zato mislimo o njej na drobno govoriti v predelu „o pustu".
Med severnimi Nemci biva i takozvano „binkoštno streljanje11 (Pfingstschiessen11). Tudi to nas spominja poganske
dobe. V stari ,krščanski dobi' in še za srednjega veka spuščali so namreč po Nemškem v krščanskih cerkvah na binkoštno nedeljo z visočinc . . goloba, da je letal kot znamenje sv. Duha nad verniki.1) Pogani so pa — tako se pripoveduje še zdaj izprva to krščansko šego nalašč sramotili, natikaje kakega goloba na visok drog in streljajo nanj. Posnemali so potlej to šego tudi nemški preverjenci, samo da niso streljali na goloba,
-	nego na „rimsko-poganskega orla“. — Vojvoda Boleslav iz Svidnice (Schweidnitz) ustanovil je 1. 1286. v Šleziji stanovitno »streljanje na tiča" (Vogelschiessen) meščanom v stanovitno zabavo . ., ki se je deležijo še dan današnji, zlasti o binkoštih, streljaje ne samo s puškami, nego i po stari šegi s samojstro t. j. samostrelom ali lokom (Fr. Meither: „D. illustr. Žtg.“ 1884/85, II. zv.; 310).
Takti (s samojstro) streljajo na tiča strelci strelske družbe v Češki Lipi (Bohmisch-Leipa) na binkoštni ponedeljek še o sedobi. Kdor odstreli z droga tiču zadnji kos, dni se zove potlej „kralj“2), a tako streljanje: kraljevo streljanje (»Konigs-schiessen"). Pa še po več drugih, zlasti čehonemških krajih, ovršuje se ta slavnost z nekaterimi izpremenami še dandanes. Kralja vodijo ovenčanega z veliko slavnostjo v mestno hišo (ali pa v gostilnico), kcler se goste, prepevajo in plešejo do belega dne. („Festk.“ 1864; 272—3).
Ta binkoštna zabava širila se je namreč od kraja do kraja ter prijela v 15. veku tudi Poljakov Poznanjskih, ki so pa iz prvine streljali na ,petelinčka' („do kurka“), a, kesneje v tarčo („do tarczy“). L. 1537. nastala je iz tega . ., strelska ,bratovščina*. Glavar tem strelcem zove se pa še zmerom petelinčki kralj („krdl kurkovi11). (O. Kolb. IX; 139). Tako se je izprevrgel „ binkoštni kralj “ naposled — v strelskega kralja.
Da je pa binkoštni kralj postal iz ,majevskega1, zvedeli smo uže na 171. str. Res se je po Nemškem streljalo na tiča i prvega maja meseca. (Jllustr. \Velt“ 1886; str. 578). Tudi Nemci (po severnih in sredonemškili deželah) lepotičijo hiše in cerkve z zelenim brezovim in kolmeževim listjem"); a to nas spominja letnega praznika (poganskega) ali ,letnic,. Nekod pridevajo zelenju in pisanim trakom tudi pozlačenih pirhov. Pisano ovenčani binkoštni vol pomenja ,brcz dvojbe1 kako staro žrt.vo (daritev). Kakor velikonočna voda, - tako ima, po nemški narodni veri tudi ,binkoštna' . . čudodelno, zdravilno moč, ki se prisvaja tudi binkoštni ali duhovski rosi še bolj
‘) Ni tako davno, da jo nehala ta navada v Orvietu (Moroni, Dizio-nario 52, 87) in na Češkem („Festkal.,‘ 18G4; 249).
‘) ,,Ki)nig“ = „Schutzenkonig“.
8) Prim. spredaj pri Slovakih, Poljakih in Rusinih; — zarad poljskih nomških Židov na 101). str., .'i op.
nogo majevski. - Na cluhovo treba vrata dolgo odprta puščati, da pride v hišo sv. Duh. (W. II. 75, S 90.
Kako in zakaj i Nemci nekod o duhovom pokajo z biči, pa tudi streljajo preko setvine, povedali smo uže na 154. str. Prenesli so to pogansko šego k binkoštim od glasovite noči („Walpurgisnacht“) izpred 1. maja, ko preganja priprosto nemško ljudstvo na vse pretege s takim in drugačnim ropotom . . zlobne čarovnice. To se godi pri nekaterih Ceho-nemcih res še zdaj samo dno noč pred 1. majem. (Tj. A. Schmalfuss 71).
Na Bavarskem in Češkem polivajo se ,nemški' dečaki pa dekline o binkoštih ,vzajemno' z vodo. Tudi ta šega izhaja najbrže iz poganske, kateri je bil menda namen, da bi deževalo. (Griin. „D. Myth.“3 559 i. d.). Osčdobi polivajo se nemški dečaki in dekline po mnogih krajih (po prvem oranju oziroma po prvi košnji) iznenadi zato, da jih ne bi po letu pikah komarji. Vendar se tolmači tako, (tudi nevzajemno) polivanje s pogansko „lustracijo(W. II. 90). Prim. tudi „Letopis“ 1887 ; 151-153. Ondi čitaš, kako se med Poljaki in Slovaki različni spol poliva ,vzajemno1 o veliki noči (največ velikonočni ponedeljek in torek); med različnimi Nemci ovršava se pa ta šega, ne samo o malo poprej navedenih dobah, nego tudi o žetvi, ali o pustu, ali pa 1. maja.
Tudi mod nekaterimi Nemci čepiri se še glasovita vraža, da pobirajo čarovnice o binkoštih itd.1) zjutraj za rana še prod solncem po tujih travnikih roso ter prenašajo na svoje, zato da bi jim lepše (,bujneje‘) rasla trava. (Grim. „D. Myth.“ II.3 102(3; Kuhn: „Westi'. Sag.“ II. 105, „Nordd. Sag.“ 513. Prim. slovenske na, 154. str.).
V	Cosnu (Zosson) vodijo Nemci krave, prodno jih odže-nejo na binkoštno nedeljo prvič na pašo, najprej k studencu ter kriče vsaki v uho: „Pridi zopet domov!11 (Kuhn: „Nordd. Sag. “ 389).
Prerokovanje po binlcoŠtnem vremenu. Nemško: „Zu Ptingsten soli es nicht regnen, sonst gibt os in diesem Jahre viol Mause.“ (0 binkoštih naj ne dežuje, drugače bode to leto mnogo miši |mišev|). Grohm. 00.
liusko: „ Na troickoj dožd mnogo gribov.“ (Po binkoštnem dežju bode mnoge gliv). Dalj. IV; 395.
Slovensko: Glej na 150. str.
*) V gorenjem Palatinatu (Oberpfalz) samo na kresni dan. (W. IJ.; 141, S ‘200).
Ozir na binkošti.
Premišljujoč nArodne binkoštne običaje slovanske in neslovanske, uverili smo se, da izhajajo vsi iz prvotnega praznoverja poganskega, da se je vsako leto bojevalo „leto“ (poletje) z „zimo“ (morda tudi s prirode „smrtjo“ ali „Morano“), in da je vselej zmagalo „leto“. — Pri Germanih predočeval je „leto“ najprej takozvani „Maigraf“;M iz tega je s časom nastal „majevski	kralj“,	iz tega kesneje	„binkoštni	kralj“,2)
iz tega v novejši	dobi „strelski kralj “ (pri	Nemcih), a iz tega
naposled „petelinski kralj11 (pri nekaterih Poljakih; str. 175).
Iz prvine oblačili poganski Germani in Slovani zmagovito leto vedno v zeleno opravo (primerno letni oziroma spom-ladni prirodi) in v lubje ali drevesne skorje, zimo (vselej premagano) pav slamo in mah. — Pozabivši temu prestaremu običaju prvotni uzrok, opletali so pa ter opletajo še dan današnji tudi „zimo“ z zelenjem in cveticami, četudi le šaljivo ali podsmešno itd.3) — Ni slovanska „smrt“ ali „Morana“ ne dela se več iz same slame in cunj, nego tudi iz zelenega smrečja . . . (str. 172). — Tako ovijajo i Poljaki „binkoštnega medveda", (ki znači tudi „zimo“), osedobi z zeleno grahovico in brezovimi vejami (str. 170; 3. r.).
Kakor dni severonemški, nekdaj morda slovanski „Molic“, s slamnatim povreslom na kolenu (str. 172), dalje, kakor hromi tesar1) (A. Kuhn:	„Mark.	Sagen“, 324r'), —	tako znači	i zasmehovani koroško-slovenski	„binkoštni kralj"	(zaspanec)	z žabo o
vratu (str. 155; 5. r.), z drugimi takimi zasramovanimi binkoštnimi zaspanci vred,... zmagano in zato zaničevano „zimo“. —-Druge pritikline: da se n. pr. „binkoštni kralj" tu voli, a tam sl treba to čast zaslužiti z naglostjo pri pretakanju, dalje: da spremlja kralja o taki slavnosti včasih tudi svetla kraljica0) in kolikor toliko služabnikov, — to je samo golo, kesneje pritakneno posnemanje dvorskih obredov in potrebščin - ,zarad lepšega'.
Mnogim Jugoslovanom in Rusom nameščuje „binkoštnega kralja" ali „zelenega moža" zeleni Jurij ali Juraj. (Gl. str. 135 .. . in 145).
‘) V Turingiji tudi zeleni mož („gruner Mannu ali „Lattichkonig“ imenovan). Grim. „Myt,h.“a II; 745.
a) Čohi mu pravijo na ravnost: kralj („krdl“), Poljaki pa „ Maj * broz kakega pridevka (str. 1G4 in 170; 4. r.).
*) Prim. tudi Simr. „D. Myt,h.“" Ronn, 1887; B87. glede zelenega moža („Graskonig“, „Lattichkonig“ itd.).
4) „Der lalime Zimmerman.11
») Prim. Sim. „D. Myth.“4 58B.
") Pri Germanih izprva ,,Majeva nevesta11.
Vnebohod, nebohod ali Križevo.1)
Stsl. K Ti 3 n o c c linic Xf>iicTA vi.znesenije Hrista2); bolg. Vi.zne-senie Hristovo; rus. in mrus. Voznesenie Gospddne (inrus. tudi samo „voznesenie“; hrv. Spasovo*), tudi: nebohod, ,uzašastje Gospodinovo' (Maž.-Už.), „uzašašce na nebo“ (Fil.), „zastupljenje Is.“ (Hrv. koledar Zagr. 1863); srb. Spasov dan, cerkv. tudi ,voznesenje‘; č. Na nebo vstoupenf Panč ali „vstoupenf Pan6“ (božl vstoupenl); č.-slov. Vstup Krista Pana; p. Wniebost.a-pienie (Paiiskie).
Slovenske. „Na vnebohoda dan tič tiča uje“. (V Tuhinju na Kranjskem. IJzrok neznan. P. u. por. s tem dodatkom, da tamo uže zjutraj pred mašo snedo ,za kosilo pečeno pišče‘).
-	V Motniku: Na ,Afrten'‘) tič tiča uje, da meso je. (Zap/ g. Križnik). - Ista vraža je tudi v Pilštajnu (v Kozjanskem okraju) s tem dodatkom: „Ta dan mora vsak |človek| meso jesti. (Zapis. g. T. Romih).
Staj. Slovenci pa pravijo: „Kdor ta dan vrane in srake je, ter vino pijo, tega celo leto ne bode strah11. („Črtice“ 251).
Semičarji ne gonijo ,o Križevem* krav na pašo ,pred solncem' iz istega vzroka kot na binkoštno nedelje (str. 156).
„Na praznik Vnebohoda Gospodovega in Vnebovzetja Marijinega se ne sme na drevesa plezati, ker o takih dneh so kače na drevju. To so jako sveti prazniki, zato se umikajo kače na visoko, na drevje." (Zapis, v Notranji ali Ilirski Bistrici č. g. Bilc).
„V Adlešičih dobi na ,Križevo1 vsako dete kaj na pašo seboj: zjutraj sira, jajce, kruha; popoldne pa ,<5krak‘ (kračo) in ,požunec‘ (bokal) vina. Ako bi teh jestvin tudi ne imel gospodar pri hiši, dobiti jih mora, če jih tudi kupi ali si posodi. Ta dan imajo namreč pastirji od nekdaj ,gostje'; zato se pa tega dne uže naprej vesele. - Kdor ta dan vso svojo obleko narobe obleče, vidi in spozna vse coprnice.“ (Zapis. vč. g. Iv. Šašelj). — Po Črnovrški vraži (str. 155) treba pa tako v isti namen ravnati na „binkoštno nedeljo1', in to za jutra pred
') Križevo (v Metliki, v Adlešičih, v Cirknici itd.), tako krščeno zato, ker so praznuje ta svotek križev toden (Bet- ali Bit,twoclie).
a) Naš II, h je po glasil uprav = ch drugih narodov, dočim ti uho pravega li (češkega, nemškega itd.) pogreša v slovenski govorici, vsaj pri pretežni večini.
3) Spasovo iz starosloven. „sT»pas'i,“, hrv.-srh. spas = spasitolj, salvator, odrešitelj, [stsl. sT.pasti, — sa, srb.-hrv. »pasti, — sem servare, r6šiti, odrešiti] ; v Senju: „Sensova“ (iz iašk. asoensione lat. ascensio). PriohCil prof. Iv. Kadotič.
4) Iz nemško hesedo: „Auffahrt“. Colo mod Bolimi Kranjci slišal som nekdaj hesodo „&ferten dan'1 za ,,vnebohod'1.
solncem. Katera je prava? — Sedanja pastirska slavnost (s pojedino) spominja nas predkrščanskega spomladnega oziroma letnega svetka, ki se zdaj ovršava tCi o Jurjevem, tam o binkošti h ali tudi o Križevem itd.
Na Hrvatskem (v Slavoniji) nosijo „ križari “ t. j. pastirji („čobani“) na križevo zjutraj za rana praznično v vas sv. križ, ki je bil prenočil ovenčan in zapičen v kakem plotu. Nato gredo na pašnike (,urije‘) škropit z blagoslovljeno vodo. Uprav nosi križ samo j eden pastir praznično oblečen in s cveticami ovenčan pred drugimi pastirji, ki hodijo od hiše do hiše pe-vnje in proseč moke, masti, slanine, vina itd.
Izmed pesmic podobne so nekatere dodolskim:
„Sretno jutro vam, seljani,
Oj, dodo le!
Moj križo le!“ itd.1)
Dalje:
„Molimo se višnjem’ Bogu,
Vojno le, dodo le,
Da popune2) vihar vitar,
Vojno le, dodo le!“
Ali pa:
„Lale mile, dodo lc!“ itd.
Po petju pa biva južina in večerja t. j. občna pojedina, na katero povabijo pastirji i vaške dekline („selske devojke11), da se ž njimi pod večer pred večerjo tudi zavrte. Križ puste tačas kder si bodi vbosti ali ga pa prineso domov; a predno se razidejo prejdejo ž njim še enkrat po vasi. Drugi dan ga odnesti na pašnik in privežejo ,igraje' in pevaje na onega debla vrhunec, pod katerim živina po navadi, „planduje“ t. j. o poldnevni vročini v senci počiva. Vsaj do 1. 1846. godilo se je še v Slavoniji tako. (L. Ilič 137—143). Ondi čitaš, dajeta .pastirska svečanost1 znana tudi Slovakom, Srbom in ,Bošnjakom1.
Pri „Srbih-graničarih“ biva to še dandanes na križevo („Spasov dan“) tako: Pastirji delajo križe (,krstove‘), in lepo prepleta ter olepšajo z rdečimi suknenimi odrezki pod čavlom („crvenom rizom pod čavo“). Te križe devajo na hiše in drevesa, da se vidijo lahko z daleč. Planinka d,i pastirjem boljo južino, dosta sira in kruha, tudi kokoš, ki si jo potlej sami
‘) Tu sc druži poganstvo šo s krščanstvom; a krščanski križ Spodnaša nžo pogansko Dodo.
*) Nin: ,popuhne‘, cin wcnig, sanft blusen; prim. hrv. „populi* cin sanfter Wind (i. Fil.).
kuhajo („vare“) v polju. Tu streljajo ter se ves el d do večera, sosebno okoli Kostajnice itd. Detetu (katero se rodf ta dan), dajo roditelji radi ime ,Spasoje‘ in ,Spasenija‘. (N. Beg. 121). — Brez dvojbe si mislijo pri tem: ,Bodi rešeno vsega zla ali greha' = bodi zveličano!
Po mnogih krajih (v Srbiji) delajo take križe („krstove“) ter jih postavljajo ta dan na hiše in setvine („useve“) kakor
0 Jurjevem („Gjurgjevu dne“), „Glasn. srps.“ XXII. (1867); 97.
V	Sremu pravijo, da po noči pred tem dnevom (u oči Spasova dne nocu“) Vile odščipnejo jesenku1) vrh; zato ,trčeno družino1 („alosanu čeljad“) nosijo ter puste ono noč pod je-senkom; poprej pa denejo k bolniku ,kolač hleba' (kruha) in jedno kupico vode a drugo vina (za večerjo Vili). Drugi dan kopajo pod jesenkom in kar najdejo (n. pr. črva ali kako žuželko), ono dado bolniku, da sne ali na vodi popije (kot lek, ki mu ga je Vila pustila). — Pripoveduje se, da izgine jesenku po noči cvet, kedar se zvečer utrga in kde pusti. Vuk: „ Život
1 ob.“ 34; „rječn.“ 248.
Jako podobna tej srbski vraži od kraja do konca je na Krasu slovenska, ki se pa prisvaja ,kresnemu večeru1. Gl „Letop.“ 1879; 121 p. b. „jesenek“.
Po nekaterih krajih prenesli so Rusi znano ,semikovo‘ slavnost (str. 159) na vnebohod, ki se praznuje tudi v četrtek, ter začenjajo vence plesti uže na vnebohodni dan. Po Afanas-jevih mislih (III. 704) biva to zato, ker je četrtek v zvezi z bogočastjem [pogansko-slovanskega] gromovnika t. j. Peruna.
—	Tu opozarjamo samo na to, da so dobili vsi Slovani teden in,njegovih dni imena1, tedaj i četrtek stoprav s krščanstvom. („Letop.“ 1885; 143).
Slovaki, (ki čakajo na veliki petek, da bi skriti zakladi prihajali sami ob sebi izpod zemlje), hodijo jih na vnebohodni dan kopat v gore k studencem, za polje (,pod zApole, brala1) in izpod velikih dreves, ki se pripoveduje, da je pod njimi zlata zakopanega ali shranjenega „od vekov11 ali vsaj „od časov Janošfka11.2) Ista vraža o vrša, val a se je vsaj nekdaj tudi na binkošti in sv. Trojice dan; kajti Slovaki mislijo, da se zakladi le („len“) o teh svetkih dajo vzdigniti za belega dne („za bieleho dna11), drugače pa le uprav o polnoči (,v pravu polnoc“). »Sbornfk11 I. (1870) 196.
‘) Srb. jas6nak,-nka = nsl. jes6nok,-nka, dictamnus albus Linn. (ali dictamnus fraxinella); po Tuš. »Rasti.“ bčli jesenček, woissor ali oschon-bliitteriger Diptara.
a) Ta , Janošilc1 je bil brez dvojbe oni vojvoda in junak, Sibinjanin Janko (Hunjadi Ivan Korvin iz Sibinja na SedmograSkomj, zato srbski ,Si-binjnnin1 t. j. Sibinjfian imenovan, (znanemu kralju Matijažn o C a); f 1450, potčm ko je bil zapodil Turko od Belega grada.
Serbi-Lužičani mislijo, da kdor si sešije ta dan kako oblačilo ter ga nosi, čuvaj se strele B. Kal. 151—152. Ondi se tolmači ta običaj tako, da je to ostanek .posvečenega1 četrtka, s katerim so pogani |t. j. poganski Slovani] častili zmagovitega Penina. — Nam, (ki. ne verujemo v slovansko-poganski četrtek, kar smo ponovili malo poprej), dozdeva se pa, da so Serbi-Lužičani, prebivajoči uže zdavna sredi Nemcev, navzeli se te (skrajšane) vraže od njih.1) Nemški učenjaki trdijo tudi res, daje vnebohod kot „svet. četrtek11 v zvezi z nemškim poganskim gromovnikom: Donarjem. Zato je zlasti po Saksonskem (in drugod) taka vera, da mora ta dan bliskati se, grmeti in treskati, ali pa vsaj deževati. Priprosto nemško ljudstvo (v Švici) veruje še zdaj, da poskoči s o ln c e ta dan vzhajaje po trikrat od veselja.2) — Zelišča, ki jih človek pred solncem natešče in molče nabere, imajo po nemški vraži posebno zdravilno moč, — tudi pri živini. — Vsaka nemška reka (a ne samo ,Neckar‘) hoče o tej dobi imeti svojega človeka, da ga požre t. j. človečjo žrtvo („Menschenopfer“). Zato pravijo, da se ne smev človek iti kčpat ta dan. (W. II.; 76).
V	Liberku3) na Češkem potezah so tega dne do I. 1736. v cerkvi po veliki maši Zveličarjevo podobo skozi luknjo v oboku na višek, potlej pa metali iz vejače (vejalnice) sadja in cvetic na deco, zdoiaj zbrano. Po večernicah spuščali so skozi isto luknjo na žici kolač tako globoko, da so ga deca lahko dosezala in si ga kakšen drobet odščipnila, potem ga pa naglo potegnili zopet k višku, kedar so mislila deca, da ga imajo uže v rokah; h krati sipali pa iz raztrgane vreče suhih češpelj in hrušek v cerkev ter polivali z vodo dečke, kateri so se trgali za-nje. („Festkal.“ 1864; 228—229 brez priobčenega uzroka).
Vremensko prerokovanje. Češko. „Na božl vstupenf, když prši, bude m;lIo osen! a pice pro dobytek. “ [ Kedar na vneliohod dežl, bode malo setvine in piče za živino]. „Ččm.“ 1856, III; 67.
Slovensko. „Če gre na Nebohod dež, je iz vsake moke dober močnik11 (ker je slaba letina). (Dobje v Kozjanskem okraju. Zapis. g. Romih).
Prim v izvirnem jeziku: „Man darf am Himmelfahrtstago nicht niihen, sonst schliigt in dem Jahre dor Blitz ein (Ostpr.), oder: dem, der das Kleid tragt, zielien die Govritter nacli (Voigtl.), oder: man vvird von Beulen befallen (Thurr.). W. II.; 75 (91).
2) Drugod pravijo Nemci (zlasti severni), da poskakuje a 1 i pleše solnco o veliki noči ali pa tudi o božiču („Lotop.“ 1887; 137).
3) Liberk, po novem: Liberoc (Rcicbonberg), kder živi zdaj pretežna
večina Nemcev.
Sv. Rešnje Telo, Telesni dan ali Telovo.
Stsl.—; |rus. Mpiujmiin. tihi« X|inct6k« Prazdnik tula Hri-s tej va|; bolg. —; mrus. (gr.-kat.) Boži|j|e telo; hrv. Tiolovo, „Tielo Gospod.1'; |srb. Brašančevo ’) |; č. Božfho Tel a; č.-slov. Bož. Tela; p. Bože C-ialo.
Še-le 1. 1204. ustanovil je papež Vrb a n IV. ta sloveči katoliški praznik, in to ne brez namena, da bi se ovršaval vekomaj v spomin cerkveni zmagi v prepiru zarad „izpre-menstva“;a) tedaj premlad praznik, da bi bilo ljudstvo zarad njega popuščalo poprejšnje svoje misli in običaje o praznikih ter jih prenašalo na-nj.8)
A vendar ni ostal niti ta praznik brez nijedne narodne vraže.
Slovenske. Semičarji ne gonijo na Telovo krav na pašo ,pred solncem1 iz istega vzroka kot o Križevem in na bin-koštno nedeljo (str. 178).
Z „maji“ t. j.	onim lesom,	kateri	je	bil	na Telovo postavljen pri obhodu	(„precesiji“),	,kadijo1	ob	hudi uri v Motniku
na Gorenjskem. (Zapis. g. Križnik). Na Dolenjskem, in to v Krškem nosijo pa ženske pri obhodu (,procesiji1) s sabo ,v šopke povitih cvetfc1, katere po leti zažigajo ob hudem vremenu. (Zapis. g. Jern. Ravnikar).
V	Velikih Laščah in po nekih drugih krajih lamljejo (lamajo, lomijo), in to same gospodinje . . šibe od ('»nili brez, katere so postavljene pri cerkvi (pa tudi v cerkvi); nosijo take šibo domov ter zapikujejo potlej po njivah, na vsakem oglu po eno, „zato ker je žegen11. Mislijo namreč, da se o tej priliki, (ko se nosi Bog iz cerkve po ulicah in polju) prime blagoslov ali ,žegen1	tudi teh dreves —	ne	le	dnih v cerkvi,
ampak tudi onih pri cerkvi. (P.	u. p.)
Tako delajo tudi gospodinje v Hinjah (pri Žužemberku) ter nosijo odtrgane šibe popoldne na njive, „zato da ne na-škodijo žitu miši11. (P. u. p.).
‘) Iz srb. „braš:mco“ n., stal. brašbnco, deniin. besedi stsl. oziroma stsrb. bra5bno: (edulium, cibus, vietus, deliciao, viatieum, farina); prim. nsl. brusno (cibus, viaticnm, Spoise, Wegzehrung) in nem. rEngolspoiso“, „lotzte Weg-zohrung”. Vendar Srbi z drugimi atarovercl vred — razu n zjodinjencev — ne praznujejo tega svetka, zato ker je postal stoprav po nesrečnem ,razkolu1.
,J) Transsubst.antiatio, hrv. zdaj „pretvorba".
a) Prim. „Festkalond. aus B6hm.“ 1804; 284 in Jul. Lippert: „Chri-stontbum, Volksglaubo itd.1' 1882; 886 in 643. — Kako je bilo pogansko telovo, („der heidnische Frohnloichnum" odor „der L in gam (Loichnam) des Oottes, dor die Welt der Sorge des zeitl ichen Absterbens und owigen Todos erlost“ . . . razlaga jako duhovito dr. J. N. S e p p: „Das lleidenthum u. dessen Bcdeutg f. d. Christenthum11. II, 197.
Ista vraža se na Telovo („Brašančevo“) pri starovercih („unijatih“ ali zjedinjencih) ovršuje tudi v Ivanič-gradu na Hrvatskem. Doma pa posipljejo ženske šibje še s pepelom, predno ga odnesejo na vrte, da jim „buhači“ ') ne kvarijo zelja. „Arhiv11 VII. (1863); 216.
Malorusi (Rusini) spletajo vence iz različnih cvetic ter nosijo ta dan v cerkev duhovniku posvečevat, zoper različne bolezni. Med temi cveticami nahajajo se zlasti te: kompava (carlina Ebenvurz), materna dušica (thymus serpyllum, Feld-Thymian, Quendel), rman (Achillea millefolium, Schafgarbea), jeternik (anemone hepatica, blaues Leberblumchen) itd. — Po nem. »Reformi “ Dunajski (fol.°) str. 11. 1. 1883.3) in p. u. p.).
Na Češkem (v Jindrihovem Gradcu1) gleda vsaka gospodinja in deklina, da dobe nekoliko vejic, s katerimi so bili oltarji okrašeni, pa še-le potem, ko so bile vejice posvečene. Vtikaje jih po njivah med lan, mislijo, da bdde lan tolik, kakor so vejice; zato pograbijo z oltarjev najrajši največje. •— (Tako se godi tudi med Čehonemci po Hebskem D. Venci, tega dne posvečeni, odvračajo strelo od hiše. Isto moč prisvajajo nekod (Nemci?) tudi šibam (vejicam), ki jih postavljajo zato po svgtku na okna. („Festkal.“ 287).
Čehom rabijo ,listi1, na Telovo z mladih drevesic („stromku“) in to, brezic — ,trgani1, tako kakor oglje sežganega Judeža („uhli zc sphleneho JidJše“). Gl. „Letop.“ 1887 pod napisom: „Velika sobota11. Ččm. 1853; 483;' „Kv6ty“ 1839; 356.
Na Poljskem, in to Poznanjskem (Posen): v Morovnici, v Šmiglu, Košcani, (Košciani) itd. posvečuje se ta dan v cerkvi pri oltarjih olševina („olszyna“) in lipovina („lipina“); po službi božji, t. j. kedar obhod uže odhaja, pa kimajo ljudje tega drevja vejice („galijžld“), napravijo iz njih „maje“ ter vtikajo v zelnike („zagony kapusty); da se ne bi v njih zaredil niti množil mrčes („robactwo“). Posebno .uši1 („mszyce“, Blattlause), bol-liači („pchly czarne, Blattflohe), gosčnice („wasionki“, „gasie-nice“) itd. Po kmetih oblamajo („obkimuja) pa [kakor omenjeni Slovenci] šibe ali vejice zelenih brez v cčrkvi ter vtikajo potčm v zelje, lan in konoplje, da bi bolje rasle, in da jim ne bi nič naškodilo. Tudi takim brezam („brzozkam“) pravijo „maj“. 0. Kolberg: „Lud“ X. cz. 2; str. 69 in IX. cz. 1; str. 141. Ondi čitaš tudi, da spletajo i Poljaki na Poznanjskem
') Po Vuku (GO) „buhač“: Blattfloh, chermes Linn.; nsl. bolhač. Metličan voli (govoreč o rastlinah) na kratko: „bolhe“ (f. pl.).
J) Beli Kr. veli „roman1'; Kraševec pa „ruja“. „Letop.“ 1879; 127.
3) Pod napisom: „Mutter Slava, eine Skižze aus d. kleinruss. Volks-
leben“.
4) Jindrichovv Ilradoc. Neuhaus.
J) Im Egerlande.
o Telovem vence iz različnih zelij („zic')l“) ter dajo v cerkvi posvečevati (kakor Malorusi; brez dvojbe tudi iz istega uzroka).
Po veljavni svedočbi posvečuje cerkev tudi po Nemškem
o	Telovem, oziroma okoli sredine poletja („im Hochsommer"1) cvetice in zelišča ravnega polja na ugodno rast .... (Prim. Sepp. I. 255 in 271). Jako je, čitaš ondi nadalje, saksonskemu kmetu še dandanes v čislih tako zvano Baldrovo zelišče („ Balder’s Kraut “2).
Tudi Nemci, celo ,evangeljski Franki*, vtikajo Telovskega obhoda brezove veje v grede med lan. (W. II; 135). Uzrok bode isti, kakor pri Čehih ali pa Poljakih.
Po južni Nemčiji mislijo priprosti ljudje tako, kakor nekod na Češkem, da odvračajo venci, na Telovo posvečeni, od hiše strelo . , oziroma vsako čaro; zato jih obešajo na hiše in po sobah. (Ondi).
Med štaj. Nemci nahajamo to vražo: „Ako bi si kakšna deklina, katera ni več devica, na „deviški dan“3) t. j. na Telovo pred odhodom v cerkev, dela na glavo zeleni venec4); postala bi večna nevesta . . hudobcu. (P. K. Rossegg. „Ausge-\viihlte Schriften: Volksleben in Steierm. “ 1882; 252).
Vremensko prerokovanj o. Slovensko. „Če na Telovo grdo vreme zadrži obhod („procesijo"), težko se potlej suši seno“. (Motnik. Zapis. g. Križnik). —•
Če je ta dan lepo vreme, da se (potlej) slama lepo sušiti. (Črnomelj. Zapis. g. Kupljen).
Sv. Anton, pušČavnik (17. jan.).
Pri Slovencih se ta svetnik, (ki ima po kmetskih pratikah s podobami pri sebi ,prašička'), časti kot varuh prašičev. (Motnik na Gorenjskem. Zapis. g. Križnik). — Tako tudi med
‘) O Včliki maši („an Maria Himmelfahrt") W. II.; 135, § 1!)7; zato tudi „U. F. Wiirz- oder KWiuterwoiho“ imenovana („r'ostkal. d. Bohm.“ 1864; 401).
a) Severni t. j. stavo-skandinavski, ,Baldr‘, (Vodann sin, Fro-ju v rodu) nameščuje blagodejno poletno solnce. — Končal ga je divji ,Hodr‘ (= zimska priroda) s puščico omelovo (Mistel), kar znači prirode zimsko smrt („Sinn-bild des \Vintortodcs dtr Natur“), — kakor v bajeslovju mnogih drugih, zlasti vzhodnih narodov. (Grim. ,,D. Myth.“) Vedno zelena omela jo zdaj Nemcem sploh Cudotvorna rastlina, kor pada po njihovem praznoverju z neba ter odvrača posebno čare. (W. II. 97). — Keltom ni bilo svetejše rastline od hrastovo omole, „Eichenmistel“, (ki so zove po Tušku ,,evropsko ohmeljo'1, Lovanthus europaeus), zato kor so mislili, da pada tej rastlini some z neba. (Sepp. I. 271).
°) Juugfraucntag, — ') Naturkranz.
Belimi Kranjci okoli Metlike in Žumberčani. — Tirolci ga časte kot varuha domače živine sploh; („Slovenec“ 1888, štev. 21); Lahi pa zlasti kot varuha konj, tudi mezgev (mul) in oslov. P. u. p.
Ta dan so se [ nekdaj | samice katere so se hotele omožiti pred pustom, butale ,v peči', grede v cerkev k sv. maši. Takim pečem so djali v Mot.niški okolici: „babja peč“. (Zapis, g. Križnik).
V	Adlešičih ta dan nihče ne vpreza. (Zapis. vč. g. Šašelj).
Na Češkem se pšen (šen, šena ali lepotica, ,Rothlauf ali ,Gesic.htsrose‘) še zdaj zove „oheii sv. Antom'na“ t. j.: sv. Antona ogenj, zato ker so se ljudje priporočali sv. Antonu puščavniku, ko seje nekdaj ta bolezen po imenu: „sveti ogenj11 kužno razprostirala po vsi Evropi. („Festkal.“ aus Bolim. 1864; 22).
Sv. Vincencij (22. jan.).
Ta dan gre v Adlešičih vsak gospodar v svoje trtje (vinograd) in obreže par tert. Seboj pa vzame kos božičnika (nalašč prihranjenega), zato da trte rajše rodijo. Ta dan ne vprezajo. (Zapis. vč. g. Šašelj). —- Vincencijevo lepo vreme prinese obilo vina. (Krško. Zapis. g. Ravnikar1). če je ta dan lepo vreme, bode prihodnje leto dobro vino; če je pa ,mlačno vreme', bdde srednje vino. (Črnomelj. Zapis. g. Kupljen). — Če od strehe kaplje, b<5de veliko vina; če ne, pa nič. (Krško. Zapis. g. Romih). Tega dne se nekaterim štaj. Slovencem tudi uže ptiči ženijo. („Črtice“ 248); nekaterim štajerskim in kranjskim Slovencem pa na sv. Valentina (14. febr.), — a nekaterim (zlasti kranjskim) še-le na sv. Gregorija (12. marca) itd.
Sv. Pavla spreobrnenje (25. jan.).
Če ta dan sije solnce, pravijo nekateri, da bode obrodilo proso; drugi pa, da bode dobra letina. (Motnik). — „Če je lepo vreme, bode dobro leto.11 (Črnomelj. Zapis. g. Ant. Kupljen). Sv. Pavla spreobrnenje na goro zimo spravi. (Isti).
Več zanimljivih vraž o tem dnevu imajo štaj. Slovenci. (Gl. „Črtice11. 220).
l)	„Vincenzi Sonnenschein
Bringt vielY Korn und \Vein“, veli Nemec. Temu pritrjujeta tudi Čeh in Roman. („Festkal.“ a. Bolim.“ 1864; 32).
Čeh pravi:
,,Když slunco na svat6ho Pavla jesti jasne,
Skrz to znamoni leto ourodne “ (Celakovsky 442).
N (jin 0G pa:
Ist. Pauli liekolirung liell uud klar,
So liofft man cin gutes Jalir. („6’ostk.“ i)3).
Svečnica (2. febr.).
Rus. in bolg. (Viviomie l’ocii6;ui'' Srštenie Gospodnc; mr. Sretenie Gospoda, (rim.-kat.) Očiščenie presv. Dčvy, (Gromničnoj presv. Devy); hrv. Sviecnica; srb. Sretenije1); č. Hromnice (f. pl.), svičky, očištem Panny Marie; p. Najšwi(^tsza Panna M. groniniczna; serb.-luž. sveckovnida Maria ali Svječk-Maria.
Skoraj vsi Slovenci prerokujejo vreme o Svečnici po „medvedu“ in po „sveči“: a prvi način se ne strinja vsem; kajti nekateri Beli Kranjci trdijo tako: „Na Svečnico pride medved iz luknje; ako je vreme oblačno, ostane zunaj, ako pa je jasno, gre še enkrat tako daleč nazaj, kakor je bil poprej, kar je dokaz velike zime tistega leta.“ (A. Kupljen; gl. .,Slovan" 1887; str. 285). — Tako pravi z drugimi besedami na kratko tudi Gorenjec: „Na Svečenčin dan pride medved iz brloga; če je ,solnčno‘, gre nazaj; če jo pa grdtf vreme, zunaj ostane11. (V Motniku zapis. g. Križnik). Na Notranjskem t. j. v nekdanji „suhi Kr&nji11 prihaja medved na svečnico tudi iz brloga, ogleda si vreme; ako je mrzlo, sneženo, misli si, lepo bo skoraj, ter ostane zunaj; ako je pa vreme lepo, prijetno, vrne se nazaj v luknjo, kjer zopet zaspi. (Iz ,,Notranjske Bistrice11. Zapis. vč. g. J. Bilc). Temu pritrjuje tudi štaj. Slovenec. („Črtice“ 224). — Drugače modrujejo pa koroški Slovenci, ki verujejo sicer tudi, da „na Svečnico pride medved iz brloga; toda ako je vreme toplo in jasno, ostane zunaj; ako je pa mračno (oblačno) in mrzlo, — vrne se |koroški medved| nazaj, ker zimo še ne bo skoro (,kmalo‘) konec. (Na Žili; Maria Gail, zapis. g. Fr. Eller; v Ležali na Koroškem K. Pečnik). Katera je prava? ali kateri medved ima boljši nos?
Bistveno soglasno prerokujejo pa mnogi Slovenci: Gorenjci, Dolenjci (z Belimi Kranjci okoli Metlike vred) itd. o tej dobi vreme po ,.sveči11; namreč: Če na svečnico [ali „Svečničin
‘) Po Vuk. „rjcčn.'1 709 „Srotonije“, n. uprav: Maria Heimsuclmng, visit.atio Mariao 2. Febr. (sic) po star. kolod. — ,,Srbiji kažu, da se tada sr e to ljeto i zima11. — Mi praznujemo ta so prazni k stoprav 2. julija meseca: .Marije devico obiskovanje1. — V ,Dubrovniku1 pravijo Svofinici po Jaški: ,,Kandelora“ tudi Slovani.
dan11] prej od sveče, ,kakor1 (nego) od strehe kane1), b6de topla spomlad. (V Motniku zapis. g. Križnik), — ali; bode ,skorajl zime konec (sam slišal za mladih nog večkrat v Metliki, pozneje tudi v Novem mestu) itd.; ali pa: Mde zgodnja ,vigred (spomlad),— dobra letina. (Na Žili zapis. g. Fr. Eller).
V Črnomlju velijo: Če zjutraj, ko solnce vzhaja, od streh kaplje, je ,nehanje1 zime in dobra letina; če pa na jasnem solnce vzhaja, so tudi sodi jasni [prazni]; če je oblačno, —■ sodi polni. (Zapis. g. Kupljen). — ,Če sneži, bode Vuzem lep; če pa ne sneži, bčde Vuzem grd1. (Isti). .Svečnica prva iskra v zemljico' t. j. prva toplota pade na zemljo. (Isti). — V Notranjski Bistrici: „Svečnica<1 vtakne v zemljo iskro, Marčnica (,Mati Božja1 25. marcija) pa glavnjo t. j. goreče poleno. (Zapis, vč. g. Bilc).
Če vzhaja solnce na jasnem, je še hujša zima. (Krško. Zapis. g. Romih).
V Adlešičih pazijo na Svečnico, kam se okrene plamen na svečah. —• Od tiste strani imajo potem ,celo leto1 vetrovi svojo moč. (Zapis. vč. g. Iv. Šašelj).
Ta dan cerkev blagoslavlja (posvečuje) sveče. Vsak vernik ima svojo vžgano ,med blagoslovom in sv. mašo*. In taka sveča, ta dan blagoslovljena, da se v roke umirajočemu človeku, ako ni pri rokah sveče svetih ,Lušarij‘.2) (Motnik. Zapis, g. Križnik).
V Krškem rabijo pri mrličih uprav one sveče, katere so bile blagoslovljene na Svečnico. (Zapis. g. Romih).
Ondot hodijo o Svečnici po hišah tudi pet, in mora se jim dati slanine („špeha11) in jajec. (Isti brez kake pesmi).
Cehi prižigajo sveče, tega dne posvečene, ob hudi uri, da ne bi treščilo v hišo (Krolmus I.; 733). Na Poljskem obhodijo s tem „ogniem gromnicznym11, t. j. s temi svečami sta-nišče, konje, ljudi in hišne kote, zato ker odvračajo ali odganjajo grom in strelo („gromy a pioruny(1). „B. Kal.11 73. Ondi sluti Hanuš po česk. besedah „svičky“ ali „hromnice11, da se je nekdaj o tej dobi ovrš&val (poganski) god ah svetek ognju nebeškemu na čast . . .
Češki pregovor veli:
Skffvan musi na hromnice vrznout’,
Kdyby mel hned na tento den zmrznout’.1)
') 13eli Kranjec veli: ,kapne1.
*) Tudi Boli Kranjci pravijo „LuSarije“ (f. pl.), a ne ,Višarije1. ^ "
3)	Staročeško povesti, zpčvy, hry, obyčeje, slavnosti a nap6vy. Sebral V. S. Sumlork [= Krolmus]. V Prane 1845—1861.
‘) Škrjanec mora na Svečnico ,zažvrgolcti‘, ako bi imel mahom zmrzniti.
Ako se škrjanec res oglasi, bode leto rodovitno; ako se pa prikaže stop ra v pozneje, bati se je nerodovitnega leta . . . („Festk.“ 39).
Po južnih nemških deželah posvečujejo se na Svečnico tudi takozvane vremenske sveče („Wetterkerzen“), ki jih prižigajo po letu samo o velikih nevihtah (da ne bi toča pobila ali da se ne bi oblak utrgal) — tako tudi na smrtni postelji, da ne bi mogel prislediti — hudič. Vsak gospodar kupi s tako posvečeno svečo vred ženi še rdečo vitico1); to ji ovijajo v otročji postelji okoli noge, roke in posodja njenega, zato da ne bi mogla niti njej, niti detetu naškoditi kakova čara. Tudi morsko^ nogo („Drudenfuss“) spletajo iz nje zoper čarovnice in moro. Še veliko večjo moč pa ima — mislijo — oboje, ako je Svečnica . . v nedeljo. (W. II. 135).
Nemška vraža pravi nadalje: Na Svečnico se ne sme presti, drugače rijejo krti, a ovce dobe vrtoglavico („Dreh-krankheit“), ali pa prilomasti volk. — Jesti treba kašo in jako dolgo ali veliko meseno klobaso, zato da bode lan velik. —• Če na Svečnico solnce sije, potem zmrzuje še šest tednov (nekod 40 dni, a nekod štiri tedne); jazbec (oziroma medved) mora pa uprav toliko časa ostajati v svojem brlogu. (W. II. 79).
Razvidno je, da se tudi Nemcem ta medvedov ali jazbečev račun ne strinja do zobca.
Sv. Blaž (3. febr.).
Na Krškem imajo ta dan ljudje v c6rkvi okoli vrata po dve sveči, da potem vrat ne boli. (Zapis. g. Romih). — Za mladih nog videl sem v Metliški župni cerkvi neko kmetsko ženo „Belo Kranjico11, kako si je (sama samcata) držala na sv. Blaža dan, klečeč pred v<51ikim oltarjem dve voščeni, ne-goreči sveči2) pod vrat, in to navskriž.3)— Isti običaj biva še tudi po nekaterih drugih krajih slovenskih in hrvatskili, zlasti po Dalmaciji. (P. u. p.). Uzrok je isti, — kakor i pri štaj. Slovencih, ki si tega dne z blagoslovljenimi svečami ,po vratu drgajo1. („Črtice“ 6).
V	Adlešičih je na sv. Blaža dan vsega bl&ga (živine) ,god‘. Zato ni ta dan nihče no vpreza. (Zapis. vč. g. Šašelj).
Wachsstock.
a)	Beli Kvanjci pravijo uže zdavna „dve voščeno . . sveče itd.
■1) Po čeških krajih držo o takozvanom vratnom blagoslovu („Hals-woihe“) toga dno po dve goreči sveči navskriž nad glavo... f^Festkal.'1 42).
To se strinja s tem, da je bil po Nestorjevi svedočbi starim, poganskim Rusom Veles ali ,Volos‘ živinski bog,x) tedaj vse živine zaščitnik ali varuh, in da se je ta lastnost njegova v krščanski dobi prenesla na svetnika, kateremu je po ruski ime ,Vlasij‘ (Blasius, Blaž2). To, da je rusko ime svetnikovo jako podobno poganskega boga imenu, pripomoglo je, da so si novi preverjenci lažje priljubili novega krščanskega svetnika ter mu prisvojili tudi mahom poprejšnjega poganskega boga.. poglavitno lastnost.
V	,Dubrovniku1 pravijo: „Kandelora:') — zima fora4); veli Blaž,6) dajelaž" (ali: „za njom ide Blaž, koji veli, da je laž“). (Vuk. „rječn.“ 30: Blaž . . = Vlaho). — S temi besedami se praznoverje postavlja samo . . na laž.
‘) Dvakrat čitaš: Volos'[> . . skotij . . bog'l> . . [uprav: . . „B0JI0C0MI. ci(0’riuM[i 6oroMi>“ in ,,BoJlocn, CKOthii dorn“ . .] v Nestorjevem letopisu, in to: k letoma 907 (6415) in 971 G479). Prim. Miklošičevo izd. Vindob. 1800.
2)	Prim. zarad preglasja: Basilius, Bazil in rus. Vasilij; zarad stvari pa str. 146.
s) Nm: sviečnica (sretenije).
4)	Van; nsl. vim, včn, [t. j. zime konec].
b)	T. j. prvi dan po svečnici.
1 ‘opravki.
str.	137,	vr.	20 namesto:		,,moSkiiz“	čitaj:	: moški iz.
))	))	>>	29		,,vunci“	»	vuci.
»)	140,	op.	, 6.		„To“		Po.
	n	vr.	24	>>	,,svet»>“	1)	sveti..
	141,		23	jj	„dalajo“	V	delajo.
»	144, (v pesmici)			M	„k<51 s“	>>	k61as [kolos].
	146, („		)	„	„0 zvfirja	))	Ot zvfirja.
	148,	vr.	5 od zdol.		„vnpoušti“	j;	vypoušt.i.
Jožef Lamberg,
drugi avstrijski poslanec na turškem dvoru (1489—1554).
Spisal Ivan Steklasa.
Viri, katero sem vabil pri toj razpravi, so sledeči:
1.) Ani v. Geray: Orkundon und Aktenstucko zur Geschichte dorVor-hiiltnisso zvvischon Oestcrreich-Dngarn und der Pforto im XVI. nnd XVII. Jahrhundorte. Aus Archiven und 1’ibliotliekon I. Gesandscliaft K. Fcrdinands I. an Sultan Suliman I. 1530 und 1531—1532. Wion 1840.
2 ) Hormayr’s Avcliiv fiir Gcschichte. Statistik, Literatur und Kunst. XII Jlirg. Wien 1821. Nro. 154, 155, 157. Die Stein und Katzcnstein. Von Profossor llichter.
3)	Arohiv fiir Kunde osterreichischer Goschiehtscjuellen. Herausgo-geben von der z ur Pflego vatorliindischer Goschichto anfgestelltcn Commission d. kais. Akad. d. Wissensehaften (Wien, Staatsdruckerei) Bd. VII. (1851). Str. 187—203: Ein Beitrag *ur Geschichte der Lamberge von Stein. Von Franz X. Pritz.
4. Valvasor knj. IX. Str. 46—G4.
5.) Bucbholtz. Geschichte d. Regierung Ford. 1. li. IV. Str. 95—101. li.) Zinkeisen. Geschiclite des osmanischon Reiclies. H. II. Str. 724	733.
7.) Dimitz. Geschichte Kmins I. II sv.
8.) Letopis ,,Matico Slovensko11 1871.: Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim obzirom na Slovence. Spisal Janez Parapat.
9.) Rad jugoslavensko akademijo. Knj. LVI. Putovanjo po balkansko«) poluotoku XVI. vicka. Od dr. P. Matkovima.
10.) Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez Trdina.
11)	Slovensko Pesmi kranjskiga naroda. V Ljubljani. 1839 -1841.
l||feambergi spadajo mod naj starejše plemenitaše na Kranjskem. Posebno pa so se proslavili še-le za cesarjev Friderika IV. (1439—1493), Maksimilijana	1. (1493—1519) in Ferdi-
nanda I. (1522—1564), ter so bili takrat med velikaši u	kranjskimi tako znameniti,	kakor so bili na Češkem
1	Roženbergi, na Moravskem	Žerotini in na Hrvaškem
Zrinjski in Frankopani. Po listinah lehko zasledujemo njihov rod nepretrgoma do početka XIV. veka, in sicer do Viljelma 1., ki je živel okoli 1. 1330. En potomec njegov, namreč Jakob,
sestavil je prvi rodoslovje, v kojem trdi, da so se prej zvali Viteziči. Ker je bil pa eden iz njih rodu hrom, nemški: „lahm“, zato pravi omenjeni rodopisec, so jih nazivali Lamberge, in so si ta priimek pridržali tudi nadalje. To j6 pa kaj neverjetno. Po našem mnenji je namreč njihovo ime prav slično imenu Leonberg, ki se nahaja v mnogih listinah kranjskih uže v XIII. veku. To ime se je spremenilo v slovenskem jeziku sčasoma v Lamberg. Omenjeni Leonbergi so imeli mnogo posestev na Dolenjskem in po ostalem Kranjskem, kakor tudi Lambergi v XV. veku. Na ta način so bili Lambergi bržkone deželni oskrbniki v Gorenjem Kamniku ter tukaj nasledili rodbino Pirs okoli 1. 1310. tudi v Črnelu.
Valvasor deli Lamberge na štiri betve: na črnelsko in kamniško na Gorenjskem, na boštanjsko na Dolenjskem in na snežniško (orteneško) na Notranjskem. Od črnelskih so na glasu Jurij Lamberg, ki je bil 1. 1438. deželni namestnik; okoli 1. 1445. je živel Jurij Lamberg mlajši, tudi deželni namestnik. Kupil je grad Kamen blizu Gutenberga. L. 151(5. nahajamo na Črnelu Andreja Lamberga, katerega so uporni kmetje oblegali v njegovem gradu. Le-ta je postal 1. 1529. deželni upravitelj kranjski. Tudi so nam še znani kot deželni poslanci Jurij Lamberg 1. 1543. Maks 1. 1566. in Nikolaj 1. 1567.
Od boštanjskih je poznat Henrik Lamberg, kot utemeljitelj te betve. Njegov sin Krištof iz zakona z Uršo Hager je bil veren drug cesarju Maksimilijanu 1. ter glasovit junak. On je bil mej poslanci, ki so imeli skleniti ženitbeni ugovor z Marijo Burgundsko in Maksimilijanom I. L. 1481. in 1484. je posredoval pri sklepanji mini z ogrskim kraljem Matijašem. Za zasluge njegove ga je povitežil novoovenčani cesar Maksimilijan v Ahenu 1. 1486. in 1. 1494. mu je dozvolil isti cesar, da je smel s svojim grbom zediniti tudi podedovani grb Podvinski (po konci stoječ črn lovski pes v zlatem polji); kajti njegovega pradeda Viljema II. soproga je bila Ditmunda Podvinska. Krištof je bil oženjen z Rozino, po drugih s Suzano Radovliško, in od njegovih otrok je bil Viljem njegov naslednik. On je v slovenski narodni pesni postal mitična oseba. S konjem, ki je sedem let zobal le zlato pšenico in pil sladko rebuljo, pridirja v eni noči in enem dnevu od svojega grada Kamnika na. Dunaj; tu se bori pod okriljem Matere Božje s strašnim Pegamom, kateremu pomagata dva vraga. Po hudi borbi vendar premaga na ravnem polji pred veliko množico Dunajčanov strašnega protivnika. Odseka mu glavo ter jo pred cesarja prinese; le ta mu pa da za dar tri gradove na Kranjskem, katere si sam izbere. Ali osem dni po svatbi z neko mlado poljsko deklico umre, začaran od stare Marjete.
Pa ne samo v narodni pesni živi ta junak, nego tudi v slikah, ki so se ohranile v kamniškem gradu. Vseh skupaj je devet. V njih je Lamberg naslikan štirinajstkrat sedeč kot zmagovalec, dočim njegovi protivniki vsi na tleh leže; samo sedemkrat ga vidimo na teh slikah premaganega. Boril se jo pa s cesarjem Maksimilijanom L, krajiškim grofom Albrechtom badenskim, grofom Friderikom Hohenzollerskim, Tiboltom Ha-rahom, Albrechtom Klevevžkim, Veikhartom Polheimom, Vol-kartom Turjaškim, Jakobom Lambergom, in posebej še po narodni pesni: z glasovitim Pegamom. Premagali so ga samo cesar, njegov brat Jakob in krajiški grof badenski. Tudi še kažejo dandanašnji v kamniškem gradu na kamenite jasli, iz katerih je Krištofov konj zobal sedem let pšenico in pil samo rebuljo. Konjak pa so sčasoma spremenili v človeško stanovanje.1)
Po narodni pesni je obljubil cesar slavnemu junaku vse, kar bi si želel in sicer, dokler bo njegovega rodit. Obljuba se je pa Lambergom tudi v obilni meri spolnila, posebno za vlade kralja Ferdinanda I. in njegovih naslednikov. Zunanja moč boštanjskih Lambergov, ki se kaže v bogastvu in časteh, narasla je ravno v tem času, pa se je nekoliko do današnjega dne vzdržala. Lambergi so se odlikovali i kot bojevniki i kot državniki, tako v notranjih zadevali naše države, kakor tudi v zunanjih kot poslanci na različnih dvorih. Velike zasluge so si pridobili za vso državo, pa tudi za posamezne dežele, posebno za Kranjsko v turških bojih. Zavoljo te vernosti in požrtvovalnosti so jim bili tudi vladarji posebno milostljivi in nagneni ter so jih vselej odlikovali za njihove zasluge. Tako so bili povzdigneni na čast baronsko 1. 1524., v grofovski stan pa prvikrat 1. 1641. Cesar Jožef I. jim je podelil kneževsko' dostojanstvo 1. 1707. Tj. 1524. so bili Lambergi uvrščeni v gosposki stan na Dolnjem Avstrijskem; državljanstvo na Češkem, Moravskem in Šleskem so dobili 1. 1607., na Ogrskem pa 1. 1791. Med raznimi častmi, katere so Lambergi dedne imeli, dobil je baron Jakob Lamberg, dedno deželno konjušništvo za Kranjsko in slovensko okrajino (Metlika) 1. 1566.; deželno nasledno ključarstvo so dobili Lambergi na Gornjem Avstrijskem 1. 1675., a 1. 1708. tudi čast deželnega lovca ter na Solnograškem čast deželnega konjušnika. L. 1861. so bili poklicani Lambergi tudi v gosposko zbornico na Dunaji.
Pa jih je tudi velik broj članov te rodovine, ki se svetijo kakor svitle zvezde na obzoru domače in avstrijske zgodovine. Odlikovali so se Lambergi kamo državniki i vojsko voj i tamo
') Tako je pisal ljubljanski prof. Riclitor 1. 1821. Da-li se šo dandanašnji vidijo te slike in jasli, pisatolju ni znano.
i cerkveni dostojanstveniki. Kranjska plemenitaška rodovina popela se je točajem štiristoletne zgodovine do velike slave in moči ter spada še dandanašnji med najuglednejše veliknše avstrijske.
Mej vsemi Lambergi pa se je še posebno odlikoval kot državnik Jožef baron Lamberg. Njegovo dvakratno poslanstvo na turški dvor dokazuje najbolje, kako visoko ga je čislal kralj Ferdinand I., izročaj oč mu tako važne opravke, da ugovarja s turškim sultanom, ki je bil takrat strah in groza vsem krščanskim državam, posebno pa še avstrijski.
Jožef Lamberg je član snežniške (Šneperske) betve te rodovine, ki je imela svoja posestva na Notranjskem, namreč Snežnik (Šneperk) in Or tenek. Njegov ded je bil Baltazar Lamberg, eden od treh sinov Viljemovih in utemeljitelj glavne betve Lambergov. Živel je okoli 1. 1437. in je bil deželni upravitelj v Loki. Oče Jožefov pa je bil Jurij II. (rojen 1409., umrl 1. 1499.), starši sin Baltazarju in Marjeti rojeni Abfaltern. Jurij je bil za cesarja Friderika IV. vrhovni zapovednik državne vojske in ob enem tudi na meji slovenske krajine (marke). Za njegove velike zasluge mu je podelil cesar po smrti Urha Celjskega (1456) graščino in kulo Ortenek na Notranjskem. Le-ta grad je bil sicer uže poprej lastnina Lambergov, ali so jim ga Celjani po dolgotrajni borbi vzeli. Jurij je bil dvakrat oženjen; iz prvega zakona je znamenit Krištof, vladika sekovski, iz druzega pa naš Jožef, ki je osnoval orteneško postransko betvo v Boštanji in pa Gašpar, ki je postal praded glavne orteneške betve v Ottensteinu in Stockerau-u. Le-ta rodovina se je celd do današnjega dne ohranila, boštanjska pa je izumrla.
Jožef se je porodil v Orteneku 1. 1489. Odgojeval se je doma, kasneje pa je hodil tudi v domačo šolo, kjer se je naučil slovenski kakor njegov vrstnik Žiga Herberstein. Temu i onemu je kasneje slovenski jezik veliko koristil. Jožef pravi sicer sam, da se je malo učil, temveč pa se igral. Moral je biti tedaj jako nadarjen, ker je kasneje pokazal toliko sposobnosti in spretnosti v vseh razmerah življenja svojega. V desetem letu svoje dobe je izgubil očeta. Vzel ga je zatorej k sebi ondanji štajerski deželni glavar Rupert Reichenburški 'kot plemičkega dečka, da ga po ondanjih šegah stanu primerno odgoji. Tukaj se je vadil v vitežkih umetnostih svojega časa ter je spremljal uže v 14. letu svoje dobe gospoda svojega v vojsko na Bavarsko. Rupert Reichenburški je moral biti gotovo izurjen in za svoj čas naobražen mož, da je razumel mlademu Lambergu vcepiti v srce tako plemenita svojstva, kakeršna so bila v onem času kaj redka. Po smrti Ruperta Reichenbur-škega je hotel bojaželjni mladenič na Ogrsko, kjer se je bila
huda -vojska vnela; ali ker je bil še premlad, moral jo ostati doma. Ker so bili pa uže ondaj Lambergi na dvoru cesarja Friderika IV. jako čislani (vsaj je bil Gašpar Lamberg cesarjeviču Maksu drug v igrah), pozvali so tudi našega Jožefa na cesarski dvor. Kot 171etni mladenič je prišel na cesarski dvor ter je ostal od tega časa skoraj vse svoje življenje v službi avstrijskih vladarjev. 1'Jže precej prvo leto (1506.) spremlja cesarja Maksimilijana 1. v benečansko vojsko, ki je trajala več let mej Benečani in Avstrijci ter našim slovenskim krajem mnogo naškodila, kajti vršila se je večjidel na slovenskih tleh in vodila skoro edino le na stroške slovenskega naroda.
Benečani so plenili po Primorskem in Kranjskem ter žugali celd Ljubljani; a Slovenci so je hrabro zavračali. L. 1514. imenujejo nam viri izrecno našega Jožefa Lamberga mej slovenskimi plemenitaši, ki so se bojevali z Benečani. Mej to vojsko vnela se je buna mej slovenskimi silno tlačenimi kmeti proti gospodi (1513—15). Jožef Lamberg branil je hrabro grad Ortenek na Notranjskem ter miril kmete z lepimi besedami, dokler se ni zbrala mala četa v sosedstvu ter mu prišla na pomoč.
Po teh dokončanih bojih je živel Jožef Lamberg večjidel na cesarkem dvoru. Tako ga nahajamo 1. 1518. na Dunaji pri cesarji Maksu, ravno ko mu je doma umrla prva žena. Pa tudi po smrti cesarja Maksimilijana I. (12. jan. 1. 1519.) ostane na dvoru, kjer ga je Karlo V., naslednik Maksimilijanov, na dan svojega venčanja povitežil. L. 1523. je postal deželnega glavarja kranjskega namestnik, pa je v tej službi imel mnogo skrbij in težav, da ohrani zemljo okrutnih sovražnikov krščanstva. Turki sicer za cesarja Maksimilijana I. niso napadali tako strašno slovenskih dežel kakor poprej; samo 1. 1511. so razgrajali po metliškem okraji, po Goriškem, po Krasu in Paznu. Več sto vojakov naših so pograbili in odgnali v sužnost. Temhuje pa so pritiskali na sosedno Hrvaško. Nobeno leto ni minilo, da ne bi bili te nesrečne zemlje poplenili. Hrvati so odbijali napade z vso hrabrostjo, da se je ves krščanski svet čudil njihovi hrabrosti, kajti zapuščeni od vseh stranij, morali so sami varovati zapadni krščanski svet pred temi divjaki. Njihov kralj Vladislav II. (1490 —1516) in kasneje Ljudevit II. (1516—1526) jim nista mogla nič pomagati, ker sta imela dosta opraviti z nezadovoljnimi Ogri. Edini papež Leon X. se je zavzel za,nje ter nagovarjal vse krščanske vladarje, da pošljejo pomoči tem mučenikom. Ali tudi ta klic se ni slišal v Evropi. In tako je moral Peter Berislavid, vladika in ban hrvaški, brez vsake podpore sam nadaljevati borbo proti sovražniku krščanstva.
Po smrti Maksimilijana I. prično Turci znova pleniti po slovenskih deželah. Razen turške sile pretila je še druga nevarnost slovenskim deželam, osobito Kranjski, kajti z a čelo se je (1. 1525.) mej slovenskimi kmeti spet prav nevarno gibanje, do prelivanja krvi vendar ni prišlo. Deželnega glavarja kranjskega namestnik Jožef Lamberg ukazal je kranjskemu plemstvu, da ima biti pripravljeno za vsak slučaj, in zbralo se je 300 konjikov v Kranji, kar dokazuje, da je imel upor bukniti na Gorenjskem. S temi odločnimi naredbami odvrnil je'deželnega glavarja kranjskega previdni namestnik veliko nesreče od dežel slovenskih, ki je ravno takrat zadela Solno-graško in Gorenje-Štajersko.1)
Bodočega leta bila je bitka pri Mohači (dne 29. avgusta 1526). Turki so zmagali Ogre in vsled te turške zmage povečala se je nevarnost tudi za slovenske zemlje, posebno pa še za Kranjsko, kajti skoz Hrvaško so mogli Turki zdaj prav lahko napadati naše zemlje in sicer tem laglje, ker so se Hrvati radi izvolitve novega kralja mesto Ljudevita II. razdelili na dve protivni stranki, kar je Turek lahko zvedel, pa se tudi s tem okoristil. Zatorej je nadvojvoda Ferdinand dovolil na prošnjo deželnih stanov, da smejo zvonove shraniti v mesta in trdne gradove, da jih Turki ne odneso. Zabranil je tudi prodajati živino, žito in konje na Laško ter nabirati vojake za tuje zemlje, ker so doma tako potrebni. Drugo leto se je nadaljevalo utrjevanje mest in gradov. Na deželne stroške se je zbralo 300 lahkih konjikov in za zapovednika jim je bil dan Janez Pihler. Za pet mesecev so dobili plače 7996 gold. Dne 9. aprila je izdal deželni namestnik Jožef Lamberg oklic za vojsko. V slučaji, da se Turki približajo, dalo se bode znamenje s streljanjem in kresovi po hribih, in potem mora biti vsakdo pripravljen na vojsko in preskrbljen za nekaj dni tudi s hrano. Gorenjci naj se zberd v Kočevji, Dolenjci v Novem Mestu, Istrijani in Kraševci pa v Šilertaboru. Plemstvu je bilo naročito zapovedano, da mora priti osobno, da more podložnike v redu držati. Na prošnjo stanov je nadvojvoda dopustil, da se smejo za obrambo dežele vse zlate in srebrne cerkvene dragocenosti upotrebiti, ali s to pogodbo, da se imajo kasneje povrniti. Da se bode pa vedelo, koliko da je cerkvenega premoženja, imele so se vse te dragocenosti vpričo stanovskih komisarjev dati kovniškemu mojstru zapisati, tehtati in ceniti. To oddano blago se je moralo na Štajerskem hraniti na graškem gradu pod tremi ključi, in iz dežele se ni smelo nič poslati. Na Kranjskem pa so
') O turSkih vojskah kakor tudi o kmečkih bunah pisal je uže pokojni Janez Parapat in sta obo razpravi tiskani v „Letopisu Matice Slovenske” za leto 1869. in 1871., in torej ni treba nobenoga ponavljanja.
sprejeli in varovali te dragocenosti v vrednosti od 17.438 gold. na ljubljanskem gradu Krištof baron Krn j g, Janez opat Zatiški in Jožef Lamberg. Tako se je vse pripravljalo na vojsko, da se zemlje ubranijo sovražnika, ki je mogel vsak čas udariti čez mejo. Da so bile pa te priprave koristne in potrebne, pokazalo se je uže 1. 1528. in 1529., ko je Turek prihrumel na Kranjsko; dobro pripravljeni Slovenci ga kmalu užugajo in čez mejo poženo. Vendar pa našemu Jožefu Lambergu, ki je vodil vse bojne priprave na Kranjskem, ni bilo sojeno, da zapoveduje sam tudi slovenskim četam v bojih proti krvoločnemu vragu, kajti cesar ga je uže 1. 1527., kmalu po mohački bitvi, poklical k sebi na Ogrsko ter ga imenoval vojaškim svetovalcem avstrijski vojski na Ogrskem, kjer je verno služil kakor poprej na Kranjskem. Kralj Ferdinand L, ki je imel po naslednjem ugovoru pravo na ogrsko in hrvaško kraljestvo, moral se je tukaj boriti za prestol proti Turkom ter Janezu Zapoljskemu, katerega je turški sultan v borbi proti cesarskim podpiral. Ko je pa Ferdinand uvidel, da bode borba proti Turkom bržkone brezvspešna, hotel se je s sultanom zlepa pogoditi, pa je zato poslal 1. 1528. prva svoja poslanca, namreč Žigo Višnjegorskega in Janeza Hobordanca v Carjigrad. Ali Turek se ni dal tako lahko pregovoriti, nego odpusti Ferdinandova poslanca z ošabnim odgovorom, da bode uže on sam kralja Ferdinanda na Dunaji posetil, naj le vse lepo zanj pripravijo. Ferdinand se je moral vsled tega zopet oboroževati, ali ker le ni mogel dobiti zdatne podpore in pomoči, hotel je še enkrat poskusiti, da se s sultanom pomiri. Zatorej odpravi Nikolaja Jurišiča na pot z mnogimi darovi za velikega vezira in sultana. Ali prepozno je bilo. Jurišič je prišel komaj v Metliko, ko se je sultan uže približaval Dunaju s strašno vojsko. To je bilo 1. 1529. Vendar se sultanu ni posrečilo tega mesta osvojiti, nego se je moral sramotno vrniti nazaj na Turško; kajti kristjani so se pri tem obsedanji dunajskem hrabro držali pod vodstvom Nikolaja Salma, ki je pa v tej borbi na žalost vsega krščanstva zaglavil. Bržkone se je pri tej priliki odlikoval tudi .Jožef Lamberg kot vojaški sovetnik in hraber borilec, čeravno nam o tem ni nikjer nič zapisanega ostalo, pač pa o njegovih sorodnjakih Melhardu, Krištofu, Vuku, Janezu in Gotha,rdu. Pa tudi po tej zmagi ni kazalo Ferdinandu nič drugega, nego mirno pogoditi se s sultanom, kajti znali so dobro, da more Turek hitro novo vojsko zbrati ter drugo leto zopet priti. Takošen strah je bil takrat pred mogočnim Turčinom!
Poskusi torej v tretje s poslanstvom. Za to sta bila odbrana Nikolaj Jurišič, ki se v tedanjih službenih listinah zove kr. svetovalec in nasledni komornik na Hrvaškem ter kapetan na Reci in v Kisegu, ter naš Jožef Lamberg. Ž njima je šel tudi
kot latinsk tolmač doktor prava in pooblaščeni odvetnik Benedikt Kuripešič1) iz Gornjega grada na Štajerskem, ki nam je kasneje to potovanje tudi opisal v posebni knjižici. Meseca avgusta so zapustili poslanci Avgsburg s spremstvom 24 oseb ter potovali skozi Ljubljano na Hrvaško. Lamberg je šel s svojimi ljudmi skoz Šmarje, Razsuplje, Višnjogoro, Žatičino, Trebnje, Mirno Peč, Novo Mesto, Mehovo in Metliko, Jurišič pa skoz Krko, Žužemberg, Sotesko, Toplice, Lužo in Metliko, kjer so se potniki sešli. Po teh potih so v 15. in 16. veku Turki dohajali na Kranjsko iz sosedne Hrvaške, in Metlika je bila zatorej važna obrambena točka za slovenske zemlje sploh, a še posebno za Kranjsko. Ravno takrat, ko je naše poslanstvo prispelo v Metliko (24. avg.), bili so v Metliki Ivan Karlovič, ban Dalmacije in Hrvaške, Ivan Kacijanar, kranjski deželni glavar, in mnogi drugi kranjski in hrvaški vojaški poveljniki, ki so ravno tistega dne pregledavali zbrano vojsko. Dne 25. avgusta gredo naši poslanci iz Metlike čez Kolpo na Ribnik, Novigrad pri Dobri, potem čez reko Mrežnico na Kamengrad, Ključ in Šokol v Bosno, Srbijo in Bolgarsko. Bližji in sicer navadni pot na Turško je vodil skoz Ogrsko na Beligrad in Niš v Srbiji; ali ti kraji so bili tedaj vsi v turških rokah, ter je bilo nevarno potovati po teh predelih. Po dolgotrajnem in težavnem potovanji skoz Vrhbosno, Višehrad, Zvečaj in Kosovo, pridejo poslanci 17. oktobra v Carjigrad, povsod pričakovani od množice sultanovih dvorja-nikov. Še le deveti dan ju je pustil veliki vezir pred se. Poslanca sta dobila od kralja Ferdinanda posebne napotke in priporočilna pisma za sultana Solimana, velikega veziraIbrahima in bosenskega upravitelja Hozrev bega. Jožef Lamberg, ki je, kakor sam piše, znal slovenski, nagovoril je Ibrahima v nemškem jeziku — tako mu je bilo namreč zaukazano — Kuripešič pa je narekoval njegove besede v latinščini. Ker pa nikogar ni bilo zmožnega tega jezika in Turci niso razumeli, kaj poslanci želč, nastala je zmešnjava in vlekle bi se bile obravnave, ko se ne bi bil Jurišič oglasil v hrvaškem jeziku, ki je bil takrat sploh v navadi v Carjigradu ter so ga znali tudi sultanovi dvorjanici. Morda bi bil Lamberg bolje pogodil, da je slovenski spregovoril nego nemški, ali on se je moral točno držati izdanih propisov. Ibrahim je po navadi svoji poslanca popraševal to in ono, vmes tudi podrobil kakšno zabavljivo, ošabno in zaničljivo opombo. Na terjatev, da se Ferdinandu prepusti Ogrska, odvrnil je, da nima nobene pravice do nje, pravi njen gospodar
* .
‘) Obširnejše o tem znamenitem moži v prihodnjem „Letopisu“. Kratke podatke o njem najdeš v Književni — zgodovini Slovenskega Štajerja od Macuna. 1883.
je sultan, ki si jo je dvakrat z mečem privojskoval. Ferdinand se pač imenuje kralja ogrskega, a kje pa je to njegovo kraljestvo ogrsko? Ali ste mar dve kraljestvi tega imena? — Ko sta poslanca začela prošnje svoje podpirati z denarji, odgovoril je veliki vezir, da njegov gospod ne potrebuje Ferdinandovega denarja; na to je odprl okno in kažoč na sedmero stolpov rekel, da so vsi polni zlata in srebra, katerega se dozdaj še niso dotaknili; sploh sultan ne prodaje dežel in ljudij in on ga na to ne bode nikdar nagovarjal, torej naj rajše molčita o novcih.
Dne 7. novembra sta bila poslanca z veliko svečanostjo stopila pred sultana, da bi mu poljubila roko in ga pozdravila v ime kralja Ferdinanda. Poslanca so peljali skozi dve dvorišči v sarailskoJ) palačo, kjer ju je pričakoval sultan z velikim vezirom in ostalimi veziri in pašami, beglerbegi, 2) tefterdarji 3) in državnim kancelerjem 4). V prvem dvorišči sta bila dva slona, a iz drugega se je culo rjovenje od deset na verige pripetih levov in dveh leopardov. Pravo serailsko palačo pa so obdajali telesni, stražarji sultanovi, njegovi služabniki, oblečeni v svilo in kadif n) z zlatimi kapami in do 3000 janičarjev v belih krznenih kapah. Tudi sedaj so bile zmešnjave zaradi jezika. Lamberg je nemški govoril in rad bi bil slovenski, ali ni smel, kakor je bilo uže poprej omenjeno. Iz zadrege je zopet pomagal Jurišič s hrvaščino, °) v kterej je poprosil sultana v imeni kraljevem miru, kteri vendar ni bil po želji Ferdinandovi sklenen, čeravno sta poslanca ponujala letnega davka 100.000 cekinov za sultana in 10.000 za velikega vezira, nego je bilo dozvoljeno samo premirje za eno leto, kajti ponosni Soliman je smatral Ogrsko za osvojeno kraljevino, katero je bil pokornemu svojemu varovancu Janezu Zapoljskemu podelil, a Ferdinanda je imel samo za kneza, ki si je sultanovemu veličanstvu ne enak prisvojil nepostavno kraljevsko vlast na Ogrskem. Po veliki pojedini njima na čast in po slovesu od sultana 15. novembra zadržali so ju še šest tednov v Carjigradu zaprta, ker so bili zvedeli, da je mej tem kraljevska vojska Budim oblegla. Še le v četrtek pred Božičem 21. decembra sta odrinila poslanca iz Carjigrada in 2. februarja 1. 1531. iz Krupe kralju
‘) Serail pomeni v turškem jeziku grad, palačo sultanovo.
'J) Cesarski namestniki v pokrajinah.
!l) Blagajnik, tudi turški finančni minister.
4) Državni pečatnik. s) Žamet.
‘j O tem poslanstvu, o nezmožnosti nemščine, a o veliki veljavi hrvaščine ali slovenščine kot dvorskem in diplomatskem jeziku v .Carjigradu gl. še: „Mehined Sokolovič" v knjigi „Glasoviti Hrvati-1. Kukuljcvič Matica hrvatska. 1K86 str. 74, 75. — Uredn,
poročila o slabem uspehu poslanstva svojega. V Ljubljano sta priromala dne 9. febr. Jurišič je tu bolan obležal, Lamberg pa je hitel v Line k Ferdinandu s sultanovim in vezirovim pismom, katero mu je predal z uradnim sporočilom o svojem poslanstvu na turškem dvoru. Kako ošabno je moral pisati sultan kralju Ferdinandu, vidiš uže iz naslova, ki si ga daje Soliman sam v omenjenem pismu, namreč: „Jaz sultan sem največji, najizvrst-nejši in prevzvišeni cesar; v oblasti imam grško krono, gospod sem deloma Belega in Črnega morja, potem Grške, Turške, Karamanije, Antiohije, Male Armenije, Sirije itd.“ Jožef Lamberg je postal za veliko zasluge dvorski domovnik pri kralji Ferdinandu ter je tudi še na dalje ostal na Dunaji kot svetovalec v bojnem svčtu, saj se ni mogel nikdo zanašati, da bi mir dolgo trajal.
Tako je spodletelo tudi tretje poslanstvo k sultanu. Turki pa so mej tem šarili po stari navadi. L. 1530. so do -velike noči petkrat planili čez mejo na Kranjsko ter odpeljali 3000 mirnih prebivalcev. Zlasti na Kočevskem so razsajali, dalje se pa niso spuščali, menda boječi se slovenskih batov in krogel. Bile so tedaj potrebne vsestranske priprave, ker nadejati se je bilo, da pridejo prej ali slej z večjo močjo. Kralj Ferdinand je delal v ta namen po zmožnosti. Po smrti vrlega branitelja Dunajskega mesta, grofa Nikolaja Salma, postavil je Lenarta pl. Velsaza vojaškega poveljnika vseh nemških trum na Ogrskem, Janeza Kacijanarja za prvega vojskovodjo na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, Ljudevita de Avallos za poveljnika španjolskim in italijanskim četam na vOgrskem in barona Janeza Ungnada za deželnega glavarja Štajerskega. Čeravno je Ferdinand izročil tako izvrstnim možem obrambo svojih dežel, udirali so vendar Turki v malih četah na Kranjsko uže 1. 1530., kakor je bilo poprej omenjeno. Naslednje leto so ponovili napad in prihrumeli na Pivko, toda Hrvatje s Frankopanom na čelu, pobrali so jim ujete kristjane in vse naplenjeno blago. Tudi Štajerski niso prizanesli, kajti beremo, da je v tem letu v Ljutomeru veliko škodo provzročil hud požar, ki so ga boje zanetili kleti sovražniki, in da so 1. marca na kose razsekali predstojnika Zajckloštra Andreja. Sploh pa slovenska zemlja in njeni prebivalci v tem času niso tako veliko trpeli od Turkov kakor v poprejšnih letih. Tolikanj večja nevarnost pa je pretila 1. 1532. Soliman je hotel namreč popraviti hibo 1. 1529. pred Dunajem; sramoto, ki ga je zadela pred tem mestom, želel je izbrisati. V Carjigradu so delali zato velike priprave. Splošen strah je prešinil krščanske prebivalce na zapadli, ko so zvedeli o tej nameri sultanovi, vendar pa niso mirno pričakovali tega, kar se je imelo zgoditi, temveč pripravljali so sc za hrambo na vse pretege, zlasti oni, ki so
bili Turkom najbližji sosedje in tedaj v največi nevarnosti, namreč Hrvati in Slovenci. Deželni glavar štajerski je v ta namen obhodil in pregledal hrvaške meje ter dal popraviti in utrditi vse pomejne trdnjavice. V Trstu se je nakupilo 40 stotov streliva in razdelilo po Kranjskem. Denar so pobirali za vojsko povsod, kjer so ga le dobiti mogli. Kralj Ferdinand I. in brat njegov, cesar Karol V., sta vendar enkrat prejela pomoč iz Nemške države, blizu 100.000 mož pod raznimi poveljniki.
A vkljub vsem tem in drugim ogromnim pripravam pogodil bi se bil Ferdinand vendar najrajše mirnim potem. In to je tudi poskusil s četrtim svojim poslanstvom k sultanu. Zameriti mu gotovo ni bilo, da je hotel na ta način svoje zemlje obvarovati velike nesreče, ki jim je pretila. Cesar Karol V. je bil tudi tega mnenja ter je sam silil, da to čim preje izvede. „Jaz moram Vašo nakano, čim prej poslance do sultana odpraviti, le pohvaliti", piše cesar 25. nov. leta 1531. kralju Ferdinandu. In to je Ferdinand tudi res storil. Za to poslanstvo pa si je odbral zopet Jožefa Lamberga in grofa Lenarta Nogarolo, ki je kasneje postal (1. 1540.) tržaški kapetan. Poslanstvo se je napotilo iz Ljubljane 3. maja 1. 1535. skozi Metliko na Turško istim potem kakor prvikrat in skoraj s tistimi pogodbami kakor vprvič, samo so hoteli zdaj bolj popustljivi biti. Bilo je namreč poslancema naloženo, da naj se pogodita tudi, če ni drugače, za enoletno premirje, za kterega bi se mogle mirovne pogodbe dalje razpravljati. Ako sultan kralju prepusti Ogrsko, hotel bi poslednji plačevati na leto 100.000 cekinov „penzije“; če pa prepusti sultan kralju Ogrsko, kolikor je ima v svoji oblasti, naj mu obljubita polovico „pen-zije“. Ko bi pa sultan zahteval, da ostane vsa Ogrska njemu, ali pa vojvodi Zapoljskemu, potem je njima slobodno tudi s sledečimi pogodbami mir skleniti: Januš Vajda (Janez Zapolja.) naj ostane gospodar Ogrske, ali neoženjen naj ostane, da po smrti njegovi pripade vsa Ogrska avstrijskemu nadvojvodi ali njegovim naslednikom. S početka naj ostane samo v svojem delu vladar, ko bi pa sultan zahteval, da se mu izroče tudi mesta Ferdinandova, naj se to zgodi, ali najjačja naj se pre-dade najzadnje. Poveljniki v teh mestih pa se morajo obvezati, da preda,de mahoma po smrti vojvode Zapoljskega mesta dotičnemu nadvojvodi. Najzadnje naj se izroče Požun, Šopronj, Starigrad, Trenčin, Rab, Komorn itd. Ali zato naj izplača davek sultanu vojvoda, a ne Ferdinand. Tudi se imajo pravice kraljice vdove Marije, sestre Ferdinandove, povsod zavarovati. Porokov pa ne dade nobenih; velikemu veziru Ibrahim paši je bilo namenjenih za posredovanje 10.000 cekinov „penzije“.
To poslanstvo pa bi se bilo moralo mnogo poprej napotiti, ko bi bilo hotelo kaj izposlovati. Ali preteklo je več mesecev,
predno je dobilo potrebna pisma in spremljevalcev, pa je zatorej bilo vse prepozno. V Carjigrad to poslanstvo ni niti prišlo, kajti sultan in ž njim 200.000 mož, mej njimi 60.000 požigalcev in 300 topov, bili so uže na nogah, „da kralju prihranijo dolg pot“, kakor se je tudi Ibrahim izrazil naproti zadnjemu poslanstvu. Kraljevska poslanca sta morala tedaj sultana poiskati v njegovem taboru, ki je bil takrat uže blizu Niša ob Moravi. Tukaj sta morala čakati 14 dni na bližajočega se padi-šaha. Še le 12. junija ju je Ibrahim vprvič sprejel. Vse njegovo ponašanje proti poslancema je bilo osorno in neprijazno. Ibrahim jima je odgovoril jasno, da sultan nima ž njunim kraljem zdaj sploh nič več opraviti, kajti on je le „majhen gospodek" („klains herl“), katerega na turškem dvoru prav malo čislajo; on išče samo kralja španjolskega, ki je tolikokrat govoril, da se mora nad Turka vzdigniti. Zdaj se bo pokazalo, je-li on zares cesar, kakor se imenuje; kajti cesar mora pred vsem znati svojo zemljo rešiti. »Vašega kralja pa, dostavi, ne smatramo za kralja, kajti kralj mora mogočen biti nad svojimi ljudmi in besedo držati; kajti kaj je kralj več, kakor vsaka druga oseba, ako ga tacega ne smatrajo in ako njegova beseda nima veljave ?“
V	tem smislu je govoril Ibrahim tudi še o drugih stvareh, ki niso spadale na to zadevo in pri drugem zaslišanji je prav radovedno povpraševal o starosti cesarja Karla, kralja Ferdinanda in kralja francoskega, o državnem zboru ratisbon-skem, za pot v Ratisbono in koliko časa bi potreboval, da bi tjekaj prišel. Poslanca mu odgovorita, da dober mesec, ko bi hitro jahal. To se mu je zdelo pa malo predaleč. Poslanca sta morala potem z armado v Beligrad, kjer je sultan sprejel najpoprej francoskega poslanca Rincona. Tudi le-ta poslanec je bil namenjen v Carjigrad, kamor pa ni prispeti mogel, ter se je prijavil na zaslišanje v Belemgradu. Imel je pa nalog, da sultana pregovarja, naj ne napade dežel avstrijskih. Francoski kralj je bil sicer večkrat zaveznik turški proti Avstrijcem, ali zdaj je hotel oba sovražnika pomiriti, ker je bil mir njemu samemu koristen. Ali sultan poslancu odgovori, da se mu sploh čudno zdi, kako se more kralj francoski za Karla španjolskega zavzemati, ko je vendar njegov sovražnik. Poslanec ni torej ničesar opravil. Zdaj prideta na vrsto Ferdinandova poslanca. V obleki, ki jo je njima podaril turški cesar, stopila sta predenj 5. julija. Vse je merilo na to, da bodeta poslanca pri tem sprejemu od iztočnega sjaja osolpla in zapanjena. Vsa vojska je stala v taboru, sredi katerega je bil sultanov šator. Bilo je do dvanajst tisoč samih janičarjev, ki so jima pred nosom po redu streljali, da ju preplašijo ter se jima potem posmehujejo. Soliman je sedel na prestolu, stoječem na štirih
stebrih, ki so se lesketali dragih kamenov in biserov v vrednosti več nego 200.000 cekinov. Poleg prestola pa je ležala na mizi krasna krona, umetno delo benečansko, vredna gotovo svojih 120.000 cekinov. Darila, ki sta jih naša poslanca dobila, bila so pa proti temu bogastvu kaj siromašna in malovredna. Dobila sta namreč obleko od žameta in svile, ter neke srebrne posode. Tako je razkazoval sultan našima poslancema vso svojo mogočnost, imenitnost in bogastvo, isto tako je storil tudi francoskemu poročniku in Janezu Martinuciju, poslancu Zapoljevemu.
Do zdaj še ni bilo pravega govora o namenu Ferdinandovega poslanstva. Še le na zapoved sultanovo se je Ibrahim spustil v razpravo, ali samo da ponovi ono, kar je uže večkrat rekel: sultan ne sklene miru, dokler stoje čete kraljeve na Ogrskem; on išče samo kralja španjolskega; niti ne more sultan vse Ogrske predati, niti te svoje kraljevine razpoloviti, kajti komu bi bilo to spodobno, da bi dva kralja v eni zemlji zapovedovala, eden v Budimu, drugi v Ostrogonu. Vojvoda nima nobenega prava, plačati komu odškodnine, kajti to, kar ima na Ogrskem, ni njegovo nego sultanovo. O kakšnem letnem plačevanji davka ali, kakor sta poslanca rekla, „penzije“, ni hotel Ibrahim nič slišati.
Ali ne da bi bil poslanca po zaslišanji odpustil, prisilil ju je, za vojsko korakati do Oseka, kjer je k njima pripeljal ves razsrjen nekega ujetnika. Pri tej priliki jima je očital, da njun kralj sicer mir ponuja, ali z druge strani vedno svoje ljudi pošilja v sovražnem smislu v turške zemlje. Še le 18. julija njima je predal Ibrahim zaprto pismo sultanovo za kralja z naznanilom, da zdaj njegov gospod potuje v Budim, kjer hoče pričakovati poslanca španjolskega kralja radi miru, katerega bi on rad sklenil.
Pismo sultanovo do kralja Ferdinanda je bilo podpisano 17. jul. v Oseku. Pisano je bilo z zlato in modro tinto ter v grimizno mošnjico zavezano. Glasi se pa kaj neprijazno in na mestih celo preteče: „Vedite, da sem po milosti božji in proroka našega Mohameda z vsemi svojimi prvaki, slugami in neštevilno vojsko dvignil se iz stolnega mesta. Zdavna uže sleparite uboge kristjane v deželah svojih, češ, da bodo udarili na Turško; leto za lotom izmikate tako ljudem denarje, večkrat so v ta namen tudi zbori in shodi. Zatorej sem sklenil dvigniti se zoper kralja španjolskega. Vedite tedaj, da nisem namenjen k Vam, ampak k njemu. — Ko se bližam meji nemški, nikakor ni spodobno, da popusti dežele in kraljestva in beži, zakaj dežele kraljev so kakof njihove žene: ako jih zapuste možje, pridejo tujim v last, kar je čudnA in sramotno. Saj se španjolski kralj uže dolgo baha, da pride nad Turke,
jaz pa mu grem z vojsko uže naproti. Ako je pogumen, pričakuje naj me na bojišči, ako ni, pošlje naj moji visokosti davek. Vi ste Svoja poslanca poslali, da zaprosita miru in prijateljstva. Ako to odkritosrčno in pošteno mislite, ne branimo se miru obljubiti, kakor to čast zahteva. Ostalo smo Vašima poslancema ustno izročili".
Tako se je glasilo ošabno pismo zmagonosnega Turčina, ali naša poslanca ga še nista smela odnesti svojemu gospodu, nego sta morala pod strogo stražo še dva meseca za turško armado stopinje pobirati. Morala sta gledati obleganje Kiseka, in še le 2. septembra so ju odpravili pod stražo 500 konjikov čez Šopronj do Brucka na Litavi, kjer so ju 5. septembra izpustili, da pohitita kralju Ferdinandu poročat, kar je uže vedel.
Po petmesečnem trudapolnem potovanji je tedaj prispel Lamberg s svojim drugom čez Dunaj zopet v Line, kjer sta se bila kralj in cesar z vojsko utaborila. Tukaj sta se komaj nekoliko odpočila in počasi okrevala, kajti mnogo težav sta pretrpela in mnogo nadlog videla, kakor Lamberg sam pripoveduje v opisu tega potovanja. Bilo je včasih tako hudo in zdvojno, da je mislil, da ne bode nikdar več svoje domovine videl. Vendar pa se je srečno vrnil, kakor smo videli in od tega časa je opravljal vestno svojo službo kot dvorjanik ter je potoval z dvorom po raznih pokrajinah avstrijskih. In ko je postal 1. 1535. komornik kraljice, živel je večjidel na Češkem v Pragi. L. 1545. je spremljal Ferdinanda na državni zbor v Speier, kjer ga je kralj povzdignil na dostojanstvo državnega barona. Isto leto gre tudi na Kranjsko in postane tukaj deželni glavar, ali je to službo nastopi! še le 1. 1551., ker so ga vedno na dvoru za razna opravila rabili. Tako se vrne uže 1. 1545. na Dunaj in od tod v Prago, kjer je bival ravno za šmal-kaldske vojske, za katere so se tudi Pražani pobunili proti kralju Ferdinandu, kar so pa kasneje britko obžalovali, kajti premagani so bili strogo kaznovani. Kmalu po teh dogodkih umre kraljica, in Lamberg ostane odgojitelj malodobnim Ferdinandovim otrokom v Linči. Še le leta 1551. se je za stalno povrnil na Kranjsko, kjer je prevzel važno uže poprej mu podeljeno službo deželnega glavarja. Umrl je 1. 1554. v Ljubljani, in bil pokopan v stolni cerkvi.
Jožef Lamberg je bil 65 let star in trikrat oženjen.. Od njegovih deseterih otrok ga je preživel jedini Baltazar iz drugega zakona z Margareto Khuensko. Burno in živahno svoje življenje je opisal v vezani besedi, kjer je vplel tudi mnogo lepih naukov za svoje otroke in naslednike. Glasilo mu je bilo: „Bodi v vsem zmeren11. On je svojo rodovino posebno
proslavil z velikimi svojimi deli, za katera ga je kralj nagradil z odličnimi častmi, pa so se ravno na njem spolnile besede, ki jih cesar v narodni pesni odgovarja na prošnjo Krištofa Lamberga, da bi mu podaril tri graščine na Kranjskem, namreč:
„Kar češ imet’, naj se zgodi, Kar dolgo le tvoj rod živi.“
© wi$ia®!4jiia ena ig® 1* j®;® s»iwna(»&g<WHri :aiMa"B a m a itg tmtmtmtv © ®r©1
šBkiSi*4f» ^wiwii
© M MMMMM»Nf»' ®!®i.S».!®' a,« flt® s|,;(ii,iiSf imiMinlW.©!*«»m *mM.#MKK9j
Kakšnih odnošajev nahajamo na slovenskem Štajerji glede zemlje in njenih prebivalcev.
Spisal M. Cilenšek.
ni rešila geologija glavne svoje naloge, ni bilo misliti na postransko, akoravno se je vmešaval zemljepis dosledno bolj in bolj v njeno področje. Kazala je namreč na odnošaje mej venanjo obliko zemlje in življenjem na njej; poudarjala je prebivališča velevažno kakovost in njega vpliv na ljudstev zgodovino trdeč, da se ta razvijajo povsem drugače na enoličnih planjavah, kakor pa po goratih krajih, kjer se naglo spreminjajo razne podobe vrsteče se druga za drugo. Vsak hip ugledaš kaj drugega; zdaj ti razveseljuje dušo krasen razgled raz strmine ter oživlja tvojo vobraznost; zdaj spet zreš v grozen prepad ter se raduješ nad brzonogimi plezalci, ki v dolgih skokih merijo s pečine na pečino. Prideš-li niže, pozdravlja te planšar pri studenem vrelci, veselo trobeč svoji živinici in motreč toli priljubljene mu planinke. Vsak trenotek imaš pred očmi drugo obliko, a nobena ti ne ostaja brez posebnega vtisa na notranjost. No na planjavi je drugo življenje; od prejšnjega zelo različno. Ako rečemo, da je enoličnost njega poglavitni značaj, pritegne nam vsakdo, ki je imel priliko, opazovati je vsaj površno. Ako se slednjič še domislimo narodov stanujočih ob morskih obalih, kako so se vse inače razvijali in razcvitali, res lahko vsklik-nemo: Kaka razlika v mejsebojnem življenji narodnem!
Zemljepisje je seveda na vse to samo kazalo, kajti nc-dostajalo mu je sredstev, posezati dalje. Odkar je pa zemlje-slovje (geologija) temeljne svoje zakone razvila ter težavna vprašanja povoljno rešila, mogli so prijatelji tej vedi misliti še na druge zadače, s katerimi se imajo baviti še prihodnji rodovi. Posamezni poskusi delali so se sicer uže pred nami,
a vse to je malenkost mimo ostalega. Ako se je domnevalo, da je rastlinstva razvrstitev zavisna od zemljeslovnih (geoloških) razmer, da so krajevne bolezni nekako navezane na zemlje kakovost ter osobito, da vnanja oblika površja pravo za pravo odgovarja samo notranji sestavi, bili so to, kakor uže povedano, le poskusi. Sevčda se je obrnilo uže mnogo na bolje; a če pomislimo, da je človeško življenje funkcija mnogih faktorjev, izmej katerih so nekoji še večje važnosti nego zemlja, lahko pritrdimo, da so taka raziskavanja jako težavna in, ker eden ter ist opazovalec ne more biti sam povsod, časih celo nezanesljiva.
Ozemlje, o katerem smo nakanili dragim rojakom nekoliko poročati, jako je majhno in vsakdo, kogar domovina zanima, lahko opazuje različnost njenih delov. Kar se tiče ve-nanje oblike slovenskega Štajerja, moramo ga deliti na tri kosove, namreč: na južne vapnene planine, na kristalasto pragorje in na brdovje ter poljano. Vsak teh delov odlikuje se po raznih svojstvih, katera v naslednjih vrstah na kratko pojasnimo.
Cesta, ki vodi od Konjic preko Vitanja in Slovenjega Gradca v Kotle, dela mejo med južnimi vapnenimi planinami in Pohorjem. Na jugu razprostirajo se prve, ki se v zahodnem delu imenujejo Solčavske planine. Dočim kažejo te vso lepoto planinskega sveta, to so njih odrastki čimdalje proti vzhodu tem nižji ter tvorijo posamezna pogorja, mej katerimi se razprostirajo ožje ali širše doline, ld so le zahodni konci štajerske poljane. Mej uže omenjeno cesto ter mej Šoštanjem, Vojnikom in Rogatcem je Dravo-Savsko pogorje, katero sestavljajo, kakor to po vapnenih gorah navadno, posamezni drug od drugega odtrgani vrhovi. Bolj izven črte ležita gora sv. Urše in pa gromada Hude Luknje ter blizu Zreč grintavec (dolomit), ki se drži kristalastih skrilavcev pohorskih. Južno pa imamo od Belihvod premo črto,v v kateri stoj 6 Kozjak, Stenica, Konjiška vgora, Boč in blizu Žetal iz treljaških tal moleča skala. Mej Šoštanjem itd. in mej Savinjo razprostira se drugo pogorje — vzhodna panoga severnih Solčavskih planin ali Paški hribi —. ki je pa precej nižje in se porazgubi uže vzhodno od Vojnika pod mlajše skladove. Obe progi sestavlja z večine gorenje triasni vapnenec in mestoma tudi grintavec. Južno ob Savinji vleko se južne Solčavske planine; tu vidimo Ostrico, Rogača, Menino in Škofovo planino in Dobrovlje. Ves ta svet sestavlja z večine gorenje triasni vapnenec. Dalje proti vzhodu pa se razširjajo mej Savinjo in Savo dokaj nižji Celjski ali Savinjski hribi, katerih skrajni konec je Rudnica pri Podčetrtku. Triasni vapnenci in ziljski skladovi so njih glavne hribine. Po tretjaški kotlini od njih ločen je Bohor, ki sega do Podsrede. V isti
črti leži tudi Kopitnik nad Savo, in se more, ker je osebljcn po mlajših plasteh od Celjskih hribov in ker je njegova, kakor Bohorjeva hribina triasni grintavec, temu pogorju prištevati. Zopet sledi tretjaška kotlina in kraj nje se dviguje najdalje na jug potisnena panoga naših južnih planin — Orliško pogorje, ki je zgrajeno od iste hribine, kakor prejšnje. Vseh pet več ali manj vsporednih pogorij strinja se v tem, da proti vzhodu postajajo nižja ter se slednjič potopč pod površje. Tej prikazni se ne moremo čuditi uvažujoč, da je tretjaško iz panonske kotline segajoče morje izpiralo njih obrežje ter zapustilo v mlajših nanja naslanjajočih se nasadih mnogo dokazov prisotnosti svoje.
V	zahodnem kotu, kjer stopijo Karavanke v našo deželo, imamo popolnoma planinski svet. Tu se nam kažo vse lepote, kar jih premorejo vapnene planine. Osobito Solčava je nekak magnet, ki prijatelje prirodne krasote zmeraj bolj in bolj vabi v svoje področje. Solčavska kotlina je obkoljena od vseh stranij od gorskih velikanov, izmej kojih so najbolj znameniti: Ostrica, Mrzla gora, Olšova, Radoha itd. Ob njih podanku leži ob bistri Savinji župnijska vas Solčava. Uro hoda na jugozahod imamo Logarjevo dolino, sotesko, katero obdajajo strme vapnene stene in v katere ozadji je Rinkin slap, začetek Savinji. Kdor je hodil po teh divnih krajih, pač ni prezrl vhoda in se radostno spomina najožjega mesta „Igle“, za katero se svet nekoliko odpira; blizu enako v Logarjevo dolino, liže gori smo povedali, da tako izvrstno planinskega svet& ne najdemo na vzhodu več, kajti posamične panoge se vedno bolj znižujejo ter prehajajo v griče in holme, ki se nazadnje potope v mlajša tla. Tedaj samo ondi, kjer je nakopičenega toliko vapnenca, so razmere povsem drugačne ter nas poučijo o postanku skoro navpičnih soteske obkoljujočih sten in strmin. Zarorej je potrebno čitatelje seznaniti z nekaterimi svojstvi in posebnostmi vapnenčevimi, ki je bodo dovele do pravega spoznanja toli zanimive zemeljske skorje ter jim pokazale poti, po katerih se odnošaji mej zemljo in prebivalci, vsaj kolikor je uže dandanašnji mogoče, spravljajo v ravnotežje. Seveda velja to v prvi vrsti samd o zahodu, kjer imamo pristne planine. Čim bolj se pa pomičemo na vzhod, tem bolj bi se oddaljevali od resnice trdeč, da so razmere povsod enake. Ne, enake niso, temveč le nekoliko slične.
Ako torej pobliže pregledujemo zemljo v gori napomi-nanem okviru z ozirom na nje geološke razmere, uverimo se, da sestaja iz hribin, ki so se reševale v raznih dobah. Najbolj razvita je triasna tvorba; tudi premogova je pomagala tvarjati integrujoč del gorovja. Kar je pa mlajšega, pokriva mestoma nižje obronke ali pa izpolnjuje kotline in doline tor je, ker
njega hribine lahko preperevajo, kmetijstvu najboljša podstava. Neko rekli bi častno izjemo dela tretjaški trahit, kateri uže vsled svojega postanka ni navezan na nižine, temveč je nalik izmečkom sedanjih ognjenikov vzrastel na dotičnem prostoru prav visoko in ostal ondi nespremenjen ali se pa po vodi preobrazil v trahitov maček. Nahaja se v večjih skupinah samd nad Savinjo tje do Vojnika ter daje rodovito zemljo.
Ker torej mlajših utvorov ne moremo jemati v poštev, preostajata nam uže imenovani tvorbi. Triasna je najbolj označena po gorenje triasnem in guttensteinskem vapnenci. Prvi prvakuje povsod in se je posebno na jugozahodu spremenil v grintavec. Ta je jasnosiv, jasno- ali rudečkastobel, časih tudi rudočepikčast; drugi pa je temen, mestoma celd črn. Kar je še drugih nasadov te tvorbe, so skoro vsi sami vapnenci, a pokrivajo le malo površja.
Premogova tvorba se je razvila v dveh členih. Tudi tu imamo nekoliko vepnenca, a več je skrilavca (ziljski skladovi), ki osobito v Savinjskih hribih zmanjšuje neplodnost vapnen-čevo, kajti precej lahko sprhni' in da dobro zemljo.
Akoravno so naša tla sestavljena iz kamenja raznih dob, vendar je njega rudninski značaj vedno ist. Kamor se ozremo, povsod ugledamo le ogljikokislo vapno in njemu sorodni grintavec, torej je poznamenovanje „vapnene planine*1 jako prikladno.
Vapnenec, najbolj pa gorenje triasni, vpliva na poseben način na pogorja venanjo obliko. Tu nahajamo pojedine drug od drugega odločene gorske korene, mej njimi pa manjše ali večje razpokline in soteske. Zaokroženih, nekako pohlevnih vrhov bi tu zaman iskali; namesti njih pa občudujemo velikanske, dostikrat navpične stene, mej katerimi so strašanski prepadi in brezdna. Posamni kosovi okončujejo se navadno v planoto, pokrito s kamenjem in skalovjem, izmej katerega mole planinke svoje bele glavice. Take razkosane in razprane stene vlečejo se časih prav daleč in značijo najbolj vapnati svet..
Mnogo so si prizadevali učenjaki ter si belili glave, kako bi se dalo to povoljno razmotati. Hkratu se jim zažari posebna misel, in sklep je bil gotov. A zidali so na močvirje in zgradba se je pogreznila. Kako neki to ? Smatrali so namreč strmine in stenaste obronke, osobito proti severu obrnene, za prelomine nadejajo se, da se bode našlo njih nadaljevanje v severnih planinah. Pragorje bi torej bilo raztegalo vapneno odejo ter te čudne sledove zapustilo. Sicer se nahajajo v severnih planinah istotako oblike, a istodobnost kamenja se ni dala zaslediti. Ako se tedaj uže ta zveza ni poistinila, česa je bilo pričakovati od obronkov, ki gledajo na jug, kjer ni nobenega nadaljevanja? Sigurno ničesar. Ozirati se je jelo zdaj
zdaj razumništvo po drugih razlogih in je, kakor se kaže, bržčas pravo zadelo. Domislilo se je tistih velikanskih zgradeb v toplejšem morji, ki sestoji skorp iz samega vapnenca ter se odlikujejo po ravno takih navpičnih stenah. To so kora-lišča, in zakaj l>i ne bile, sklepalo se je, v pradobah nastale enake stavbe! Po tem takem bi bilo nastale naše vapnene gore večinoma s pomočjo majhnih živalic, ki na milijone skupaj žive ter ogljikokislo vapno izločujejo, staveč si druga polog druge hišico, ki po smrti prebivalčevi ostane in so sčasoma v trd kamen spremeni. To nam jasno spnčuje kreda, katero moremo grobišče takih živalic imenovati, pa tudi drugi vap-nenei, katere je čas bolj oglodal in tako sledove zakril. Da, v novejšem času so raziskavanja pokazala, da je isti »planinski vapnenee11, ki je vse geologe z grozo navdajal — kateremu niti mesta niso vedeli ter njegovo ime nekako boječe izgovarjali, — večinoma sestavljen iz hišic in njih drobcev v morji bivajočih živalic. Kaj bi tudi ne, saj geologiji ni tekla zibel na planinski zemlji, temveč izven nje; torej je lahko umevno, da jr bila ta iz prva njenim zastopnikom res uganjka.
Sedaj, ko smo zvedeli, kako vpliva vapnenee vsled načina svojega postanka na gorovja venanjo obliko, moremo pogledati na n j ega površje ter premišljevati na njem živeča ustrojstva. V prvi vrsti nas zanima bilinstvo, kajti rastlina je navezana na zemljo, v kakeri se razvejavajo nje korenine, ki ji dovajajo potrebnih sokov. Resnično, vsaki rastlini ne prija isto živilo in vsaka se ne prilagodi enakim fizikalnim razmeram. Iz tega pa tudi sledi, da je krajinska podoba za-visna od kakovosti dotičnih tal.
Zemeljska tla so pa na raznih krajih različna in ker je bilinstvo zavisno od kemijske sestave in fizikalnih razmer, ni pričakovati, da bi bilo vse površje porasteno z istimi rastlinami. Obratno, barje n. pr. rodi vso drugačne rastline kakor pa trdo kamenje. Je pa vendar dosti takih zemljin, ki so bogate vseh živil in ki morejo rediti skoro vsake vrste rastlino. Na takih tleh ne moremo iskati določene cvetane. Pragorja n. pr. pokriva dokaj debela prst, kajti skorja lahko prepereva. Ako si pa slednjo natančneje ogledamo, najdemo navadno različnega kristalastega kamenja, sestavljenega iz več rudnin, ki so zopet zložene iz raznih kemijskih spojin. Pri vapnenci je pa vse to drugače; kajti vapnenee je ogljikokislo vapno, ki uže zaradi enovitosti svoje ne more proizvajali mnogovrstnih rastlin. Na našo srečo je čisti vapnenee le redkokje; v največ slučajih primešane mu jo nekaj gline.
Ne smemo prezreti, da golo trdo kamenje, ki tvarja zemeljsko skorjo, bilinstva živiti ne more. V taka tla korenine ne morejo prodirati in, ko bi to tudi možno bilo, poginile bi
14
samega gladu. Zato so pa strmine ondi brez zelene odeje, kjer nastala zemljina ne ostaja. Le v njej se razmnožuje bilinstvo, le ona je redi. Da pa koreninice lahko sprejemajo raznih solij, morajo te v vodi raztopne biti. Raztapljanje pa se vrši v prhki zemlji neprimerno laže, kakor v kamenji. Navadno topilo je voda, katera je vsej živeči prirodi neobhodno potrebna. Pozneje pa se uverimo, da je rastlinstvu tudi z drugega stališča ravno tako na korist.
Uvažujoč to, kar smo ravno naglašali, oglejmo si vapnena tla. Njih fizikalne lastnosti, kakor tudi kemijska sestava, odlikujejo se po posebnih svojstvih. Glede zadnje smo liže govorili, pa bodi še omenjeno, da so razprstenine zložene iz majhnih drobcev spodaj ležeče hribine, in ker je to ravno enoviti vapnenec, nedostaje mu mnogovrstnih živil, katerih zahtevajo razne rastline. Z ozirom na, prvo pa moramo poudarjati, da. se preperevanje v njih jako počasi vrši in da so vsled tega posuta le s pičlo prstjo. Ondi pa, kjer so preveč nagnena, zdrči ta zavoljo teže na podanke.
Opozarjamo bralce na opombo, da se čisti vapnenec, ki jo skoro popolnoma nerodoviten, le m a lok j e nahaja. Primešana, glina dela ga bolj rodovitega. Pridružuje se pa še druga okol-nost. Hribolazci, ki se podajajo za več clnij na vapnene planine, se pač nikdar načuditi ne morejo, kako je mogoče, da morejo tako divne in čarobne visočine vendar prehitro zapuščati. Nagledali so se res krasnega kraja in si iztrebili pluča neugodnih plinov, a „ naužili" so se. tudi strašanske žeje, ki je je mučila in trapila malone ves čas. Po več ur niso prišli do studenca, ki bi jim bil zopet omajal jezik ter nadomestil po končnem izlila,piva,nji izgubljeno vlago. Vse to se zares bolj ali manj tiho prenaša, a nas hkratu tudi pouči, da na takem svetu primanjkuje vode, ki je vsemu bilinstvu glede' fizijoloških stvoritev neobhodno potrebna. Zakaj pa ravno v apneni svet, nima, ali vsaj nima zadosti vode? Fizika, nam na, to odgovarja tako-le: Svetla tla ne morejo vsrkavati toliko toplotnih trakov, kakor temna. Obratno pa je njih odbojitost, jačja in posledica temu je, da je zrak nad njimi toplejši ter sposobnejši, hlapovom prvotno obliko vzdržavati. Ako pa ostajajo pare v ozračji, ni treba kapljicam curljati po kamenji navzdol in žejnega potnika, kolikor toliko okrepčavati. Pa iudi po razpokah in pokimali porazgubi se večji del dežnice prav hitro, ostala ga, izgine v podzemeljske tokove. Zdaj pa naj š.e kdo ugovarja, da taka zemlja res ugaja našim zahtevam. Prodno zaključimo ta, odstavek, naj nam je dovoljena še sledeča, opazka,. Ne samo doma, ampak povsod, kamorkoli nas vodi popotna palica, najdemo svedokov tej trditvi — seveda, v nikalnem zmislu. Voda pa ni samo kot topilo rastlinam neob-
hodno potrebna; temveč začenja in zvršuje skoro vse fizijo-loške stvoritve in je slednjič še sama živilo, ki daje rastlini po razkroj itvi toli potrebni vodik.
Ne bode nam na škodo, ako pogledamo na zemljevid in seštejemo potoke mej Trbovljami in Sevnico, ki se izlivajo v Savo. Tu ugledamo nadalje na zahodu Trbovljico, lioben pri Hrastniku, Savinjo in Sevnico, [zmej teh pa izvira Boben v tretjaških tleh, in Savinje, ki si je v tem pogorji samo svojo strugo izdolbla, ne moremo vštevati. Torej nam ostajata le dve, kojih studenca ležita v vapnenei. Za tako dolgo progo mn,lo vode v primeri z ena,ko progo mej Konjicami in Slivnico, kjer jili naštejemo devet iz kristala,stih Pohorjevih tal. Vse teko v Dravinjo.
Upoznavši činitelje nerodovitosti vapnenih tal, oglejmo si na kratko prvotno pridelovanje. Videli smo, da, je vapnenec osohito pa, grintavec vsake dobe nesposoben za, rastlinsko rast, kajti nedostaje mu debele prsti, raznih kemijskih spojin in vode. Kjer se pa tem neugodnostim pridružijo še krajinske potežkoče ter je svet neprimerno vzdignen na,d morsko gladino, ondi ni priča,kova,ti poljedelstva, /bog tega nahajamo obdelano zemljo samo v nižinah, katere pokrivajo mlajši nasadi, ki laže sprhne. To velja sam(5 o pristno planinski',m svetu, kakeršen je na zahodu, kjer odpade na, poljedelstvo kakih (> odstotkov vsega površja. Dalje proti vzhodu pa,, kjer delajo planine posamezne nižjo proge, so razmere sploh boljše in bilinstvu bolj ugajajoče. Zavoljo tretjaških plastij ni moči posameznih deležev po odstotkih izločiti.
Počim po najvišjih vrhovih planinke pojodince rastejo, t, var ja jo povsod po planotah trave in druge rastline planinske pašnike, koder jo skalovje vsaj nekoliko pokrito s prstjo. Tudi teh nahajamo samo na, zahodu, kjer še cvete planšarstvo, katero na, kakih 9% napravlja znani Solčavski sir. Proti vzhodu pa, preneha, to za poletja veselo planinsko življenje, kajti planote, so se zožile v dostikrat prav ostre grebene in na,mesti pašnikov so obronki tu porastli z drevjem. Tudi po planinah pokriva, podanke gozd, kateri od zemlje tudi nekaj zahteva,, a geološki značaj je manj merodajen. Podnebno razmero v zvezi z ležo nad morjem, osohito pa kakovost črnice, množina trohnečih organskih snovij in dr. so činjeniee, ki pospešujejo drevesno rast,. Ker imamo blizu 43°/0 gozda, moremo tla glede nato dobra imenovati.
Glede rud nam ni tria,sna, tvorba ničesar zapustila, kar l>i bilo imena, vredno. Za, prejšnjih časov toliko imenovano prehodno gorovje dalo je našim sodeželanom na severu v sihirski tvorbi bogate zaklade železne rudo;- a na, jugu se ta tvorba ni nikjer razvila in brez nje nam ne dostaje tudi
M*
toli koristne rude. Vendar pa tudi mi nismo čisto brez nje in akoprem je ni mnogo, imamo — ali bolje — imeli smo jo vendar. Sesedala se je za premogove tvorbe v Dravo-Sav-skem pogorji nad črto Skale - Frankolovo - Špitalič. Tu sede v posameznih, večkrat prekinenih progah v gorenje-triasriem vap-nenci ziljski skladovi, ki so mestoma rudonosni. Kakor drugje razviti so tudi tu imenovani nasadi kot skrilavci, ki seveda nimajo povsod rude, Kjer pa je je kaj, premrežena je z vap-nencem, ki se nekako ogrodasto v njej razvejava. Svoje dni so to rudo topili v Mislinjah in blizu Vitanja, a sedaj je vse pri krnji. Tudi pri Podčetrtku se nahaja ista ruda v ziljskih skladovih, a geološke razmere so še bolj zamotane. Kar se dobiva še drugih rud, ni to, kakor smo uže omenili, skoro imena vredno. Najbolj pa pogrešamo v premogovi tvorbi premoga, katerega imamo sploh le v mlajših dobah, dočim ga je v izvenplaninskem svetu ravno tu največ.
Našega ozemlja je premalo, da bi ozbilno misliti mogli na vpliv, ki ga imajo tla do svojih prebivalcev. A vendar se ne d A tajiti, da je tudi tu neka razlika, mej gorjanci in do-linci. Seveda je treba takoj naglašati, da so po planinskem svetu razmere sploh slične in da geološko tvorbe in njih sestavino, manj vplivajo na prebivalstvo, kakor pa podnebje. Povsod nahajamo močnih in plečatih korenjakov, vendar pa. ženski spol v rasti nekako zaostaja. Z večine so okroglolični ter delajo na opazovalca manj ugoden vtis kakor veliki in inteligentnejši dolinci.
Zaradi nerodovitosti vapnenih tal nahajamo na njih dokaj pičlo število ljudij. Ti stanujejo v daleč narazen razkropljenih hišah, vasi so jako redka prikazen. Po skalovitih pustinjah človek lahko po več ur hodi, prodno pride do kakega človeškega stanovanja. V tesni zvezi s tlemi so tudi tvarine, iz katerih se gradijo stanovanja. Res kamenja in lesa nikjer ne primanjkuje, in to sta tudi navadni tvarini, iz katerih je narejena gorska hišica. Ker poljedelstva ni mnogo, katero bi dajalo slame za pokrivanje ostrešja, nadomeščajo jo planinci ponajveč z lesom, iz katerega prirejajo skodlje.
Kedar se govori o kristalastem gorovji, radostno se spominjamo ur, ki smo jih ondi preživeli. Saj pa tudi ni bilo treba hoditi po ostrem kamenji, ampak skoro povsod se razprostira šarasta preproga raznovrstnih rastlin, ki poganjajo iz debele zemlje, katero rosijo premnogi potočki izvirajoči iz mrzlih studencev. Pa tudi iz daljave opazimo uže veliko razliko mej vapnenimi gorami in pragorjem. Raz celjskega gradu na pr. imamo tak razgled. Kako vse drugače se 1)1 išče belkaste stene in pečine Solčavskih planin, kakor temno Pohorje! Ondi ostri grebeni, čeri in prepadi, tu lepo razokroženi vrhovi, ki
se le malo dvigujejo nad celoto. Razven Pohorja prištevamo pragorju še Dravsko pogorje in južne veje Golice, kolikor je je sploh na slovenskih tleh.
Golico loči Drava od Pohorja, sockini skladovi pa od dravskega pogorja, ki se jo drži po ozki progi ob cesti iz Ma-renberga proti Ivnici. Veliko res ni to ozemlje, a z ozirom na .Spodnji Štajer vendar še precejšnje. Kot posebnost imamo omeniti še hribovja, ki se razprostira od Plešivca na zahod mej Zavodnim in Razborom čez koroško mejo. Kakor Pohorje po Dravi, tako je to po mlajših nasadih ločeno od pragorja, Venanja oblika nam je porok, da so pragorja sestavljajoče snovi po kakovosti različne od onih, katere smo srečavali po vapnenih planinah. In zares, samč temnega kamenja je videti, le tu pa tam sedi v njem nekoliko zrnatega vapnenca. Najvažnejše sestavine so: raznih vrst kristalasti skrilavci, gnajs in na Pohorji tudi granit. Kristalaste so pa vse, to je, posamezni drobci nas spominajo bolj ali manj kristalov, kateri so časih dobro razviti, časih pa so se razvili samč na eno ali dve meri, in tako nahajamo iglice in luskice v celoto zvezane.
Ako bi se ozirali na množino navedenih hribin, prisodili bi vsaki kako tretjino. Izmej skrilavcev je sljudovca največ. Njega sljuda je temnorujava, kremenjak pa rumenkastobel. Kadar preperi, postane zavoljo primešanega kršca rudečeru-javkast. Dravsko pogorje je z večine zgrajeno iz skrilavcev; tudi na Pohorji jih je mnogo na jugu in zahodu. Ostalo je pa gnajs, osrednja os Pohorjeva pa granit.
Ni najti na zemlji kamenja, ki ne bi razpadalo na vedno manjše drobce, katerih slednjič s prostim očesom niti ugledati ne moremo. Po tej lastnosti odlikuje se posebno kristalasto kamenje, čegar zlog in kemijska sestava k temu največ pri-pomaga.
Po preperevanji trdih hribin nastajajo rodovite zemljine, ki imajo vse sposobnosti glede rastlinske odeje. Kristalastega kamenja navadna sestavina je živec, ki se prvi jame razsedati in razpadati. Njega raztvorbine — kremenjača, glina in kak neraztopen kalijev kremen — imajo uže same mnogo rastlinskih živil, katerim pa se pridruže še raztvorbine ostalih zmesnin. Ko se je živec omehčal in izpral, ne morejo se druge sestavine dalje ustavljati, in po nastalih špranjah in razpokah vplivajo sedaj na kamenje vzdušnine, rosa, dež in prevažna menjava topline. Tem silam se ne ubrani nobena mešovita hribina, in preperevanje, katero osobito zmrzujoča voda najbolj podpira, sili vedno dalje v notranje skladove. Ako pa hribina nima živca, kakor sljudovec in drugi skrilavci, pomaga jej
vstlana sljuda in druge rudnine, ki se odlikujejo po skri-lovem zlogu. To lahko in precej hitro vršeče se preperevanje pragorij vpliva na vnanjo obliko bolj, kakor bi si mislil kak površen opazovalec. Vsaka čer, vsaka iglica, ost in vsak ostri vrhunec se je sčasoma obrusil in razpadel. Marsikje, koder skrilavo kamenje gleda beli dan, razcepilo se je dostikrat na prav pravilno, tanke skrili, ki počasi razpadajo v prst. Ko so se zrušile prvotne, pridejo druge na vrsto in na ta način se vrši nikdar mirujoča premena zemeljske skorje. Kaj pa je posledica temu? Prva in najizdatnejša kaže se pač v gorovja venanji obliki. Vrhovi so razkroženi in odpadajo prav polagoma v nižino; mej njimi ni tistih strašanskih 'sotesk in visokih sten, ki dičijo vapnena tla, ne podzemeljskih votlin, v katere bi zdrčala prilično površina in napravljala lijaste udrtine. Vsega tega ne vidimo na pragorali, temveč nekako pohlevne se nam zde uže iz daljave, in ako je pohajamo, se o tem tudi uverimo. Tako torej vpliva preperevanje kamenitega telesa na njega površje, površje pa na rastlinstvo.
Dočim kažejo višine in strmine vapnenih gorft, golo skalovje in le semtertja kako rastlino, to je po pragorah vse drugače, kajti debela prst jih pokriva in redi bujno bilinstvo. Seveda je temu iskati vzroka v več momentih, ki pa nas vsi vodijo do kakovosti hribin in njih lahkega preperevanja. Omenili smo uže, da rastlinstvo na golih trdih skalah ne more dobivati potrebnih živil in se tudi ukoreniniti ne more, nego samo v prhlinah. V teh pa, ki so nastale od raznih skrilavcev, granita in gnajsa, nahajajo se živežu služeče snovi prav v obili meri. Ne samd, da živec ponuja koreninam tako potrebnih lužnin, nimajo raztvorbine njegove tudi nič ogljiko-kislega vapna, ki rastlinstvu ne ugaja. Zavoljo tega pač lahko trdimo, da je pragorski svet v nasprotji z vapnenim in da ima •vse pogoje za bujno rast.
Akoprem bi zadoščali navedeni svojstvi, namreč lehko prhnenje in obilje živil na pragorah, usposobila jih je narava glede rastlinske odeje še na drug način. Ondi nahajamo namreč, kakor nikjer drugje, toliko vode, da se dostikrat temu pojavu načuditi ne moremo. Vrelci so po kristalastih hribinah naj-pravilneje razdeljeni in njih voda je ra,zmerno najčistejša. Kakor nobena tako tudi ta pri rodna prikazen ni brez vzroka. O vapneni zemlji smo uže preje govorili ter dokazali, da nje svetla barva neugodno vpliva na zračne padavine, obratno pa, pragorja, z večine temno površje. To vsrkava več, odbija, pa manj toplote. Vsled tega zrak nad njim ni sposoben vodnih par v sebi vzdržavati in dež je pogostoma, namaka. V trdno kamenje kapljevina tudi ne more hitro pronicati in tako ostaja v razrahljanem bolj na površji. Gosta rastlinska ruša jo sled-
njič zadržava, da se ne porazgubi prehitro. Pragore se torej označujejo po razokroženih likih in svežem bujnem bilinstvu, kateremu podstava je lahko sprhnevanje in množina hranečih snovij, ki se raztapljajo v toliki vodi.
Rudarstva v Štajerskem pogorji ne nahajamo, pač pa se uporablja marsikatera hribina v to ali ovo svrho. Po vshodnih obronkih prideluje se izvrstna vinska kapljica, koje bodemo še omenjali govoreč o trijaški tvorbi. Poljedelstvo se zaradi mnogih ovir ni moglo razviti na vsem ozemlji, temveč po nižjih obronkih in dolinicah, ki segajo časih prav daleč v gorovje. Drugače pa je z gozdarstvom. Najlepši lesovi, vzlasti storžnjakov, razširjajo se po Pohorji in dajejo les daleč na okrog zlasti poljancem, katere je usoda nekako na cedilu pustila. Seveda ni možno, vsega lesži spraviti raz gorovje in mnogo ga tam strohni, a na podrtijah vzrasto zopet mogočna debla.
Prebivalci so sploh drugim planincem podobni, a razmerje glede števila je ugodnejše kakor na vapnenih tleh, kajti zemlje večja rodovitost in manjše potežkoče obdelovanja privabile so obilnejše prebivalstvo in je tudi laže rede. Stanovanja so prejšnim enaka, samo da se ne rabi zanja vapnenec, temveč kristalaste hribine.
Na tem mestu omenim naj nekoliko glede duševnega razvoja Stanovnikov. Ne da, se namreč tajiti, da bi bila tla brez vsakega vpliva na duševno stran. Na srečo pa nimamo mnogo pragorja in s tem nedostatkom smo se odkrižali tudi tistih telesnih in na drugo roko duševnih nadlog, katere pačijo človeka in ga delajo za višjo omiko nezmožnega. Kdor je prepotoval gorenji del Štajerske in druge kristalastih hribin bogate pokrajine, uveril se je sam o tistih nesrečnikih,- ki niso skoro za nobeno rabo. Njih telo je nizko, glava butasta, iz očij pa gleda neumnost. Seveda se ne more trditi, da je temu kriva samo geološka sestava dotičnega ozemlja, marveč je mnogo vzrokov, ki skupno delajo; vendar se pa ne da zanikavati, da vpliva tudi geološka sestava na Stanovnike, kajti inače bi se morali nahajati tudi po mlajših t vorbah taki nesposobneži, kar pa skušnja zanikava. V mislih imamo seveda le prave kretine, in samo ti so omejeni na pragerska tla, dočim se slaboumniki, glušci, nemci, in gluho-nemci ter golšci nahajajo lahko povsod. Pravo mejo tu potegniti je res težavno in časih celo nemogoče.
Zemlja ima mnogo pripomočkov, s kojimi seza v člo" veško življenje. Nekatere kraje imenujemo zdrave, druge ne" zdrave in z večine ni lahko povedati, zakaj tako in ne drugače-Sicer pa smo ravnokar omenili, da več vzrokov skupno deluje-Ostanimo pri vodi in oglejmo si jo bliže. Novodobno zdravil"
stvo povsod in neprenehoma poudarja nje vpliv na človeško zdravje ter zahteva zdrave pitne vode. Po velikih mestih, kjer je je malo, napravljajo se vodovodi, ki so sicer prav dragi, a vendar cenejši, nego zdravje ljudij. Voda pa ima do človeka veliko moč, a ni je z lahka dobiti čiste brez rudninskih v njej raztopljenih solij in raznih plinov. Taka bi bila približno le dežnica, ki nam pa ne ugaja posebno in je tudi vedno imeti ne moremo. Vsaka druga, osobito pa studenčnica ima več ali manj raznovrstnih omenjenih tvarin, katerih se je navzela curljajoča po površji ali precejajoča se v raznih hribinah. Ko prišumi studenec na dan, zajemamo iz njega z vodo vred tudi raznih snovij, katere si je prisvojil na svojem potu. Ker so te različne, delujejo tudi različno na človeško telo. Nekoliko je takih vrelcev, katerih voda ne ostane v njem, temveč silijo človeka na bljevanje. Več je takih, katerih tekočina napravlja tiste nerodne izrastke na vratu, ki jih imenujemo golše. Po vseh krajih, po gorah in dolinah ter isto-tako po najstarejšem kakor po najmlajšem svetu jih ne manjka. Vržejsko okolico na pr. delajo z večine naplavine, a vendar je ondi mnogo ljudij, ki nosijo vse „členove“, s katerimi se naši sodeželani na severu radi pobahajo. Na severnih obronkih pohorskih, sestoječih iz kristalastih hribin, jih je mestoma tudi mnogo. Torej bi mogli uže iz tega posneti, da niso odvisni od geološke starosti zemeljske skorje. No pa tla vendar niso tako nedolžna, kakor bi se nam morda dozdevalo. Mnogoletne skušnje in natančna opazovanja so namreč dokazala, da prebivalci ob morskih obalah nimajo golš in to najbrže zaradi tega ne, ker z morsko vodo dobivajo precej joda v&se. Zato gre splošno mnenje, da prisotnost jodova v studenčnicali ne napihuje vratu, dočim ga njega odsotnost spači. Pisatelj teh vrst (pa tudi drugi, katerih imena bi lahko semkaj postavil) imel je priliko to opazovati na sebi. vZa 9 let, ko je svetila (da govorim z besedami nekega sl. Štajerca, kojega je ista usoda zadela) njega luč v Nemcih, dobil je trikrat tak čuden izrastek, kateri je pa vsakokrat z jodovo raztopino srečno pregnal. — Voda naših studencev bila bi le tedaj povsod enaka, ko bi ne izpirala kamenja in no luščila trohice za trohico iz njega. Ker pa to ne more biti, navzame se raznih snovij, s katerimi deluje po svojih močeh, kajti znani so tudi taki vrelci, ki odpravijo golšo.
A voda ne deluje samd s snovmi, ki so v njej raztopljene, tudi nje obilje ali nedostatek je preimenitne važnosti. Pragorij trdne hribine ne vsrkavajo vode, ampak ostajajo na površji vlažne. V njih razselinah se zbira voda, ki daje dosti mrzlih vrelcev, ki napravljajo mestoma močvirnata tla. Na, vapneni zemlji pa vsega tega ni in vsled tega tudi ne kretinov.
Večina opazovalcev je tega mnenja, da se ta bolezen nahaja samo po vlažno-mrzlem pragorji, po katerega senčnatih obronkih in dolinicah, kamor tudi za poletja ne prisveti solnca dobrodejna luč in kjer vse živalsko življenje v razvoji svojem zaostaja, prime se človeka samega vsaj deloma sluzav značaj mrzlih tal. Mnogo jih je nesposobnih za višjo omiko osobito tistih, ki ostanejo na mrzli domači glebi. Od rodu do rodu podeduje se ta bolezen in dostikrat po slabi odgoji in neprimerni hrani še povekša. V dokaz, da se poraja kretinizem samo na pragorskih tleh, naj omenim Šumave južnega dela, koder je jako razširjen, dočim ima ostala dežela zdravo prebivalstvo. Po naših krajih, kjer ni mnogo takega ozemlja, so le redki slučaji, ki nam kažejo človeka v tako nesrečni obliki, liže gori je bilo povedano, da vzroki skupno delujejo in neumestna bila bi trditev, ta ali ovi je najvažnejši. Vsakako pa je vpliv tal precejšen, kajti zemlja ima toliko sil na raz-polaganje, da si tega inače misliti ne moremo. Ako se hoče priti temu zlu v okom, uravnajo naj se rekam struge, izsu-šavajo naj se močvirja, posekajo naj se drevesa okoli stanovanj vsaj kakih 50m na okrog, stavijo naj se hiše na zdravi zemlji, skrbi se naj za dobro pitno vodo, ki ima vsaj nekoliko joda, prepreči naj se nezmerno uživaje opojnih pijač ter za-brani ženitev duševno nepopolnoma razvitih oseb kakor tudi takih, ki nosijo očitne bezgavke (bramorje) ali kali kake druge podedovalne bolezni v sebi. Naši sodeželani na severu pa tudi s tem veliko škodujejo telesnemu razvoju in pospešujejo napominani pojav, da uživajo premastne jedi in še z nekterimi drugimi razvadami, katerim tukaj ne moremo dajati prostora.
Ozemlje, kar ga nismo niti Pohorju, nitvapnenim planinam prištevali, leži na vzhodu slovenskega Štajerja, kjer sestavlja vinorodne Sl. Gorice v najširšem pomenu ter holmovje mej Dravinjo, Sotlo in Savo, mej katero segajo uže označeni vzhodni konci južnih Solčavskih planin in vsaj nekoliko Dravo-Savskega pogorja. To skladovje se ne da nikakor ločiti od istodobnega izven naše dežele ležečega, ki tvarja gričevje okoli ogrske nižine in radi tega, moramo koj tukaj omeniti, da je sam<5 zahodni konec imenovane kotline. Zbok tega naj še tudi pripomnimo, da niti Štajerska ni geološka celota,, tem manj nje južni del. Tretja,ško panonsko morje segalo je do pragor in v južnih vapnenih planinah izpiralo in izpodjedalo vapnate obronke ter zapustilo svoje sledove v nižjem ali višjem po-brdji. Tako so nastala mlajša znanožja in vsaj deloma izpolnila globoke zareze starših pogorij. Najvažnejša so: dravska, zreško-starotrška, skalska, laška,, kozjanska, sevniška in breška.
Ves t,a svet se prišteva 4. dobi, ali, kakor se. je poprej imenovala, tretjaški tvorbi, ki je bila za prejšnjih časov, dokler
sta strašila geologe „prehodno gorovje" in »planinski vapnenec“, tretja v številu geoloških dob. Moremo se držati tega pozna-menovanja, ah samo v sedanjem pomenu.
Tretjaška tvorba se deli na staršo in mlajšo ali, kakor se veščaki izražujejo, na eocensko in neogensko. Prve je v naši deželi prav malo in je le ob Dreti dobro razvita, drugje v gorenji Savinjski dolini pa je je najti v tako neznatnih plasteh, da je v kratkem spisu skoro omenjati ne moremo. Ti Gornje-graški skladovi so sestavljeni iz vapnenca, peščenjaka, laporja in strjenega peska. Mestoma so bogati okamenin, drugje se jih nahaja samo toliko, da se more njih geološka starost določiti. Tem važnejša pa je neogenska, ki se po kakovosti svojih plastij deli v spodnjo morsko-, srednjo- meševito- in gorenjo- sladkovodno.
Temelj tej tvorbi so brški skrilavci, ki so osobito okoli Mozirja in Gornjegagrada dobro razviti in se ponašajo z majhnimi ribami in rastlinami, kojih zadnje uže segajo v sockine sklade. Ti so za nas preimenitne važnosti in naše najzdatnejše gorivo, rujavi premog, ima v njih svoje sloje. Najbolj razviti so ob Pesnici od sv. Kungote do Ivnice, v zanožjih na severni in južni strani Pohorja, od Socke preko Špitaliča, Stoprc do Leskovca v Halozah, semtertja v Savinjski dolini, v Laški kotlini in še marsikje manjše obsežnosti. Drug drugemu nekako vsporedno tekoč se naslanjajo na skladove prejšnjih tvorb in se dvigujejo mestoma prav visoko, kakor na pr. na Šent-vidskem svetu nad Hudo Luknjo, v Halozah in drugje. Koder sO pravilno razviti, sestajajo iz treh členov, katerih temeljni labora in peščenjak je zlasti v obližji starših hribin kaj mogočno razvit. Gorenji sestavlja sljudovnata gomola, brna in glinovnati lapor. Srednji pa — premogovi slojevi — je omejen na gorska zatišja, kajti samo ondi so se mogle nanaditi rastlinske snovi, ki so se polagoma pretvarjale in porudninile. Drugod pa je stopila na premogovo mesto temna bituminozna gomola, katere mu je, tudi ondi primešane, kjer je slojev debelost pičla. To je pač lahko umevno, kajti sredi tretjaškega morja ni bilo miru, ampak dostikrat silovito valovanje razburjene vode, ki je rastlinske tvarine raznašala. V zakotjih pa, kjer so se izlivale tretjaške reke in rečice v morje, na-vrhovatilo se je toliko različnega bilinstva, da so postala od njega prav mogočna premogova ležišča, katera so mlajši skladovi pokrili. Ogljenitev te rastlinske šare, na katero vzdušnine niso mogle vplivati, vršila so je počasi in ker je bilo zemeljsko površje zdaj suho, zdaj zopet z vodo zalito, nakopičili so se slojevi drug nad drugim, kakor jih sedaj premogokopi nahajajo. Da se premog ni napravljal v globokem morji, svedočijo tudi sladkovodne in v močvirjih živeče živali, kojih okainenine
nam spričujejo istodobnost ,3 tem gorivom. S to trditvijo zlagajo se zares tudi nahajališča našega premoga in vsakdo ve, da ga ne kopljemo sredi Savinjske doline, kjer bi se v globini najbrž nahajali sockini skladi, temveč v postranskih kotih, kjer je bilo nekdaj mirno, sedaj pa je precej živahno življenje, seveda v drugem pomenu. Naš premog, osobito v debelih slojevih, je izvrsten in se odlikuje tudi še po tem, da daje malo pepela. Besede vredno glede sockinih skladov je tudi še to, da jih marsikje na tretjaškem svetu pokrivajo mlajše plasti, torej se koplje premog mestoma navidezno na inačem svetu, a še enkrat bodi povedano, da ga je najti pri nas samo v mlajši tretjaški tvorbi in sicer v sockinih skladih.
V	zahodnem delu Sl. Goric, osobito na obeh straneh železnice mej Dravo in Muro ter okoli Rogaške gore razvili so se morski skladovi drugače. Tu pokrivajo zemeljsko površje laporji, opoka, pesek in peščenjaki. Dočim pa se nahaja lapor bolj na severu, opoka na jugu, sta pesek in peščenjak povsod dobiti ter delata višjo plast. Okamenin je dobiti prav malo in še te so slabo ohranjene, da jih je navadno prav težko razpoznati. Najmanj jih hrani opoka. Kjer pa se je preobrazila s tem, da si je prisvojila peska, v glinovnati lapor, dobiti jih je več. To se je dogodilo ob Dravinji in sicer na nje desnem bregu od Makol do Sv. Vida pod Ptujem. V skrajnem kotu ob Dravi in deželni meji, torej tam, kjer so segali skladovi najdalje v morje, ni najti ni peska ni peščenjaka, ampak sama opoka sestavlja vinorodno gričevje.
Najmlajši člen v nizu morskih plastij je takozvani li-tavski vapnenec. Največ ga je v celjskem in breškem okraji, pa tudi v Halozah in Sl. Goricah ga ne manjka. Akoravno ne tvarja tu obsežnega ozemlja, kakor med Celjem in Rogatcem, vendar so še dosti visoki hribi iz njega. Koder se nahaja pristni litavski vapnenec, povsod nam kaže večje ali manjše kepe in gomole grmičastega zloga, ki so sicer ustrojenega pa ne živalskega izvira. Ker ga niso izločale živali, ampak rastline rast.oče na dnu morja, moremo ga smatrati ostankom podmorskifi travnikov, in od todi tudi njega zunanja oblika.
V	nasprotji s triasnim vapnencem, ki dela visoke gore s strmimi stenami in obronki, pokriva on liki odeja spodnje plasti često skoro enakomerno daleč na okrog. Ob tistih bregovih tretjaškega morja, kamor je donašala voda dokaj peska, spremenil se je vapnenec tako, da gaje časih le težko razpoznati od peščenjakov raznih tvorb.
Srednji člen naše tvorbe, ki se je osobito po Sl. Goricah pa tudi drugje razvil, sestavlja peščeni vapnenec rumeno-bel-kaste barve, rumenkasti peščenjak, katerega zrna veže vapnono' lepilo in sivkasta ali rujavkasta ilovica. Ostalo pobrdje pa
krijejo tretjaške tvorbe najmlajše plasti, ki so se nanadile deloma od modrikastega ila, v posamičnih ležali s sivim slju-dovnatim peskom izpremešanega, in pa prodeo, katerega pretežno množino sestavljajo kremenjakove oblice in splake, ki so na površji porumenele in porujavele. Tako gričevje so nasule tretjaške reke, ki so svoje vsebine trdni del jemale daleč v pragorah. Marsikje je prišlo mej posamezne kosove kako lepilo in jih zvezalo v l&boro, kakor se to zlasti ob Dravi opazuje.
Glede 4. dobe nismo še povsem pri kraji. Severni odrastki Solčavskih planin kažejo hribino, katerih bi v takem obilji drugod zaman iskali. Njeno lice je nekako tuje in je vzbujalo uže v prvih opazovalcih sum na nekaj izvanrednega. Mej uselinami, nastavšimi po vodi, stoje njega posamezni vrhovi ter se vlekd tje do Vojnika. Najvišji so na zahodu, počenši s Smrekovcem. Tudi v Celjskih hribih, pod Konjiško goro, v obližji Rogatca in drugje so enaki pojavi. To je trahit svoje vrste, ki je, ker je nadrobljenih njegovih koscev uže v litavskem vapnenci, prodiral istodobno skladovite hribine, ko so se sesedali morske skupine laporji, peščenjaki in opoke. Torej se ni zgradil našega ozemlja dotični oddelek kar tako mirno in tiho, kakor bi človek pričakoval, ampak ognjeniki so bruhali svojega osrčja žehteče snovi' na površje, kjer so skrepenele in z večine kopaste gore in holme nasule.
Ta hribina je še z druge strani' besede vredna. V ozki zvezi ž njo stoji? namreč naše najboljše slatine, katerih ni tako umeti, da so njih izvirki v tem kamenji nastali ali kakšno njega prvino potrebovali, temveč moramo je tako tolmačiti, da prihajajo vrelčni tokovi po režah in poklinah, nastavših v vulkanskem kamenji, na dan in da se ogljikov;), kislina v različni, deloma jako znatni globočini s primernim tlakom, vodi primešava.
Zdaj, ko smo označili bralcu sestavine tretjaškega površja v poglavitnih potezah, oglejmo si je kot celoto in ozrimo se po njega vplivu glede, prvotnega pridelovanja in drugih razmer, ki se dotikajo prebivalstva. Zemlja, katero sestavljajo deloma, gromače (peščenjaki, labore itd.), deloma pa hribine, ki so nastale po raztvorbi raznovrstnega kamenja (glina, ilovica, lapor), odlikuje se po obilji raznih snovij in ker ta od starejšega kamenja, nastala skorja laže sprstenf, nahajamo povsod črnice na debelo. Ako še tudi pomislimo, da se tretjaška tla nikjer ne vzdigujejo tako visoko nad morsko gladino, da rastje ne bi moglo prospevati in ker je močijo mnogi potoki, dobili smo vse pogoje, ki raznovrstno vplivajo na obdelovanje zemlje in jo delajo rodovito. Pa tudi, kamor pogledamo, najdemo vsak prostorček uporabljen in, ako bi gora,ti kraji na severu svoje prebivalce živili, lahko bi se izvažalo i/. dežele mnogo pridelkov.
Najplodnejšo zemljo imajo Sl. Gorice, kajti njih tla zavzemajo v vsej Štajerski drago mesto; za njimi Haloze in ono brdje, kjer je malo ali nič vapnenca. V obče so tla poljščini ugodna in dajejo žitu, sočivju in detelji dobro podlogo. Kakor so pokazala zadnja leta, prijajo nekatere doline tudi hmelju, a nizka cona tega pridelka provzročuje, da se hmeljniki polagoma krčijo.
Jako važno za naše trotjaško ozemlje je vinarstvo. Sicer ne moremo trditi, da rodi vinska trta samo na omenjenih tleh, kajti tudi po pragorji raste, kolikor to sploh krajevne in podnebne razmere dopuščajo, mestoma celo prav izvrstna kapljica. Koder pa se raztezajo južnih, vapnenih gora obronki, celo ni, ali vsaj ni veliko vinogradov, in dasitudi se mora trditi, da je vinarstvo v prvi vrsti odvisno od srednje letne topline, mora se vendar v ozir jemati zemlje kakovost, kakor glede drugih rastlin. Za to trditev naj navedem sledeče v dokaz, južne planine se razprostirajo daleč na vzhod, a porastene so navadno le z gozdi, dočim každ med njimi ležeči tret jaški nasadi vse drugo lice. Deloma polje, deloma vinogradi žive ondotnega prebivalca, v gozd pa, kateri ima na mladih tleh zavij malo pomena, hodi po drva, les in steljo. Gozd v obližji vinograda posreduje z večini' njega rast s tem, da mu dajo vejnik, ki mu služi za gnoj. Vsakdo, ki se nekoliko ozira po domovini, ve, daje vinski pridelek zahodno od Savinje-Hudine le redko-kedaj kaj vreden in še dobro se spominam moža, ki nam je sedečim na šolskih klopeh ob prilikah nanašajočih se na vinsko kapljico, rad povedal, kako kislo je Laško (trg) vino. Vzhodno omenjene črte pa je mestoma prav izvrstno in znano tudi izven dežele.
Sadjarstva je tudi treba omeniti. Sicer še ni na isti stopinji, katere bi bilo želeti, a povsod se vidi napredek in ni še vse zamujeno. Z veseljem opazuje človek, kako se uporablja mestoma vsak prostorček ter zasaja z žlahtnim drevjem. Z druge strani pa bo še treba veliko besed in vzgledov, prodno ■se našo ljudstvo popolnoma zave in jame iskati poboljška tam, kjer mu je najbližji. Osobito po vaseh je malomarnost šo velika in skrajni čas je, da se odstranijo tisti nazori, ki veljajo še dandanašnji. Ni ti treba računiti in misliti, da je prepozno. Saj so tvoji predniki sadili za tebe, sadi še ti za zanamce. No, pa še sam bodeš učakal žlahtnega sadu in se veselil v sivi starosti dela svojega. Za sadje priroma uže zdaj lepa vsota cesarskih podob v našo domovino in postane še zdatnejša, kedar sc prebivalstvo z vztrajnostjo poprime sadjarstva.
O	gozdarstvu smo uže prilično omenili, da ni posebne važnosti in, ako človek razmere natanko pogleda, tudi drugače biti ne more. Pradedje naši naselili so se po dolinah, kjer so
gozdove krčili in. je v polje preobraževali. Uže njim je ugajal bolj ni/ek svet, kjer je bilo delo neprimerno lažje in zemlja boljša. Čim bolj pa je narastalo stanovništvo, tem bolj je drug drugega odrival in silil, da si dobi drugega sveta, katerega naj obdeluje. To se dogaja še za naših dnij in visoko po hribih in pogorjih rumeni' strn, cvete sočivje in rodi sadno drevje.
„Planinskega vapnenca“ pa se ljudstvo kolikor toliko ogiblje; tu je mesto gozdu, ki ima na tretjaških tleh pomen bolj dodatka, vinogradovega, nego česa drugega. Tudi o rudarstvu smo uže nekoliko izpregovorili in osobito omenjali premoga,, ki se prišteva, najboljšim našega cesarstva. Kar se tiče pravih rud, ni da bi govorili o njih, kajti preneznatno so. Tukaj pač treba omeniti, da rudarstvo gmotno stran našega prebivalstva, sicer nekoliko podpira, v na,rodnem oziru pa ne rodi' najboljšega, sadu, kajti podjetja so navadno v tujih rokah, ki z levico delijo, desnico pa jemljejo.
Prebivalstvo po tretjaških tleh je mnogobrojnejše, nego po goratih krajih. Po vzrokih nam ni treba daleč posezati, kajti ugodnejše podnebje, večja rodovitosiv zemlje, lažji promet in boljši zaslužek kakor tudi kako naravno središče privabijo ljudstva, ki najde laže svojega kruha, nego po planinah. Kako nekatere omenjenih toček vplivajo na prebivalstva število, razvidi se najbolj po številkah, ki glasno pričajo, daje zemlje, kakovost ž njimi tesneje zvezana, nogo se navadno misli. Tako na pr. šteje ptujskega, okrajnega glavarstva jodnota 444(> duš, dočim jih ima jodnota mariborskega samo 4105; kristala,ste hribine so tega, krive. V I »rožicah šteje jedrn »ta, 427:», v Colji 3390 in v Slovcnjemgradoi 2613 duš. Številke pojemajo istotako, kakor ra,sto deleži -na vapnonem svetu.
Ne sam<'» število stanovalcev je na mlajših tleh znatno večje, tudi njih vnanjost, jo nekoliko različna. Navadno so veejj in šibkejši in za, marsikako delo sposobnejši od planincev, ki je pa glede vstrajnosti pri težkem delu prokose. Njih obraz -je podolgovato okrogel in na njem se izraža več razumnosti, nego pri okrogloličnih gorjancih. Ker so bliže*, most in trgov in ker pridejo bolj z ljudmi v dotiko, ne ostaja to brez vpliva, nanjo. Osobito ženske so tiste, ki najbolj gledajo na to, kako je moči obleko spremeniti, da ni to ne ovo. Tudi moštvo navadno potegne za njimi in radi toga ne, na,bajamo nobeno narodne obleke. Da je to ljudstvu na k va r, je kar na,ravno, kajti lepa gladka obleka mnogo stane, trpi pa kratko. Zatorej je pa tudi izginilo blagostanje in uboštvo se širi bolj in bolj. Temu pojava so seveda, tudi mnogo krive nekatere novejše naredite. l*o goratih krajih so ljudje na boljem in marsikje so je ohranilo kaj izza prejšnjih Časov.
Pravih kretinov in bebcev na tretjaškem ozemlji ni, tembolj pa razsaja časih mrzlica; tudi nemih in gluhonemih je več, nego po gorah. Dasi tudi temu ne vemo glasu, je vendar toliko zanimivo, da se ne sme prezreti. Mrzlica je ondi najbolj navadna, kjer se nabira mnogo vlage in so tla močvirna ter tudi poprečna letna toplina uže precej visoka. V obče pa se more vendar trditi, da so kraji po naši domovini zdravi.
Ko smo si ogledali zemljo in človeka, stopimo še v njega stanovanje. Precej prostorno in lepo je in se kaj dobro razlikuje od gorske koče. Tu ni kamenja in lesa na ostajanje, nekatere hribine so pa tudi tako mehke, da ne ugajajo zidarju. Torej je gledal človek po drugih sredstvih in našel ilovice, od katere je jel žgati opeko. Od opeke pa se napravljajo druge hiše, nego od kamenja ali lesa. Res, da navadna kmetska hiša tudi po teh krajih ni kaj posebnega, a vendar je dostoj-nejša in obširnejša od one po goratem svetu. Ker je poljedelstvo na tretja,škili tleh tako rekoč doma, pokrivajo se poslopja z večine s slamo, v novejšem času pa tudi z opeko, ker so potem bolj varna požarov.
Mimo omenjenega ozemlja ga je še nekoliko, ki tvarja ob rekah in potokih večje ali manjše doline in ki se doma, navadno „polje“ imenuje. Osobito ob Savi, Savinji in Pesnici imamo dokaj takega sveta. Največji kos pa, jo ptujsko polje, katero obrobuje Pohorje, haloški hribi in odrastki, Slovenskih Goric. To zemljo tvarja,jo potopnine, mimo naplavin današnjih dnij najmlajše hribine. Tu nahajamo peska, prodea, gline, ilovice in labore. Po značaji teh hribin ni težko doka,za,ti/ kje je njih prvotna domovina, naj tudi reke same o tem ne govore. Bolj ko so izpremešane navedene1 hribine, tem rodovitnejša je zemlja, (ločim vsaka za-se sploh ne ugaja našim zahtevam.
Najslabši svet je pač tist, katerega pretežna sestavina je pesek ali prodec, kajti moča no ostaja v njem, temveč pronicajo v nižje plasti. Takega je precej na ptujskem polji, za,to je pa ondi tudi največ siromaštva. Njive so slabe in se morajo dati večkrat na „prolog", da si opomorejo in potem vsaj nekoliko rode, Zboljšati je skušajo z borovjem, ali to počasi napreduje. Z večine manjkajo mestoma skoro vsi pogoji dobrega kmetijstva, niti kamenja ni blizu, iz kojega.bi si gradili poslopja in prisiljeni so sezati po ilovici, ki jim ga, nadomešča.
Največja selišča na,stala so na, prostorih, ki so prometu najbolj ugajali. Najvažnejša pota so bile reke, ki vežejo oddaljene kraje in seznanjajo njih prebivalstvo. Izmed mest so postala ista najimenitnejša, ki so odprta na ver nego dve strani. A to sega užc na drugo polje, zatorej je opustimo na-dejajoč se, da, najde drugje primeren odmev.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od 1. januvarja 1887. leta do 1. januvarja 1888. leta.
Sestiivil Ivan Tomšič
Štev. 1—147. fjlcj v „ Letopisu “ za 1809. loto od 208—281. strani; štev. 148—243. v „Letopisuu za 1870. leto od 304— 371. strani; štev. 244-361 v „Letopisu" za 1871 lolo od 34(i	."M.	strani;	štev.	352—685» v „ Letopisu"
za 1872. in 1873. leto od 280- 301. strani; štev. 590—817 v „Letopisuu za 1870. leto od 193—215. strani; štev. 818—925 v ,Letopisu" za 1877. leto od 324 — 335. strani; štev. 920 — 1124 v „Lotopisu“ za 1878. leto od 192—213. strani; štev. 1125 — 1230 v „Lctopisu“ za 1879. leto od 220—231. strani; štev. 1231- 1302 v ,Letopisu" za 1880. leto od 320—341. strani; štev. 1303 — 1487 v „Letopisu" za 1881. loto od 209—223. strani; štev. 1488 — 1012 v ,Letopisu0 za 1882 in 1883 loto od 417—431. strani; štev. 1013 — 1758 v „Lotopisu“ za 1884 leto od 287—303. strani; štev. 1759—1935 v „Letopisu“ za 188f). leto od 371 — 391. strani; štev. 1930 — 2094 v „Lctopisu“ za 1880. leto od 211 — 228. strani; štev. 2095 — 2221 v „Letopisu“ za 1887. leto od
310—319. strani.
I.	Časopisi.
2222. Cerkveni (Uasbenik. Organ Cecilijanskega društva v Ljubljani. Letnik X. 1887. Urednik Janez Gnjezda; urednik glasbenih prilog Ant. Forster. — Tiskar IJ. Milic..
2223. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, vzlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. VII. tečaj 1887. Urednik P. Stanislav Škrabec.
—	„IIilarijanska Tiskarna“ v Gorici.
2224. Deželni zakonik zn vojvodino Kranjsko. Leto 1887., XXVII. tečaj. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani.
mmm
• ^Tliniiiiiiiimi
mrun
2225.	Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1887. v 4°. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskar „Leykam“ v Gradci.
222(5. Dolenjske Norice. Leto III., 1887. Založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu.
2227. Državni zakonik za kraljevini1, in dežele v državnem zboru zastopane. Leto 1887. XXXVI. tečaj. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaji.
2228. Duhovni Pastir. Urednik Anton Kržič. Leto TV., 1887.
S	prilogo „Apologetični razgovori“ dr. Lampeta. — Založba, in tisk »Katoliške Bukvarne" v Ljubljani.
2229. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. XII. leto, 1887. Urednik Viktor Dolenc, lastnik društvo „Edinost“, tisk V. Dolenca v Trstu.
2230. Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Leto VII., 1887. Tiskar Paternolli v Gorici.
2231. Kmetovalec. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega. - Leto IV., 1887. — Urednik Gustav Pirc; tisk J. Hladnikovih naslednikov v Ljubljani.
2232. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. VII. leto, 1887. — Urednik Fr. Levec. — Tisk „Narodne Tiskarne".
2233. Mir. (Političen list za koroške Slovence.) VI. leto, 1887.
Izdajatelj in urednik Andrej Einšpieler; tisk »družbe sv. Mohorja11 v Celovci.
2234. Narodna biblioteka. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu. 24., 25., 26., 27, 28. in 29. snopič. Cena snopiču po 15 kr.
Obseg: 21. snopič: Spisje. Priredil P. Miklavec. — 25. in 2f>. snopič: Beatin dnevnik. Roman. Spisala Lujiza Pesjakova.
—	27.. 28. in 29. snopič: Grška mythologija. Posl. Lavoslav Koprivšek.
2235. Norice gospodarske, obrtniške in narodne. XLV. leto,
-	Urednik Gustav Pirc; tiskarji in založniki J. Blaz-nikovi nasledniki.
2236. Popotnik. List za šolo in dom. VIII. leto, 1887.—-Urednik M. N er a t; tiskar J. Leon v Mariboru.
2237. Jtogač. Izdajatelj in odgovorni urednik Srečko Ma,-golič. Letnik II., 1887. V Ljubljani, po dvakrat v meseci na celi poli v 4°. — Tisk „Narodne Tiskarne11.
16
2238. Slovan. Leposloven in političen list. IV. leto, 1887. Urednik Anton Trstenjak; tisk „ Narodne Tiskarne11.
(Koncem leta nehal izhajati.)
2239. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik XV.,
1887. Urednik Jos. Jerič; tisk »Katoliške Tiskarne'1.
2240. Slovenski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Tečaj V., 1887. Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik; odgovorni urednik Ant. Klein; natisnila Klein in Kovač.
2241. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. XXI. leto, 1887. — Izdajatelj in založnik „Katoliško tiskovno društvo"; tiskarna sv. Cirila. — (»Slovenski Gospodar11 ima vsak mesec po dve prilogi, vselej po 4 strani obsežni: 1. Cerkvena priloga, priložena od „Kat. tisk. društva11; — 2. Gospodarstvena priloga, priložena od štaj. kmetijske družbe.)
2242. Slovenski Narod. (Politični^ dnevnik.) XX. leto, 1887. Odgovorni urednik Ivan Železnikar; tisk „Narodne Tiskarne11.
2243. Soča. (Politični tednik.) Leto XVII., 1887. Urednik M. Koršič; tisk „1 filarijanske tiskarne11 v Gorici.
2244. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Tečaj XXVII., 1887. Urednik And. Praprotnik; tiskar in založnik R. Milic.
2245. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Tečaj XVII., 1887. Založnik in urednik Iv. Tomšič; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
2246. Zadruga. List za upravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze posojilnic. Tečaj IV., 1887. Urednik Maks Veršec; tisk »Narodne Tiskarne11.
2247. Zakonik in ukaznih za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj XXVII., 1887. V Trstu.
2248. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. XXXX. leto, 1887.
Urednik Luka Jeran; tiskarji in založniki J. Hladnikovi nasledniki v Ljubljani.
2249. Laibacher Diorccsanhlatt. Jahrgang 1887, 4°. Urednik Martin Pogačar; tiskala „Katoliška Tiskarna11 v Ljubljani.
(Prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.)
II.	Društvena dela.
Čitalnica narodna v l.jnbljani.
2250. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom lota 1887. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°.
Matica Slovenska.
(1017 društvenikov.)
2251. I^etopis Matice Slovenske za loto 1887. Uredil Fr. Levec. Založila in na svetlo dala ,.Matica Slovenska11. V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna1*. 1887. 8°, 386 str.
Vsebina: 1. Kaj človeštvo prideluje in uživa. Spisal dr. J o s. Vošnjak. — 2. Kratka zgodovina c. kr. nižje gimnazijo v Kranji. Spisal D. Karlin. — 3. Slovenske narodne vraže in prazne vere. (Daljo) Spisal J. Navratil. —- i. Žiga Višnjogorski. Spisal J. Steklasa. — 5. Peter Petretič. Spisal A. Raič. — 6. Voda. Spisal I. Šubic. •— 7. Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. veka. Spisal V. Oblak. — 8. Bibliografija Slovenska zal. 1886. Sestavil Iv. Tomšič. — 9. Letopis „Matice Slovenske”. Sestavil E. Lah.
2252. Vvod v modroslovje. Napredujočim Slovencem spisal France Lampe, doktor bogo- in modroslovja, profesor bogoslovja. V Ljubljani, 1887. Založila ..Matica Slovenska*'.
-	Tisek J. Blaznikovih naslednikov. Vel. 8°, 190 stranij.
2253. Zabavna knjižnica. II. zvezek: Mrtve duše. Poema. Ruski spisal Nikolaj Vasilij Gogolj. Preložil L. Podgoriški.
V	Ljubljani, 1887. Tiskala ..Katoliška Tiskarna**. V 8°, 248 stranij.
Družba sv. Moliora v Celovcu.
(35.010 udov.)
2254. Koledar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1888. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. V 4°, 96 stranij.
Iz vsebine: Dva soseda. Povest iz življenja štajerskih Slovencev. Spisal dr. J. Vošnjak. — Fran Erjavec. Životopijne črtice. Spisal S. Gregorčič. — Lovorika na grob možu. (Franu Erjavcu v spomin.) Zlož. S. Gregorčič. — Ljubljana. Spisal Jos. Starč.
— Varujte gozde! Spisal Ivan Šubic. — Dva zlatomašnika. (Dr. Jakob Maksimilijan, knez in škof lavantinski. — Andrej Einšpieler.) Spisal Dr. Ivan Boreski. — Strupi. Spisal Henrik Schreiner.
— Črna vojska. Sestavil Anton Koder. — Razgled po svetu. Sestavil lgn. Žitnik. — Ugovor proti zatožbi. Slovonskemu ljudstvu v poduk spisal dr. K. — Iz kuhinje. Spisala Roza K os-o v a. — Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Spisal J a n. L a m p o. — Zastavica v podobah.
2255. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. VI. snopič. 1887. Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Vel. 8°, 145—284 stranij.
15*
2256. Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Spisal Anton Kr Žič, katehet v Ljubljani. 1887. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 190 stranij.
2257. Franc Pirec oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Spisal P. Florentin Hrovat. 1887. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 111 str.
2258. Zgodovina sv. katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Ivan Križanič, stolni korar v Mariboru. III.zvezok 1887. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 230 stranij.
2259. Slovenske večernice za poduk in kratek čas. Jed o n in štirideseti zvezek. (S podobo sv. očeta papeža Leona XIII.) 1887. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°, 143 stranij.
Katoliška družba za Kranjsko.
2200. Drobtinice. XXI. letnik. Vredil dr. Franc Lampe. Izdala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani, 1887. Tiskala „ Katoliška Tiskarna11. 8°, 295 stranij.
Marijna bratovščina.
2201. Letno poročilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani za 1880. leto. — V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač. 8°, 10 stranij.
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbi,jovanjo v Ljubljani.
2202. Letno poročilo društva v pomoč bolnikov in za oskrblje-vanje v Ljubljani za enoindvajseto društveno leto 1880. 8°. Tiskala Klein in Kovač.
»
III.	Pravoznanska in državoznanska dela.
2203. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 24. novembra 1887. do 23. januvarja 1888.1. (Po stenogra-fičnih zapisnikih). 2 7. zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. — Tisk Miličev. 4°. Vlil., XXXV., XXXVII., 340, 030, 107 stranij.
2204. Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ročna izdaja. 4. zvezek. Deželno ustavo in deželni zastop zadevajoči zakoni in druge določbe. V Ljubljani. Tiskala in založila Klein in Kovač. 1887. 8°, V., 82 + 82 stranij. (V slovenskem in nemškem jeziku.)
IV.	Jezikoslovje.
2205.	Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. G. Spisal J. Marn, XXV. leto. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani 1887. V 8°, 97 stranij. (Cena 60 kr.).
Opisano je v t.oj knjigi 81 slovenskih pisateljev — od Janežiča do Fr. S. Cimpermana polog nekaterih pisateljskih veteranov.)
V. Zemljepisje in zgodovina.
2260.	Zgodovina fara Ljubljanske škofije. Izdaje A. Koblar. IV. zvezek: Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem. Spisal Ivan Šašelj, administrator. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani 1887. 8°, 43 strani j.
2267. Zgodovina farCt Ljubljanske škofije. V. zvezek: Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. Spisal Janez Volčič, župnik. V Novem mestu, 1887. Tiskal J. Krajec. 8°, 129 stranij.
22(58. Kratka zgodovina pedagogije. (Ponatis iz „Učit. Tovariša".) Spisal Iv. Lapajne. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. 8°.
2269. Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani. Po naročilu deželnega odbora kranjskega sestavil P. pl. Radi c s. Založil deželni odbor kranjski. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani, 1887. 8°, 81 stranij.
VI.	Lepoznanstvo.
2270. Jos. Stritarja zbrani spisi. Ljubljana. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1887. 8°.
(Izhajajo v snopičih po 40 stranij obsežnih. Cena vsaoemu snopiču po 25 kr.)
2271. Poezije. Zložil Jožef Pagliaruzzi-Krilan. I. zvezek. Založil Anton Klodič-Sabladoski. V Gorici, 1887. Tiskala „Hilarijanska Tiskarna" v Gorici. 8°, 144 stranij. (Cena 1 gld.)
8272. Mabel Vaughan. Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins. Poslovenil J. Jesenko. (Ponatis iz ,,Sloven. Naroda".) Natisnila „Narodna Tiskarna". V Ljubljani, 1887. 16u, I. del 434 stranij; II. del 410 stranij. (Cena 1 gld.)
2273.	Ljudmila. Roman. Nemški napisala * * *. Poslovenil Janko Leban. Tisk V. Dolenca v Trstu. 1887. 8°, 91 stranij. (Cena 30 kr.)
2274. Dram/jut večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Izdal in založil dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. Tiskala „Hilarijanska Tiskarna1' v Gorici. 1887. 8°, VI.+ 194 stranij. (Cena 70 kr.)
2275. Logika. Prijateljem modroslovjanapisal dr. .los. Križan, kr. gitnn. profesor v Varaždinu. 1887. V založbi »Popotnika". Tisk tiskarne „sv. Cirila in Metoda" v Mariboru. (Cena 75 kr.)
2270.	/latomašnik sv. oče Leon XIII. Kratek opis njihovega, življenja in delovanja. 8°, 40 stranij. Na, svitlo dala in založila Katol. družba za. Kranjsko. V Ljubljani. (Tiskala „ Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.)
2277. Einspieler — zlatomaŠni/c. Spominska knjižica. Vredil Andrej Kalan, kapelan. 8°, 104 stranij. Ljubljana. Založil slavnostni odbor. (Ponatis iz Slovenca.) Tiskala „Katoliška Tiskarna".
•
2278. Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj. O petdesetletnici njegovega književnega delovanja. Spisal Andrej Fekonja. V Ljubljani. Izdal in založil Anton Trstenjak. Natisnila Kleinmayr & Bamberg. 1887. 8°, 31 stranij.
2279. Pedagogiki letnik. I. leto. Uredil Fran Gabršek. Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo" v Krškem. Natisnil J. K. Milic v Ljubljani. 1887. 8», 251 stranij. S prilogo. (Cena 1 gld.)
2280. Pregovori, prilike in reki. Nabral jih Fran Kocbek. V Ljubljani. Izdal in založil Anton Trstenjak. Natisnila Klein in Kovač. 1887. 8°, 95 stranij.
2281. Šolske drobtinice. V petindvajsetletni spomin A. M. Slom-šeka učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole spisal Fr. S. Jamšek, nadučitelj in bivši c. kr. nadzirate.lj v Reichenburgu. Natisnil in založil .1. R. Milic. V Ljubljani. 1887. 8°, 215 stranij. (Cena 1 gld.)
2282. Zvonceki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Nabral Anton Urezovnik, učitelj. Ljubljana. Tiskala in založila Kleinmayr & Bamberg. 1887. 8°, 3505 stranij.
2283. Knjižnica za mladino. Založilo in na, svetlo dalo „ Slovensko učiteljsko društvo". Uredil Tvan Tomšič. I. zvezek. (1. Miadi dnevi. — 2. Za poklicem*) Natisnil J. R. Milic. V Ljubljani. 1887. 8°, 72 stranij. (Cena 20 kr.)
2284. Pripornika o ret ni. Češka narodna pravljica. Spisala Eliška Krasnohorska, z dovoljenjem pisateljičinim poslovenil H. Podkrajšek. S sedmimi podobami. Založila „Narodna šola“. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 1887. 8°, 66 stranij. (Cena 50 kr.)
2285. 1‘rijiovedle za mladino. 1. zvezek. Spisal Fr. Hubad. II. natis. 8°, 72 stranij. V Ptuji. Založil in natisnil W. Blanke.
2286. Bazne pravljice in povedi. 8°, 54 stranij. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki.
2287. Pripovedke za mladino. Poslovenil J. Markič. Založil in izdal M. Gerber v Ljubljani. 1887. Tisk »Narodne Tiskarne". 8°, 68 stranij. (Cena 16 kr.)
2288. Zabavišče slovenskim otrokom. Spisal Anton Funt ek.
V	Ljubljani. Izdala in založila »Narodna šola“. 1887. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 8°, 55 stranij; (Cena 25 kr.)
2289. Koroške bulcvice slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas izdaja in zaklada Filip Ha d eri a p Jurjev. I. snopič. Tiska J. K. Bertschinger v Celovcu. 1887. 16°, 32 stranij. (Cena 15 kr.)
2290.	Angeljček,	otrokom	učitelj	in	prijatelj.	Izdal	Anton
Kržič. L zvezek. Samozaložba. Tiskala „Katoliška Tiskarna11. V	Ljubljani. 1887.	8°,	48 stranij. (Cena 12 kr.)
2291.	Angeljlek,	otrokom	učitelj	in	prijatelj.	Izdal	Anton
Kr žič. II. zvezek. Samozaložba. Tiskala »Katoliška Tiskarna". V Ljubljani. 1887. 8°, 48 stranij. (Cena 12 kr.)
2292.	Angeljček,	otrokom	učitelj	in	prijatelj.	Izdal	Anton
Kr žič. 111. zvezek. Samozaložba. Tiskala »Katoliška Tiskarna". V Ljubljani. 1887. 8°, 48 stranij. (Cena 12 kr.)
2293. Srelolovec. Povest onim, ki si na tujem iščejo domu, izlasti njim, ki tišče v Ameriko. Predejal 11. Maj ar, duh. pom. v Klanjcu na Hrv. Ljubljana. 1887. Založil in prodaja Ant. Turk, knjigovez. 8°, 84 stranij.
2294. Malodranske pripovedke. Spisal Jan. Neruda. Iz češčine preložil L. Furlani. (Priloga k „Edinosti“.) Trst. Tiska,rna V. Dolenc. 1886. 8°.
VII.	Šolske knjige.
2295. Sadjarstvo ali ovocardvo. I. tlel. Navod k umnemu izgoje-vanju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim
ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal Rihard Dolžne, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Vel. 8°, 71 stranij in 3 nazorne table. Rudolfovo. Tiskal in založil J. Krajec.
2296. Kmetijsko burilo. Knjiga za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po nalogu visokega c. kr. kmetijskega ministerstva spisal E. Kramer, ravnatelj kmetijske šole v Gorici. S 83 podobami. Založil in tiskal
V.	Dolenc v Trstu. 1.887. 8°, 245 stranij. (Cena 50 kr.)
2297. Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole. (Tiskano brez premene po izdanji od leta 1886.). Dunaj. 1887.
C.	kr. založba šolskih knjig. 8°, 220 stranij.
2298. Slovenska slovnica za ljudske šolo. Spisal Peter Končnik. (Tiskana brez premene kakor 1886. 1.) C. kr. zaloga šolskih knjig. Na Dunaji. 1887. 8°, 268 stranij.
2299. Slovenska slovnica za prvence. Spisal Andrej Praprotnik. Šesti popravljeni in pomnoženi natis. V Ljubljani. 1887. Založil pisatelj. Natisnil J. R. Milic. 8°, 118 stranij.
2300. Druga nemška slovnica za občne ljudske šole. (Tiskana brez premene kakor leta 1886.) Dunaj. 1887. C. kr. zaloga šolskih knjig. 8°, 256 stranij.
2301. Tretja nemška slovnica za ljudske šole. (Tiskana brez premene kakor 1884 1.) C. kr. zaloga šolskih knjig. Na Dunaji. 1887. 8°, 208 stranij.
2302. Spisje v ljudski šoli. Peti natis. (Tiskano brez premene kakor 1881. 1.) Spisal Andrej Praprotnik. V Ljubljani. 1887. Založil M. Gerber. Natisnil R. Milic. 8°, 145 stranij.
2303. Navod k mučenju italijanskega jezika za slovenske ljudske šole. I. del. Dunaj. Č. kr. založba šolskih knjig. 8U, 100 stranij.
2304. Metrično racunilo iz ploščic. Sestavil Luka Lavtar, c. kr. profesor na učiteljišči v Mariboru. Na Dunaji. 1887. Založil L. Lavtar. Natisnil H. Gresser. 8U, 30 stranij.
2305. Tretja racunica za slovenske občne ljudske šole. Spisal dr. vitez Franjo Močnik. XI. izdanje. (Tiskano brez premene kakor leta 1886.) Dunaj. 1887. C. kr. zaloga, šolskih knjig. 8°, 39 stranij.
2306. Zgodbe svete katoliške cerkve. Spisal Anton Lesar, bivši katehet in profesor na c. kr. višji realki v Ljubljani. 8°, 110 stranij. III. popravljeni natis. Založila in izdala družba sv. Mohora v Celovcu. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu).
2307.	Zgodbe svetega pisma stare in	nove zaveze	za	ljudske
šole. Po nemški spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton L e s a r. (Tiskane z novimi podobami a dozdanjim besedilom). C. kr. zaloga šolskih knjig. Na Dunaji. 1887. 8°, 228 stranij.
2308.	Veliki katekizem za	ljudske šole. (Tiskan brez premene
kakor 1885. 1.) C.	kr. zaloga	šolskih knjig.	Na	Dunaji.
1887. 8°, 216 strani.
2309.	Kratki katekizem v	vprašanjih	in odgovorih	za	ljudske
šole ljubljanske škofije. 8°, 96 stranij. V Ljubljani. 1887. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki.
2310. Mali katekizem. (Tiskan brez premene po izdanju od 1. 1886.) Dunaj. C. kr. zaloga šolskih knjig. 8°, 44 stranij.
2311. Pesmaričica po številkah za nežno mladino. Sestavil Anton Foerster. III. natis. 16°, 48 stranij. V Ljubljani. Založil in natisnil R. Milic. 1887.
VIII.	Šolska poročila.
2312. Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach fiir das Schuljahr 1887.
Ima spis: Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku. Priobčil Ant. Raič. 8°, 49 stranij.
2313. Šesto letno poročilo deške meščanske šole s kmetijskim značajem v Krškem 1886./87.
(Ima na čelu sestavek: Naš šolski vrt (z načrtom).
2314. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem za šolsko leto 1886. 87.
(Ima na čoln spis: Najvažnejša postavna določila o šolskem obiskovanji.
2315. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Šent-Vidu nad Ljubljano.
(Ima dva spisa: 1. Pustite otročiče k meni! 2. Sadjerejcem)
2316. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Metliki.
(Kaže črtice iz ,,šolske kronike*1.)
2317. Letno poročilo čveterorazredne ljudsko šolo v Postojni koncem šolskega, lota, 1886. 87.
2318.	Letno poročilo T.	mestne peterorazredno	deške	ljudsko
šole v Ljubljani	koncem šolskega leta	1880. 87. Tisk
K. Miličev. 8°.
2319.	Letno poročilo 11.	mestne peterorazredne	deško	ljudske
šole v Ljubljani	1886./87. Tisk R. Miličev. 8°.
2320. Razredba učenk mestne peterorazredne dekliške šole v Ljubljani koncem šolskega leta 1886.,87. Tisk Miličev. 8°.
2321. Letno poročil« čveterorazredne deško ljudsko šolo v Rudolfovem (Novomesto) 1886. 87. Tiskal J. Krajec. 8°.
IX.	Molitevne in poučne knjige.
2322. 1’riče božjega bitja ali slučaji, ki niso slučaji. Po dr. Kollerju z dovoljenjem poslovenil J. B. II. zvezek. 8°, 70 stranij.
—	lil. zvezek, v 8°, 72 stranij.— IV. zvezek 8°, 72 stranij. Založil Dragotin Hribar. V Ljubljani. 1887. Tisk J. Blaznikovili naslednikov.
2323. Prst božji ali izglodi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. I. zvezek 76 stranij; — II. zvezek 76 stranij. — Resnične dogodbe iz najnovejšega časa. (Iz nemškega „Dreihundert Strafgerichte Gottes“. Spisal dr. Jos. Ant. Keller. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil J. B. V Ljubljani. 1887. Založil in prodaja bukvar Jan. Giontini. Tiskal Šeber v Postojni. 8°.
2324. Spomin romarja na sv. Višarje. Spisal Janez Smrekar, katehet na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Samozaložba. Ljubljana. (Čisti dohodek za dober namen). Tiskal Milic. 8°, 18 stranij.
2325. Duša popolna ali molitve, prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po popolnosti, ali dušna pomoč za pravično kristijane. Dušne pomoči četerto bukve. Na svitlo dal .] anoz Zupančič nekdanji duh. pomočnik v Moravčah. Drugi neprenarejeni natis. 8°, 583 stranij. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencije. Tisk „Katoliške Tiskarne“.
2326. Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za bolno in umirajoče kristijane. Dušne pomoči perve bukve. Na svitlo dal Janez Zupančič, nekdanji duh. pomočnik v Moravčah. Drugi predelani in popravljeni natis. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija.. 8°, 557 stranij. Tisk „Katoliške Tiskarna11.
2327.	Gttzeuumi in 0'vlijotu šola ponižnosti, po kor« i no in ljubezni do smrti. Poslovenil Jan. Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Šesti natis. V Ljubljani. 1887. Založil Matija Gerber. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 8°, 404 stranij.
2328r Svetu ura moliti .Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ali: Obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa in počeše vanj c vselej neomadežane Device Marije za vse dni v mescu. Poleg sv. Alfonza Marija Ligvorijana s pristavkom mnogih družili molitev in pobožnost spisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. V. natis. 8°, 380 stranij. V zalogi pri Matiju Gerber. Tiskal J. Krajec v Novomestu.
2329. Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odrašene ljudi. Spisal po najboljših molitvenih bukvah mnogih jezikov Lovrenc Pintar duhoven v Radovljici. Šestnajsti natis. Ljubljana. Založnik Matija Gerber. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. 1887. Hi0, 186 stranij.
2330. Jezus in Marija moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne Slovence. Spisal Janez Volčič, duh. ljublj. škofije. Četrti pomnoženi natis. V Ljubljani. 1887. Založil Matija Gerber. Tiskal J. Krajec v Rudolfovem. 16°, 350 stranij.
2331. Nuša ljuba mati gospa presvetega srca. Iz nemškega posnel Jan. Volčič. Tretji natis. V Ljubljani. 1887. Založil M. Gerber. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 8°, 471 stranij.
2332. Sveto opravilo očitne službe božje za Lavantinsko škofijo. Po ukazu prečastitega kn. šk. Lavantinskega ordinari-jata. Založila kn. konz. pisarna v Mariboru. Natisnila tiskarna sv. Cirila. 1887. 8°, 244 stranij.
2333. Sveta birma. Poduk in priprava za ta sveti zakrament. (Za, šolo in dom.) Z dovoljenjem prečastitega 1 lavantinskega knezoškofijstva. 8°, 46 stranij. Maribor. 1887. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila.
2334. Otrok pred tabernakeljmin. Mladini za vsakdanjo porabo sestavil Simon Zupan, katehet v Loki. Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva J ,jubijanskega. Samozaložba. 1(5°, 92 stranij. Tisk Miličev.
X.	Različna dela.
2335. Žlahtna rozga slovenskih goric. Spisal Slovencem za novo leto 1888. dr. Ivan Križanič. V Mariboru. 1887, V
zalogi pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. 8°, 50 stranij.
2336. Nauk, kako pomagati živini o porodu in kako po poroda ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Spisal dr. .Janez Bleiweis. Vel. 8°, 97 stranij. Ljubljana. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki.
2337. ToplinsJre razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal Ferdinand Seidl. Pretiskano iz „Glasnika“ hrv. naravoslovnega društva (Societas historico-naturalis Croatica). Tiskarski zavod »Narodnih Novin“ v Zagrebu. 1887. 8°, 49 stranij. (Z dvema podobama.)
2338. Vestnih šolske družbe sv. Cirila, in Metoda. I. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. 1887. Tisk „ Katoliške Tiskarne“. 8°, 55 stranij.
2339. Poročilo o delovanji društva »Narodni dom“ v Ljubljani za čas od njegovega ustanovljenja dnč 5. jan. 1882. do konec leta 1886. Priobčil upravni odbor. V Ljubljani. 1887. Tisk »Narodne Tiskarne11. 8°, 17 stranij.
2340. Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1888 s popolnim šematizmom šolskih oblastnij učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1887./88. II. leto. Sestavil in založil Miha J. Nerat, nadučitelj in „Popotnikov“ urednik v Mariboru. — Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8°, 161 stranij.
2341. Velika pratika za prestopno leto 1888., ki ima 366 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 15 kr.)
Vsebina' Navadni kalendarij. — Sejmi. — Za ba v n o - poučno burilo: Knezoškof Anton Martin Slomšek (s podobo). — Knezoškof Anton Alojzij Wolf (s podobo). — Dr. Alojzij baron Pražak (s podobo)
—	Dr. Julijan \itez Dunajevski (s podobo) — Mnogovrstne gospodarsko skušnje — Deset pravil, kako drevje rezati. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.
2342. Mala pratika za prestopno leto 1888., ki ima 366 dni.
V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 13 kr.)
2343. Slovenska pratika za prestopno leto 1888., ki ima 366 dni.
V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmavr & Bamberg. 16°. (Cena 13 kr.)
2344.	Viseča pratika za 1888. leto. — J. Krajec v Novomestu.
XI.	Muzikalije.
2345.	Glasbena Matica. Zvezek XVIk Slovenski napevi za, e vet ero in petero glasov zložil Anton Nedvčd. V Ljubljani. 1887. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica11. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji. Vel. 8°,
7	stran ij.
Vsebina: 1. Oblakom. Besede Krekovo. — 2. Na goro. Besedo M. Vilharjevo. — 3. Nazaj v planinski raj. Besede S. Gregorčičevo.
2340.	Glasbena Matica. Zvezek NVIIk Slovenski napevi za čvetero in petero glasov zložil Anton Foerster. V Ljubljani. 1887. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji. Vel. 8°, 10 stranij.
Vsebina: 1. Ali, ni li zemljica krasna? — 2. Domovina. — 3. Naše gore.
2347. Milotinke. Besede dr. Gr. Krek-ove. Samospevi za visoki glas. Zložil Fran Gerbid Op. 28. Izdala in založila »Glasbena Matica“ v Ljubljani. 1887. Natisnil Jos. Eberle in dr. na Dunaji.
Vsebina: 1. Skupaj sva pri oknu stala. — 2. Sklepala roke si bele. — 3. Želel bi, da bil bi ptica.
2348. Predigre za orgijo ali harmonijum (tudi na klavirji izpeljivih) zložil Danilo Fajgelj. Op. 15 (b). — Na svitlo dala in založila „01asbena Matica". V Ljubljani. Blaz-nikova kjigotiskarna in kamnopisalna. 20 stranij.
2349. Triglav. Slovenske pesni. Za samospev s spremljanjem klavirja uredil Ant. Fiirster. I. zvezek. V Pragi, nakla-datelj Fr. Urban ek, českv knihkupec. Vel. 8°.
Vsebina: 1. „Saj sem pravil mnogokrat". — 2. „Rožmarin".
—	3. rZdravijcn“. — 4. „Moj spominek". — 5. „PIaninar". (Bosede in napev zložil B. Potočnik.) — (!. „Pod oknom11. (Napev J Fleiš-manov.) — 7. „Dolenjska zdravijca1'. — 8. „Zadovoljni Kranjec11. — !>. »Blejko jezero11. (Napev Kam. Mašokov.) — 10. »Gorenjska zdravijca11. — 11. „Na jezeru11. (Besede in napev zložil Mir. Vilhar.) — 12. „Na zdravje11.
2350. 24 fugi ranih prediger in poiger v vseli tonovskih načinih dur- in moll-a. Za orgije ali harmonij zložil in slovenskim organistom za uporabo pri službi božji namenil Danilo Fajgelj. Op. 29. Izdalo in založilo Ceciljansko društvo za goriško nadškofijo. V Ljubljani. 1887. Tisk Blaznikovih naslednikov.
2351. '/tat omar nit-a svetemu očetu papežu Leonu XIII. Besede zložil J. Krek. Vglasbil Anton Foerster. Op. 4(1 Založilo Ceciljansko društvo. 4", 4 stranij. Natisnil Rudolf Milic v Ljubljani.
2352. Slavnostna himna zlatomašniku svetemu očetu, papežu Leonu XIII. za mešani ali moški zbor, s spremljavo orgelj zložil Ig. Hladnik. Op. 8. 4U, 4 stranij. Čisti dohodek je namenjen »Študentovski kuhinji" v Ljubljani. Založil pisatelj. Tisk Blaznikov.
2353. Sveta maša za mešani zbor s& spremljavo orgelj zložil in prečastitemu gospodu Francu Ilovarju, župniku udano poklonil Janez Laharnar, organist na Št. Vidski Gori. Založil skladatelj. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. 1887. (Cena 50 kr.)
2354. Osem Tantuvn ergo za štiri glasove postavil in prečastitemu gospodu, gospodu France-tu dr. Sedej-u, profesorju v cent. semenišču v Gorici udano poklonil Danilo Fajgelj. Op. 25. 4°, 8 stranij. V Ljubljani. 1887. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. — (Cena 30 kr.)
2355. 12 Prediger za orgije ali harmonij po motivih pesnij iz „Cecilije“ zložil in častitemu gospodu, gospodu Feliksu Stegnar-ju, c. kr. učitelju, deželnemu poslancu i. t. d. v srčni hvaležnosti poklonil Danilo Fajgelj. Op. 26. Tiskali in založili Blaznikovi nasledniki. 4°, 12 stranij. (Cena 50 kr.)
2356. Didaktofon. C. kr. izklj. privileg. glasbeni instrument. Sestavil Alojzij Lužnik, učitelj v Škrbini. Samozaložba. Tiskala „ Katoliška Tiskarna“ v Ljubljani. 1887. 8°, 8 stranij.
2357. Cantus meri in solemnitate (Jorporis Ohristi tam in expo-sitione, quam in processione servientes ad (V. voces inaequales composuit Ig. Hladnik. Op. 7. Sumptibus auetoris. Fr. 80 cr. Typis .1. Blasnik. Labaci, 1887.
a »•	-»	[-m‘*‘i	it	i	■»	~	i	<*i	i^l>W	»wi	^^11	1
Letopis Matice Slovenske.
Sestavil Evj^oii Lnli; društveni tajnik in knjižničar.
I.
Poročilo o delovanji „Matice Slovenske^
v dobi oil 1. nov. 1887 do 30. sept. 1888.
78.	odboi’ova seja, v četrtek dne 24. novembra 1887.
Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik); dr. 11. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. Jarc, .1. Kersnik, A. Kržič, dr. Fr. LampetM Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, A. Haič, L. Pobič, F. Stegnar, 1. Suhic, /. Tomšič, L Varni, A Zupančič, V.
Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki). Skupaj 19.
Zapisnik zadnje odborove seje, po overovateljih pregledan in odobren, potrdi se brez ugovora. Današnjemu bodita zopet overovatelja odbornika Kržič in Šubic.
Predsednik se najpoprej spomina obilili slavnostij iz zadnjega časa (dr. Tomanove iz dne 3 7, Wolfove iz dne 15/8, Einspielerjeve iz dne 21 8 in Trstenjakove iz dne 4 9); pravi, da se je Matica vseh udeleževala in slavljencem osebno, deloma tudi še pismeno čestitala. Omenja, da zlatomašnik Einspieler, „Slov. Matici" posebno naklonjen, želi njej najboljšega vspelia. Govornik predlaga, naj odbor izreče vsem zastopnikom pri omenjenih slavnostih (Grasselli, Stegnar, dr. Poklukar, Kržič in Pleteršnik) za njih prijaznost svojo zahvalo, Potem pozdravlja povodom njegovega vpokojenja prof. Vavru-a, ki vst.raja v odboru od prvega početka, ki si je Kranjsko izbral za drugo svojo domovino in ki ostane tako še delaven med nami. Spomina se ugodne rešitve zadeve dr. 1. Tavčarja, „Mat. Slov.“ pravdnega zastopnika, ter izraža o njej radost vsega, odbora. Govori o pokojnem Fr. Levstiku, prvem društvenem tajniku, kateremu je Matica poklonila na rakev častni venec s trakovi. Govornik se spomina današnjega godu pokojnega dr. Bleiweisa, ki mu jo. pred šestimi leti na smrtni postelji priporočal Matico;
istotako bližnjega godu navzočnega odbornika Andr. Praprotnika, ki v društvenem odboru deluje od prvega začetka. Svetuje, naj se dela na to, da sc ohrani Kurnikova literarna zapuščina (nad 100 pesnij in več zvezkov pregovorov in rekov), ki bi bili prav dober donesek k veliki zbirki pregovorov in rekov, kakoršno pripravlja odbornik g. Tomšič. Pravi, da je šlo iz predsedništva vprašanje, ima li pokojni Podgoričan dostojen spomenik in kaj naj bi se storilo v ta namen, kajti čuditi se moramo, če pomislimo, koliko, kako dobro, v kako kratkem času in iz kako različnih slovstev, toda le slovanskih, je prevajal Gorenjec. Omenja nekoliko knjige „Cuore“ d’Amioisove ter kaže, da se mu zdi to, da ima Matica v zadnjem času manj zborovanj, nekako dobro znamenje, da je v pravem l ini. Opozori na to, tla poteče tajniku prihodnjo leto prva službena doba in pozove oba odseka, naj v tej zadevi o pravem času predložita odboru primerni nasvet. Prosi odbor, naj do prihodnje seje pripravi kak nasvet o promembi osnove o bibliografiji in zavrača na imenik, kateri je po željah občnega zbora primerno skrčen. Naznanja, dar sta imela, odseka mej tem časom seje: književni 19. in gospodarski 21. novembra; o njiju predlogih in nasvetih se bo danes odboru posvetovati in sklepati.
Gospodarske zadeve iz zadnje seje (izročitev Vodnikovega zaklada dotičnemu odseku proti blagajnikovemu potrdilu, hišne poprave, oddaja stanovanj, odpoved dolga, kupna, pogodba glede hiše na Bregu št. 8, oproščenje vplačevanja pristojbin-skega ekvivalenta) je Matica rešila v bistvu vse po odsokovih predlogih.
Tekoči računi mej Matico in njenimi hišnimi strankami se imajo poravnati po nasvetih gospodarskega odseka. Prošnja neke stranke glede nekakošne prezidave na društvene stroške se ima odkloniti.
Tiskarski računi so večinoma v redu. I^e pri jedni tiskarni sc mora pri izplačevanji v poštev jemati, da tiska ni zvršila
0 pravem času.
Odbor vzame na znanje, da se ima Kopitarjeva zadeva tako zvršiti, da ostane truplo na Dunaji in stroške za prene-senje prevzame dotični odbor.
Tajnikovo poročilo o knjigah letošnjega leta (število, obseg, oblika, zgodovina natiska,vanja, ekspedicija) vzame odbor na znanje ter določi ob jednem posameznim iztisom založno ceno, in sicer: Letopisu po 1 for. 20 kr., V vodu v modroslovje po
1 for. in Mrtvim dušam po 80 kr.
Korekturno in pisateljske nagrado odobre se skoro brez izjeme po nasvetih književnega odseka. Odsekovega nasveta glede posebnih odtiskov odbor v načelu ne potrdi.
*
Odbor pritrdi nasvetu književnega odseka glede knjig za prihodnje leto, in sicer: Matica izda prihodnje leto tri knjige: 1.) Letopis za l. 1888 v običajni obliki in sestavi. Obseg se ima ravnati po ostalih knjigah. Urednik mu bodi, ker je prof. Levec z dragimi deli preobložen, odbornik dr. L. Požar. 2.) Slovenci iti l. 1848; spisal prof. Jas. Apih. 3.) Erjavčevi pripovedni spisi; uredil prof. Fr. Levec (kot III. zvezek zabavne knjižnice). Obseg se še ne da določiti; vsekako se imajo pa izdati v jednem samem zvezku. Število iztisov in tiskarski red za prihodnje leto naj se določi v prihodnji seji. Pač se mora pa dosledno delovati na to, da društveniki čim preje tem bolje vplačujejo doneske in da se novi udje oglašajo o pravem času, da pri določitvi števila iztisom ne bo nobenih bistvenih zaprek. Letošnje knjige dobi le, kdor j ih je plačal; odbor vnovič naroči tajniku, da se pri ekspediciji knjig po tem sklepu ravna.
Tudi v zadnjem času je Matica podarila obilo založnih knjig in zemljevidov prošnjikom društvonikom_ in v nekaterih slučajih nedruštvenikom (učitelja Kunstič in Štrukelj; Šole v Pirničah, Št. Rupertu, Vodicah, na Krškem in orgljarska v Ljubljani, Družba ss. Cirila in Metoda). Za ta darila došle so Matici primerne zahvale. Prošnja akademiškega društva Slovenije za podaritev letošnjih knjig se zavrže. Naj vstraja še nadalje kot član ter prosi starejših založnih knjig; Matica jih ne bo odrekla, kakor tega tudi svoje dni o priliki ni storila.
Na znanje se vzemO premembe v poverjeništvih: Zavrč, Slov. Bistrica, Komen, Vrhnika, Dolina in Ospo. Izpraznjen je na novo Pliberk, še vedno pa Cirkno, Kanal in Reka.
Književni prirastek znaša 86 knjig, zvezkov in časopisov: 23 po darilih, 63 po zameni; 31 ruskih, 25 čeških, 11 slovenskih,
8	hrvaških, 4 rusinske, 3 srbske, 2 nemški, 1 bolgarska in 1 angleška. Darovalcem (Hrvaška Matica, Dež. odbor kranjski, Katoliška družba) poslalo je predsedništvo ali pa izrekel odbor primerno zahvalo.
Za letos je plačalo doslej udnino 1220 letnikov. Oti zadnje seje znaša prirastek novih udov 53 in sicer: 2 ustanovnika (izmed letnikov) in 51 letnikov.
79.	odborova seja, v sredo 14. marcija 1888. 1.
Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik); J. Flis, dr. A. Jarc, A. Krili, dr. Fr. Lampe, Fr. Lovec, M. Fleteršnik, dr. L. 1'oiar, A. Praprotnik, A. Jiaii, L. llobii, J. Suinati, J. Tonišii, J. Vavrii, A. Zupancih, 1'. Zupaniii in dr. J. Zupanec
(odborniki).	Skupaj 17.
Zapisnik o 78. odborovi seji, pregledan in potrjen po ove-rovat.eljih, odbornikih Kržiči in Šubici, odobri se brez ugovora; današnjemu zapisniku sta overovatelja odbornika Kržič in Raič.
iti
Predsednik se spomina pokojnega odbornika prof. Einspielerja. Matica je položila na njegovo rakev venec s primernim napisom; pri pogrebu jo je zastopal profesor dr. J. Šket. „Ume-lecko besedo11 v Pragi, društvo, s katerim stoji uže nad 20 let v zvezi, pozdravila je Matica povodom praznovanja slovesne petindvajsetletnice, dno 9. t. m., pismeno. Zlatomašniku, pre-vzvišenemu biskupu J. J. Strossmayerju, čestitala bo Matica po svojem odborniku dr. I. Tavčarji, kateri je bil posebej naprošen, naj si v Djakovaru privzame nekaj Slovencev ter v deputaciji čestita prvemu podporniku in dejanjskemu pokrovitelju „Matice Slovenske11.
Po poročilu gospodarskega odseka vzame odbor na znanje, da so bile računske zadeve iz zadnje dobe (hišni računi, nagrade) rešene po njegovih sklepih iz zadnje seje.
Računski sklep za 1. 1887., proračun za 1. 1889. in račun
o	ptujem premoženji, ki jih je gospodarski odsek pregledal in potrdil, odobrč se brez ugovora.
Odbor pritrdi nasvetu gospodarskega odseka, da se ima vloga, glaseča se na Tomšičevo ustanovo, mariborski mestni hranilnici iz vzroka zelo žaljivega odpovedati in drugod naložiti. Pri tej priliki se je odboru naznanilo, da je bila vsled predsednikovega naročila blagajnica zadnje dni škontrirana in da je bilo v njej vse v pravem redu. Na, hiši vknjiženi dolg 2000 for. ima se v kratkem izplačati in sodnijski izbrisati. Koekejeva zadeva se ima vnovič pospešiti in kolikor mogoče društvu na korist konečno rešiti.
Glede letošnjih društvenih knjig pritrdi odbor popolnoma nasvetu književnega odseka. Knjige, katere Matica izda letos, so: 1. Erjctvlevi pripovedni spisi. 1. del. Uredil prof. Fr. Leme. Knjiga bo obsegala kot III. zvezek „Zabavne knjižnice11 krog 15 tiskanih pul. Izšla bo v „Katoliški tiskarni11. Določi se jej pristojna nagrada. Pravico do izdaje si je Matica kupila od varuha pokojnikovih dedičev. Zaradi premnogega gradiva izide nasproti poslednji izjavi 11. del še le prihodnje leto. 2. Letopis za l. '1888. Uredil dr. L. Požar. Vsebina in sestava podobna lanski. Večina spisov je uže došla, nekaj jih utegne prav kmalu priti, nekaj jih bo Matica pisateljem vrnila. Tiskala bo knjigo zopet „Narodna tiskarna11; tiskovno korekturo preskrbe pisatelji in urednik; obseg utegne znašati 18 -20 tiskanih pol. 3.,). Apih: Slovenci in l. 1848. Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu 16—18 tiskovnih pol, o kateri pravijo presojevalci, da je v resnici zanimljiva. Tiskali jo bodo pri Blasniku.
Na podlagi razpisa častnih daril iz obrestij „Jurčič-Tom-šičeve ustanove za literarne namene11 došli sta društvu dve povesti, kateri sta uže pregledala po dva presojevalca. Odbor se odloči poslati ju še tretjemu presojevalcu. Ako bo jedna ali
druga odobrena, utegne iziti še letos kot IV. knjiga v Miličevi tiskarni, ki se je društvu ponudila za tiskarsko delo.
O številu iztisov letošnjih knjig in o nekaterih nasvetih na korist Matici naj po predsednikovem prigovoru razpravlja odbor v prihodnji seji.
Tajnik poroča: Vsled smrti (Toman, Ferčnik) ali preselitve (Petek) dosedanjih poverjenikov so izpraznjena poverjeništva: Moravče, Kanalska dolina in Pliberk.
Več društev in posameznih oseb (Bralno društvo v Pliskovici na Krasu, knjigotržec Tarner v Gorici, Ljudska šola v Mavčičah, Meščanska šola na Krškem. Jugoslavenska akademija v Zagrebu, Ljudska šola v Pirničah, Podružnica ss. Cirila in Metoda za Beljak z okolico, Učiteljska knjižnica ptujskega okraja) prosilo je Matico tudi v zadnji dobi založnih knjig. Predsedništvo je reševalo te prošnje običajno, kakor mu nalagajo večkrat v tem oziru ponavljani odborovi sklepi. Matica dobila je v tej zadevi tudi več zahvalnih pisem. Posebej pritrdi odbor še prošnji „Pedagogiškega društva na Krškemnaj bi Matica poklonila društvu šolskih založnih knjig za nameravano permanentno razstavo učil.
Nekaj društev potrdi resnični prejem lanskih društvenih knjig. Matica jih redno pošilja vsem onim društvom, katera jih njej redno pošiljajo.
Odbor vzame na znanje, da je Matica prejela v zadnjem času več književnih daril. Knjižnica je dobila vsled tega od zadnje seje prirastek 89 knjig, zvezkov in časopisov: 13 po darilih, 76 po zameni; 27 ruskih, 22 čeških, 12 hrvaških,
11	slovenskih, 8 nemških, 6 v različnih jezikih, 2 sorbski in
1	angleško. Darovalcem so bile izražene primerne pismene ali pa ustne zahvale.
Za leto 1887. je plačalo 1291 letnikov. Lanskih dokaj hvaljenih knjig je na razpolaganje le še po 50 iztisov. Letos dohajajo plačila zelo mlačno. Odbor prosi gospode poverjenike, da pospešujejo matičino stvar, in izreka željo, da se dožene stalen red tudi glede vplačevanja. Od zadnje seje je pristopilo na novo 23 članov in sicer: 3 ustanovniki (jeden izmej letnikov) in 20 letnikov.
Prihodnji redni veliki zbor utegne biti v sredo 18. dne aprila. Priprave zanj prepuščajo se predsedništvu, ako potreba, po dogovoru z obema odsekoma.
Mej posameznimi nasveti je omeniti, da sta gospodarski in književni odsek vzajemno predlagala odboru, naj z ozirom na njegovo izvrstno poslovanje v preteklih treh letih dosedanjega tajnika potrdi tudi za prihodnja tri leta brez razpisa, kar odbor stori soglasno v svesti, da mu bo redni veliki zbor rad potrdil to utemeljeno določitev.
IG*
XXIII. redni veliki zbor, v sredo 18. aprila 1888.
Navzočnih nad 50 društvenikov; predseduje prof. J. Marn.
Predsednik konštatuje sklepčnost ter ogovori navzočne zbornike. V svojem govoru povdarja krščansko-katoliški značaj slovenskega naroda sploh, ki je „character indelebilis“ in ki bodi takšen tudi slovstvu našemu. Krščansko-katoliška cerkev, koje člani smo vsi, je mila, dobra in prijateljica resnice. Mnogi je ne sodijo prav; mileje bi jo sodili, ako bi jo bolje poznali. Resnica je podlaga krščanstvu, resnica tudi podlaga pravemu slovstvu. Dobro in lepo neha biti dobro in lepo, ako ni resnično. Z ozirom na to skrbimo, da v slovstvu ne zabredemo v novo poganstvo, ki bi bilo hujše od prvega. Govornik se pohvali z notranjim vladanjem, katero mu je lahko z ozirom na mirno in složno delovanje v društvu samem, z ozirom na čilo in krepko podporo od strani odbora. Glede venanjega vladanja mora pa le obžalovati, da je, kar z začudenjem opaža, neki slovenski časopis (Slovan 1887) njegove besede: „Človeka je soditi po tem, kakoršen je, ne pa, kakoršen bi moral biti11 napačno tolmačil, češ, da je on proti vsakemu napredku! Govornik dobro ve, da pri Matici ni vse popolno; to je vselej povdarjal in rekel, da stvarne kritike treba, ker je koristna. Razumno in previdno postopanje modrih mož je pri nas Slovencih preprečilo pogubno in nepotrebno borbo, kakor se v zadnjih časih neprijetno oglaša pri Čehih in Hrvatih. Govornika veseli, da slovenstvo tako dosledno in lepo povsod napreduje, da veliko njegovih bivših učencev v raznih strokah tako čilo in krepko deluje, sebi v čast in ponos, domovini v slavo in korist. Konštatuje napredek društva, gmotne in književne uspehe iz zadnje dobe. Društveno premoženje je v zadnji dobi lepo narastlo, dolg glavnici se je zopet znižal. Namen društva, izražen v 1. §. dr. pravil, narodu slovenskemu pripomoči do prave omike z izdavanjem knjig, skušal je odbor v zadnji dobi po moči dosezati. Letopis pohvalno omenjajo uže razni slovanski časopisi in društva. „Vvod v modroslovje" je knjiga, o kateri se mora Matici le čestitati. Osnova večjemu modroslovnemu delu, skupini šesterih knjig, katere nam bo podal gospod theol.
&	phil. dr. Lampe, ako mu bo usoda mila, da bo zdrav vstrajal, bo delo, s katerim se more malokateri narod ponašati. — Da je napredek dosleden, uspehi povoljni, zahvaliti se ima govornik skupnemu odboru, načelnikoma odsekov: gospodarskega in književnega, dalje posebno požrtvovalnemu blagajniku, ki uže šestnajst let tako vestno opravlja ta v zadnjem lotu posebno težavni posel, in marljivemu tajniku, katerega je odbor, ko mu je pred kratkim potekla triletna doba., z ozirom na njegovo službe vanje brez razpisa proti določbam opravilnega
reda vnovič potrdil, za kar si naknadno izprosi zborovega dovoljenja. (Se soglasno zgodi.) Dne 4. febr. 1864. 1. z odlokom z Najvišjega mesta potrjena, zvršila je Matica pred kratkim svoje 24. leto in obhaja prihodnje leto svojo petindvajsetletnico, katera naj bi bila za društvo primerna, častna. Začasno treba za to skrbeti, da se dostojno zvrši; morebiti prijavi kdo pozneje v tej zadevi kak nasvet.
Računski sklep za 1. 1887. in proračun za 1. 1889. se odobrita brez ugovora; njuno branje se opusti, ker sta bila dru-štvenikom uže dalj časa v pisarni in ker sta jim danes tudi tiskana na razpolaganje.
Za presojevalce letnih računov izvoli zbor po nasvetu dr. Vošnjaka z vsklikom gg. F. Bradaško, T. Valentinčiča in
D.	Žagarja.
Tajnik prebere letno poročilo o delovanji v dobi od 1/4 87. do sl/3 88. 1. Poročilo govori najprej splošno o sestavi odbora in odsekov, našteva seje odborove in odsekove, ocenjuje delovanje odborovo v književnih zadevah; omenja knjige, ki jih je izdala Matica lani in ki jih misli izdati letos; omenja obširnejšo računske in hišne zadeve, knjižnico in književno zalogo, delovanje Kopitarjevega odseka in častno rešitev Kopitarjeve zadeve, poverjeniške in društveniške razmere; različne slavnostne prilike, slovenske in sploh slovanske, vesele in žalostne; konečno se spomina izza zadnje dobe umrlih odbornikov, sotrudnikov, ustanovnikov in letnikov. (Po prebranem poročilu pozove predsednik zbor. naj v znak sožalja vstane, kar se zgodi.) Po nasvetu dr. Vošnjaka izreče zbor odboru za njegovo povoljno, vspešno delovanje in za marljiv trud soglasno svojo zahvalo. — Odbornik dr. Požar naglaša z ozirom na sicer povoljne, toda nikakor sijajne društveniške razmere in v zvezi z bližajočo se petindvajsetletnico, da treba večjega jedinstva, večje živahnosti v društvu, večjega, zanimanja za društvo samo. Dva „Na.rodna Doma" imamo Slovenci; priprostega, to je Družbo sv. Mohorja, okrog katere se zbira sedaj uže nad 40000 Slovencev, za katero nas zavida marsikateri narod; drugi Narodni Dom“, kateremu je zdrava podlaga lepo premoženje in kateremu bodi krepka podpora razumništvo, je „Matica Slo-venska“. Žalibog se omikani krogi še veliko premalo zanjo brigajo, bodisi, ker ali v resnici niso omikani, bodisi, ker jih treba še le spodbujati. Delajmo, agitujmo; število matičarjev bi se moralo z lahkim trudom podvojiti in sčasoma potrojiti. Delo je lahko, ker treba le opozarjati, ker društvo nema tudi v sedanjih, divjih političnih časih resnih nasprotnikov. Poverjeniki sami ne morejo vsega storiti; treba, da jih člani sami podpirajo in nedruštvenike za društvo pridobivajo. Govornik Konštatuje preveliko mlačnost v nekaterih krajih ter navaja
drastično izglede (Celje, Maribor, Ljubljana). Izraža željo, naj bi prodrle te misli med javni svet, naj bi jih spoznali po tu zbranih društveni k ih in časnikih sploh tudi omikani nedruštve-niki. Konečno sklepa s primero: Ako je naše društvo ,.Matica", bodimo ji vsi bučele in prinašajmo ji marljivo in vstrajno koristnega in sladkega sadu. — Po tem govoru, ki se z odobravanjem vzame na znanje, naznanja predsednik, da se jo odbor sam uže s to zadevo bavil ter da se ima iz njegove srede osnovati agitacijski odsek v pridobitev novih udov. (Tajnikovo poročilo se potem brez ugovora soglasno sprejme.)
Vrši se dopolnilna volitev v društveni odbor. Skrutinij prevzemu gg. Stegnar, Pintar in Dežman v zvezi s tajnikom. Izid volitev je sledeč: Oddanih jo bilo 188 glasovnic; nadpo-lovična večina znaša 95; veljavne so bile vse. Pobili so gg.: Partel Anton in dr. Zupanec Jernej po 1.87, dr. Sket Jakob 186, Pleteršnik Maks 185, Vilhar Ivan in Zupančič Vilibald po 172, Šuklje Franc 171, dr. Jarc Anton in Žolgar Mihael po 169, Majciger Ivan 168 glasov, ter so tedaj izvoljeni v odbor „Matice Slovenske1' za dobo štirih let v zmislu §. i‘2. dr. pravil. Dobili so tudi še gg.: Kalan Andrej, dr. Mencinger Ivan in Žlogar Anton po 16, Fekonja Andrej, Koblar Anton in Zupan Tomo po 15 glasov, Pintar Luka, 4 glasove, Einspieler Gregor, dr. Gregorec Lavoslav in dr. Napotnik Mihael po 1 glas.
Prof. Levec poroča v imenu odborovem o spremembi §. 36. opr. r. rekoč: Odbor predlaga: Redni veliki zbor naj sklene, da se ima §. 36. opr. reda, ki se je doslej glasil: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje za tri leta“, spremeniti in glasiti v prihodnje tako: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§. 13. mat. pr.). Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo“. Poročevalec pravi, da je tajniku pred kratkim potekla triletna doba. Odbor predlaga to premembo, da se izogne nepotrebnim formalnostim, ki stvar le zadržujejo; dalje, da izrazi tajniku za njegovo marljivo službovanje od svoje strani nekako priznanje in ga ob jednem na društvo bolj priklene. Društvo zategadelj nima nobenih denarnih žrtev; letna plača ostane ista, o pokojnini pa tudi ni govorjenja. (Po kratki stvarni debati, v katero posežejo gg. dr. Lampe, Levec, Kersnik in Močnik, sprejme se nasvet odborov soglasno z dostavkom g. Kersnika, naj se glasi v nasvetovani spremembi mestu „za daljšo dobo11 rajo „za večletno dobo11, da ne bo nič dvoma.)
Ker se k zadnji točki dnevnega reda ne oglasi nihče k besedi, zaključi predsednik zbor so zahvalo mestnemu zastopu za brezplačno prepustitev dvorano.
80.	odborova seja, v sredo dn£ 25. aprila 1888. 1.
Naczočni: Op. J. Marn (predsednik); A. Bartel, I. Flis, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Kr žir, dr. Fr. Lampe, Fr. Levec, M. PletersnVc, dr. L. Požar, A. Praprotnik, A. Raič, L. Robil, L. Soetec, I. Tomšič, I. Vavnl, A. Zupančič, V.
Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki). Skupaj 19.
Zapisnika T,NXTX. odborove seje in XXTIT. rednega velikega zbora, ki so ju pregledali in potrdili predsednik in overova-telja Kržič in Raič, odobrita se brez ugovora.
Predsednik pozdravi stare, vnovič izvoljene odbornike, in novega odbornika prof. Bartla, izražujoč nado, da bodo vsi krepko ter složno mnogo let delovali v prospeh Matici. Naznanja z obžalovanjem, da se je dolgoletni blagajnik, L Vilhar, odpovedal svojemu poslu vsled preobilo druzih opravil in da bode odboru za to težavno službo poiskati danes druzega odbornika. Nasvetuje, da se dosedanjemu korektorju ustreže kolikor mogoče in na posebno prošnjo naj se vezanje društvenih knjig razdeli mej dva obrtnika, kar bode, kakor pri tiskarnah, društvu le na korist. Nasvetoma odbor pritrdi soglasno.
Na to prevzame starosta dr. Zupanec predsedništvo, da se /.vrši volitev predsednika. Odbornik prof. Raič predlaga, naj odbor z ozirom na dosedanjo spretno in uspešno voditev starega predsednika zopet izvoli z vsklikom, kar se tudi zgodi. Prof. J. Marn izreka, da bi rad prepustil vodstvo mlajšim in boljšim močem, zlasti o kakih venanjih svečanostih. Zahvaljuje se za skazano mu zaupanje proseč odbornikov, naj ga tudi v prihodnje podpirajo. Hvaležnost je najboljša priprošnja; pravo rodoljubje navdaja vse in misel na narod in domovino lajša žrtve v času in delu. Veseli ga,, da je društvo dospelo dotlej, da domači listi o njem no pišejo nečastno; potruditi se bo treba, da si Matica pribori tudi pri tujih dostojnega priznanja. Omenja nehvalnega, deloma napačnega poročila nekega ruskega lista, ki govori o slovstvenih razmerah slovenskih iz 1. 1880. ter očita Matici, da izdaje za 2 for. premalo knjig (omenja namreč le dveh, mesto treh, ki jih je Matica v resnici izdala 1. 1886.), da ne izda „Naučnega Slovarja11 in ne nadaljuje „Slovanstva“. — Treba bo, da se osnuje odsek za pridobitev novih in izstopivših članov na prospeh Matici, kar se je omenjalo uže v zboru in v načelu sprejelo v zadnjem odboru. Nekaj utegne uže pripomoči, da Matica izda letos štiri knjige. Nekoliko bo vplivala 251etnica, ki naj bi se praznovala z občnim zborom o poletnem času. da bi bilo o dobi počitnic možno venanjim članom, profesorjem in odbornikom, udeležiti se slavnosti osebno. Naglaša potrebo jedne pisave v društvenih knjigah in poprosi književnike iz odbora, naj bi po končani odborovi seji pomudili se v ta namen še tu, da se v tej zadevi razgovarjajo.
Vrše se z vsklikom volitve druzih upraviteljev in pa odsekov. Namestnika ostaneta prvi: prof. Levec, drugi: župan Grasselli. Blagajnik postane L. Robič; bivšemu blagajniku ima se iz odbora poslati pohvalno pismo s prošnjo, da ostane odboru in društvu še v prihodnje na pomoč, posebno v gospo-darstvenih zadevah. Nehvaležnost bi bila, tako častno izvoljenega odbornika po tolikoletnem, uspešnem in truda,polnem službovanji puščati iz odbora. Novi blagajnik prevzame posel pod tem pogojem, da ga v vseh hišnih zadevah podpira go-‘ spodarski odsek, čemur odbor soglasno pritrdi. Pregledovalec društvenih računov bo odbornik dr. Zupanec, ključarja zopet A. Praprotnik in F. Stegnar, overovatelja sejnih zapisnikov A. Kržič in A. Bartel, pravdni zastopnik ostane dr. I. Tavčar. Glede odsekov, gospodarskega in književnega, ostane vse pri starem, le da se privzame književnemu še prof. Bartol. V odsek za pridobitev novih društvenikov so voljeni: gg. A. Bartel, A. Kržič, Fr. Lovec, dr. Tj. Požar, A. Raič, I. Šubic. Kopitarjev in Vodnikov odsek obdržita iz Matice stare zastopnike; isto-tako glavni odbor „Narodnega Doma11.
Glede letošnjih knjig obvelja ta konečni sklep: Matica izda letos: 1. Letopis za l. 1888; urednik dr. Tj. Požar. V delo ga sprejme in v 1800 iztisih tiska »Narodna Tiskarna11. 2. Slovenci in L 1818; spisal prof. Apih, ureduje prof. Raič, tiska v 2000 iztisih „Blasnikovih dedičev tiskarna11. 3. Erjavčevih pripovednih spisov T. del; ureduje prof. Levec; tisek preskrbi v 2000 iztisih „Katoliška tiskarna11. 4. Prihajac, povest z nagrado iz ustanove Tomšič-Jurčičeve; tisek Miličev, število iztisov 2000.
Kedar dosedanji blagajnik izroči društvene reči, poprosijo se vsled sklepa občnega zbora izvoljeni gospodje, da pregledajo društvene račune.
Prošnja nove krške posojilnico za primerno denarno vlogo se odkloni.
Odbor je naprosil svojega mariborskega poverjenika, da potegne tamošnjo hranilniško vlogo iz Tomšičeve ustanove in jo pošlje blagajništvu semkaj.
Prošnji nekoga društvenika, naj bi mu „ Matica11 poslala vse rokopise iz svoje knjižnice, da jih pregleda in primerno uporablja pri zbirki narodnega blaga, odbor ne more ustreči, dokler dotičnih natanko ne zaznamuje in dokler se ne zavarujejo.
Tajnik poroča o poverjeniških, knjižničnih in društve-niških zadevah. Knjižnica je narastla od zadnje odborove seje za 24 knjig, zvezkov in časopisov; 6 vsled daril, 18 po zameni ; 12 ruskih, 7 slovenskih, 3 češke, 2 latinski. — Za letošnjo leto plačala sta 502 letnika; od zadnje odborove seje (ll :1) pristopilo je društvu na novo 42 članov, in sicer: 1 usta-novnik in 41 letnikov.
II. Računsko poročilo, a ) JZ a C 11 XI
ptujem premoženji v društvenega odbora oskrbi za 1. 1887.
E
o
G
N
s	is	o co
p* 0 r* C/3	3 Tu	326
	-i	I CO I -f
posa- mezn	Tu	(£> I~ 1 o 1 tH
03
•	.	j?	s	'n	j
>rfi •**:;* ? o ? o I
3 'S	-i' —	®	*-	O	•—
Ja	q	rt o rt	w	-*-»
•	> 'fi	O	U	■-	^	O
S	o	d ,®	tp.rt fl rt P,
.	2~ N fl •=! to rt
J	fl	^	rt ^ S rt rt
§ o g g g o §2 S
I	^
<D O .
o C«	°	O	'O	.£	.,
« u	O	<	C	••
.•s*"73 .2 &£ 1
S ►	M	"	fl	®	'
<U	M	H	<
rt* 1
M °J
co
CO
«o
r^>
3*
>
4> (M .X ^ O -
® «3 ci
.Sž >
S a> -£ i o
■33 2;
rt •- r3
rC ci
O % r r* ^
5° <D O
fN O rn . o
s 1
O p
co cn
XJ>
rt
H -* ;
c
rt ^
4 S i2 3
c
rt
M
C
c
N
•A0}§ OIlpO^J
'5
rt
>
M
'S
o
a
rt
-C
‘O O)
S
3 g o K
H oj
• s
.*Sž rt
KJ ^
&
s
OJ
‘S
O)
a
o
cu
o
O
K
w
Ljubljani dne 31. decembra 1887. Ivan 'Villiar*.
blagajnik.
b)
vseli dohodkov in stroškov »Matice Slovenske"
1 Tek. štev. !	Dohodki	V gotovini posebej 1 skupaj			V obliga-1 cijali po 1 kurzni | vrednosti	
		1 s«.	kr.	t?ld. Ilir-	gld-	kr.
1	Tmotck iti. dcconibra 1N<86.			|		
	leta		—	.J	13 )4 27		
2	Plačila društveni kov:					
	a) ustanovnikov . .	455					
	1)) letnikov		2(577	-|	3132 —		
	Obresti:					
	a) od obligacij ....	403					
	b) od gotovino ....	131	00			
	c) od intabulacije .	150		G.^4 ‘JO		
4	Dohodki hiš brez društve-					
	nih prostorov, in sicer:					
	a) na Kongresnem trgu					
	št. 7						
	b) na Bregu št. 8 (polu-					
	letni) 		47 t	30	27‘JO 72		
5	Za prodane knjige .	—		309 54		
0	Na račun prodano hiše	—	—	50001—j		
7	Razni dohodki ....	—	—ji	16 92		
8	Skupaj . .	—	-—j	13207.35		
9	Ce se odštejejo stroški .	—	—ji	9720 80		
10	ostane imetka ....			—1	3540 55		
11	in če se k temu imetku pri-					
	šteje:					
	a) vrednost hiše na Kon-					
	gresnem trgu .	27069	—ji			
	b) intabulirani denar .	(>000	—1			
	c) vrodnost v gotovini	2000	—			
	d) vrednost inventarja in					
	knjig		4000	—i	39009 —		
	o) kurzna vrednost lij			|		
	obligacij		—	__	—	9681	25
12	se kaže 31. dec.. 1887 stan					
	premoženja		—	-—.i	42015 f>5	9581	25 1
				5219« so		
13	Stanje premoženja 31. doc.!					
	1880. lota		—		44103 27	5979 —	
				50082 27		
14	Konečni pomnožok v zad-					
	njem letll	 1			2111 5.5		' '
Opombe
IC Št. <1.
Oil prostorov, ki jih ima Maticu v luštni rabi, bi so dobilo 200 «1(1 letno na.lomfičino. IC št. Ib, 3 c, <> in Ub: Omonjouo hišo jo Maticu prodala koncom junija /.a ii.ooo gld. tor projela na račun 5000 gld.; ostalina jo kot dolg v knjižena i>roti •r,n/o polulotnim obrosti'U.
K št. lld:
Inventar gl. 600 Zaloga
knjig ,, .J500
gl. »000
Potrošiti se .It*' smolo :
K št. 2b) 2G77-—I k št.	(»84-90	j
k Št. t 2790*^! k št. 5	300-51
k št. 7	15-92
Skupaj 047H'OS potrošilo
so jo pa 9/20'HO; todaj
provoč . 8212-72
o jo Matica lila, da jo pila obligacij /a -11 «9-28 tor njimi pomnožila glavnico za omenjeno svoto.
Tek. štev.
za XXIII. društveno leto od 1. jan. do 31. dee. 1887. leta.
Stroški
V gotovini
posebej skupaj sili. kr. slil kr.
Opombe
I
Upravni stroški:
a) tajniku . . .	.
b) pisarni .................
Izdavanje knjig:
a) spisi (nagrade in korekture) ...................
b) tisek....................
c) vezanje in razpošiljanje Hišni stroški:
a) davki................
b) poprave in druge po trebe....................
Obresti od dolga . . .
Za nakup 5 obligacij s 5000 nom. vrednosti . . . Razni izdatki ....
Skupaj .
600 —i 130 73
1179 75 169« 20 '262 55
1013(54
780,73,
3140 50
542 y5:i 1555 89
90 —
M
4149,28 54|40 - “ 0720 80
I
V Ljubljani (bič 81. decembra 1887.
.	K>-	11108-20
1887. 1. tbduj
K št. 1 1) :
V toj svoti jo zapopa-dona tudi plača postrož-nico v znesku 24 gld.
K št 2 b :
Pas. zastanek gl.	30.—
Tok. i'Qtrcb-
fičina . . „ 1008-20 Skupaj Knjige stanejo: a) Nagrado in
korekturo gl. 1171>• 75 1>) tisek . . ., 10(58.20 o) vezanjo in
ekspedicija „	262-55
Skupaj . ,'fl 10,50 K št. 3 b :
Povodom promoml) pri hišnih strankah je bilo trobi več temeljitih poprav.
Stanje dolga glavnici: it) Preveč potroš.svota do 31. dec. 1880 8000 />0*/a b) Pas. zastanek 30-—
8030-50
Preveč potrošen i svota iz 1. 1887	.
Skupaj . Po odštetju faktičnega prirastka urlav-nici z nakupom obligacij v znosku ostane 31. dec. 1887. 1. dolga glavnici .	.	•
Dolg so jo tedaj v preteče nt*m letu zinuijšal za 1880. 1. za . 1885. 1. za
/8
11879-22«/2
00378 788 301/.2
Iviin Villim*,
blagajnik.
1 Opomba		
‘3 •£ o	skupaj	Ti)
fiu		tl
>	<D -C <K	
	O a.	Ti
O	o	o o	o	o
TH	»o	o o	o	CD
GO		(M CO		»o
		CO		»o
1 1 1	1 T	1 1 1		
O O O	o o	O O O		
o o >o	»o o	o o o		
O T-<	05 (M	co t» so		
				
J*
>C0
o
tt>
o	o	A	o	i?	o	O
^	So	^^'5
._ ” TJ .-< ri ^ o>	N	rt	tJ	r2
K>	^	OJ	G 2	'»o	-*i
A	■	r—s	+J	's*'	W
I I
I I
• o>
X/J
•i s
■M 2 -S,'^
^ ^ rt £
.r— rt Ctf
c .2, rt g ~
5-g.fi'5,-5
X/1 ,
-U5
K/3 L^
P^! rt g
-S £ >o
>
o
rH
O
cn O
rd
o _
rt ^ C t-
o
o ^V-fi
C
sl
I s >s "
rt 1 :-< '
P
fl?	i4	rt
H	<v	
p	l/l	o
-4-> JA	*-M	^5
OJ	C3	0)
o		Gi 5/5
> -	'S*	<D
■.s	rt Ph	C
0)	rlA	<U
rt	&	*5*
(-4 Mi		rt
rt
A
d
GG
rt"3
d U3
Ph
a
JU
E
o
CL
O
	• —	Ji
‘S	rt G S JA	s
'>	Ul	W)
o o		
Cdj	o	-*
	-O	
£>■	<D	
	Ul O	2
	O.	n
J*
"3
O
J=
O
o
noupoH
•- 6 c rd
ia^sg
^ S m «5 >
lllll
o o o o o
O O O TH O J3 M © <N (M (N
O O ‘■C o o »o
H
ti
d
H
•H
}>
d
l>
H
rt xyj
c/)
'm* c
' c,S
= t
W) C/2
< v ci
d
Ja
-o
o>
el
- o OA, ^
T3 ^ ^ £ i®
^ a
. O O rt
CQfl
d r
a;
PhO
(N W ^ O <£> L'- CO
Poročilo o društveni knjižnici.
a)	Slovenska knjižnica.
(Daljo.)
f Kraševski- f Podgoriski: Koča za vasjo; povest. V Ljubljani 1886. 1. Vrhovec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana
1886.
Fr. Levec: Letopis Matice Slovenske za leto 1886. V Ljubljani
1886.
Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v okolici ptujski. Maribor 1886.
J. Marn: Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. B. XXIV.
leto. V Ljubljani 1886.
„Novice“, gospodarske, obrtniške in narodne. XLIV. in XLV.
tečaj. V Ljubljani 1886 in 1887.
J. Flis: Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in zgodovina. V Ljubljani 1885.
Slovenska Talija, zbirka dramatiških iger:
./. Nolli: Priročna knjiga za glediške diletante. I. zvezek. V Ljubljani 1868.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. II.—IV. zvezek.
V Ljubljani 1867.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. V—VII. zvezek.
V Ljubljani 1868.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. VIII.—X. zvezek.
V Ljubljani 1869.
D.	Hostnik: Marijana. (Prevod). XLVII. zvezek. V Ljubljani 1879. Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. XLVIII. zvezek.
V Ljubljani 1880.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. XLIX. zvezek.
V Ljubljani 1880 in 1881.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. L. zvezek. V Ljubljani 1881.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. LI. zvezek. V Ljubljani 1882.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. LIL zvezek. V Ljubljani 1883—84.
Različni: Zbirka raznovrstnih dramatiških iger. LIH. zvezek. V Ljubljani 1886v
Alfieri Križman: Filip. Žalostna igra v petih dejanjih. Trst 1886. Letno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole. V Ljubljani 1887.
P. pl. Radics: Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani.
Ljubljana 1887.
D.	Trstenjak: Pannonica. Spomeniški listi. V Celovcu 1887.
Dr. Franc Lampe: Drobtince. XXI. letnik. V Ljubljani 1887. Zlatomašnik sv. oče Leon XIII. Zal. kat. družba. V Ljubljani 1887. A. Kržič: Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Celovec 1887.
Dr. I. Križanič: Zgodovina svete katoliške cerkve za slov.
ljudstvo. Celovec 1887.
„Slovenske Večernice" za poduk in kratek čas. XLI. zvezek. Celovec 1887.
Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem. Celovec 1887. Koledar „Družbe sv. Mohorja11 za leto 1888. Celovec 1887.
J. Volčič: Življenje preblažene Device in Matere Marije. Celovec.
1887.
X. Y. O Slovanih, osobito o ruskem narodu. (Narodopisni načrt.) Trst 1887.
Pastirsko pismo iz dne 26. decembra 1887.
./. Marn: Jezični k. Knjiga Slovenska v XIX. veku. C. XXV. leto
V Ljubljani 1888.
dr. /I. Moscld: Slovenski Pravnik. IV. leto. V Ljubljani 1888.
R. Sinek: Neposredni davki za vse dežele avstro-ogerske monarhije. V Gorici 1885. dr. Franc Lampe: Dom in svet. Letnik L V Ljubljani 1888.
A. Kalan: Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi 251etnici.
V Ljubljani 1888.
A. Praprotnik: „Učiteljski Tovariš11. Letnik XXV,-XXVII. V Ljubljani 1885—1887.
R. Dolenc: Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami.
V Ljubljani 1888.
Fr. Gabršek: Pedagogiški letniki— II. leto. V Ljubljani 1887 -88. dr. Midi-Gabršek: Občno vzgojeslovje. V Ljubljani 1887.
Bezlaj: Pouk o črtežih (z 51 podobami) 11. del. V Ljubljani
1887.
Letno poročilo čveterorazredne ljudsko šole v Krškem za šolsko leto 1886/7. V Ljubljani 1887. dr. AJicIt-Gabršek: Občno ukoslovje. V Ljubljani 1.888.
Letopis Matice Slovenske.	255
b) Hrvaška knjižnica.
VolUggi: liicsoslovnik illiricskoga, italianskoga i nimaeskoga jezika. U Becsu 1803.
Ilistoria iliti pripovezt szvetoga piszma ztaroga, y novoga zakona za potrebuvanye narodnih skol horvatzkoga orszaga. Vu Budimu 1808.
F. A. Dorotich: Kratko iskazanje jednoga dogadjaja, u lcomuse nasca godine 1813. U Begu 1815.
F.	Mikldusliich: Izbor dugovanyh vszakoverztneh. Vu Zagrebu 1821.
Fr. Gundulicli: Ariadna. U Dubrovniku 1829.
V. J. Dtmder: Andrie Kačiča razgovor ugodni naroda slovin-skoga. U Beču 1836.
A. Russi: Ugodne pripovesti pridelane iz italianskoga u ilirski jezik. U Zagrebu i Lipsku 1838.
Dr. 1). Demeter: Dramatička pokušenja. Dio I.—II. II Zagrebu 1838.
1. Švear: Ogledalo Iliriuma. 1.—II. zv. „U Zagrebu 1839“ in „U Becu 1844“.
I. Švear: Ogledalo Ilirie. III. in IV. zv. U Zagrebu 1840 in	1842.
I. Kukuljevic-Sakcinski-. „Juran i Sofia“ ili	„Turci	kod	Siska11.
U Zagrebu 1839.
Dragutin Selja>i: Početak, napredak i vrednost literature ilirske. U Zagrebu 1840.
St. Vraz: Djulabie. U Zagrebu 1840.
Lj. Vukotinovic: Ruže i tSrnje. IJ Zagrebu	1841.
Št. Vraz: Glasi iz dubrave žeravinske (povjestice). U Zagrebu 1841.
Kazni: Kolo. Članci za literatura, umčtnost i narodni život. Knjiga II,—VIII. U Zagrebu 1842—1853.
Domorodac: Pogled u Bosnu. IJ Zagrebu 1842.
Dragoila Jarnevič: Domorodne poviesti. Knjiga I. IJ Karlovcu 1843.
Iv. Gundrdič: Osman. (Sa slikom piesnika i riečnikom). IJ Zagrebu 1844.
Lj. Vnkutivovir: Nešto o školah pučkih. IJ Zagrebu 1844.
J. Kukuljevic-Sakcinski: Igrokazi. U Zagrebu 1844.
Lj. Vukotinomc: llistoričke novele. Dio 1.—II. U Zagrebu 1844.
Grabanciaš djalc: Zvekan opet na svietu. II Zagrebu 1844.
Mirko Bogovič: Ljubice. (J Zagrebu 1844.
St. Vraz: Gusle i tambura. Knjiga 1. Zlatni Prag 1845.
L. Ilič: Baron Fr. Trenk i slavonski panduri. D Zagrebu 1845.
Fr. A. Mažuravič: Skladanja Hanibala Lučiča. U Zagrebu 1847.
/. Kultdjevič-Sakcimki: Pcisme. II Zagrebu 1847.
Lj. Vukotivovič: Pčsme. 11 Zagrebu 1847.
(\ it,n-r/.hi on: )1Elizaleta" ili „Progn«mi u Sibirii“. U Zagrebu 1847
Dr. Rakovec: Kolendar za puk. Godina I i III. U Zagrebu 1847 i 1849.
Krasicki-Tkalcevič: Pan Podstoli ili dobar domačin. U Zagrebu 1848.
A. Netndič: Poli tičko pjesme pokojnoga Tome Blažeka. U Zagrebu 1848.
N. Tommaseo: Iskrice. U Zagrebu 1848.
X.: Slavjanke. U Zagrebu 1848.
L. Župan: Narodne pjesme. 1J Zagrebu 1848.
L. Župan: Waketieldski župnik. (J Zagrebu 1848.
Nauk za temeljito' i što se može najbrže dčloredno i službeno izobraženje pešaka polag c. k. pčšadkog naredbenika za službu. 1J Beču 1848.
Gesnerove „Seljanke“. Prevod iz nemačkoga. U Zagrebu 1848. Zapisnik sabora trojedne kraljevine Dalmatinske, Hervatske i Slavonske. U Zagrebu 1848.
M. Bogovič: Domorodni glasi. U Rčki 1848.
X.: Slavjanke, sa historičkimi primetbami. U Zagrebu 1848.
J. M. Spor: Kastriota Skenderbeg. Tragedija u pet izvedah.
IJ Zagrebu 1849.
P. Stoos: Soko h&rvatski i slavska mati. U Zagrebu 1849.
L. Nenadovič: Slavonska vila. U Zagrebu 1849.
0. Poeti: Talianke. U Zagrebu 1849.
F. Pintarič:	Knjiga	bogoljubnosti karstjanske.	U Beču	1849.
Kako treba	da čovek živi u svakom stališu.	IJ Zagrebu 1850.
M. Stoikov: Poslanica svetoc Petra biskupima Pijemonta-Talije.
U Trstu 1850.
ji. Šule/c: Austrianski džbržavni ustav (II. izdanje). U Zagrebu 1850.
A.	Kuzmanič: Pravdonoša. Broj I. II Zadru 1851.
A.	Razlag: Zvezdice. U Gradcu 1851.
1. Kukuljevič - Sakcinski: Arki v za povestnicu jugoslavensku.
Knjiga I. III. TJ Zagrebu 1851—1854.
M. Bogovič:	Pesme	A. Nemčida. U Zagrebu 1851.
E. Sladovič:	Uputa	u pjesmenu umjetnost. IJ	Zagrebu	1852.
M. Ban: Dubrovnik, cvčt narodnoga knjižtva. III. svezak. IJ Zagrebu 1852.
1.	Bčrlič: Kraljodvorski rukopis. U Zlatnom Pragu 1852.
R. Razlag- L Vinkovič: Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852. U Gradcu.
M. Bogovič i dr.: Nev en, zabavan, poučan i znanstven list. Tečaj I. II., IV. V., VII. U Zagrebu 1852—1853, 1855	1850.	Na	Kieci	1858.
G. Palmotič: Kristiada, to jest život i djela Isukristova. U
Zagrebu 1852.
J. Macun: Kratko krasoslovje o pesničtvu. U Zagrebu 1852.
Serassi-Zlatarič: Torkvata Tassa Ljubmir, igra pastierska. IJ Zagrebu 1852.
Zlataric-Kulculjevic: Sofoklova Elektra. U Zagrebu 1852.
L Kukuljevič-Sakcinski: Piesme Dominka Zlatariča. IJ Zagrebu 1853. I). Rakovec: Gospodarske novine. Godina I. U Zagrebu 1853.
M. M razo vic: Pravnik. Časopis za pravne i dferžavne znanosti.
I. tečaj. Zagreb 1853.
M. Vetranič: Hekuba i posvetilište Abramovo. U Zagrebu 1853. Imenik utemeljiteljah „Matice ilirske'1. God. 1853. IJ Zagrebu 1854.
B.	Šulek: Nžmačko-hrvatski rččnik. III.—IV. sv. IJ Zagrebu 1854.
B.	Šulek: Biljarstvo. Uputa u poznavanje bilja I,—II. Dio. TJ Beču 1856, u Zagrebu 1859.
M. Bogovič: Matija Gubec, kralj seljački. Drama u 5 cinah. IJ Zagrebu 1859.
M. Bogovič: Pripovčsti. U Zagrebu 1859.
Svetoga Franje Saleskoga „Filotea ili Bogomila1'. U Zagrebu 1859.
A. Tkalčevič: Put na Plitvice. U Zagrebu 1860.
Glas hrvatsko-slovinski iz Dalmacije. U Zagrebu 1860.
I. Perkovoc: Pojavi u zraku. U Zagrebu 1860.
L Kitkuljevič-SctkcinsJii: Slovnik umjetnikah jugoslavenskih. Sv.
IV.	U Zagrebu 1860.
A. Tkalčevič: Prevodi klasikah latinskih. U Zagrebu 1860. Vladislav Bistric. Pripovedka za puk. U Zagrebu 1861.
Lj. Vulcotinovič: Leptir. Zabavnik za godinu 1861. U Beču 1861. M. Bogovič: Vinjage. [.—III. Sv. U Zagrebu 1861—1864.
Homani-Dr. Demeter: Norma. IJ Zagrebu 1861.
L. Botič: Biedna Mara. (Pripoviest). U Zagrebu 1861.
J. Svii/lin: Ljutovid, župan posavskih Hervatah. Povčstnička . pripovčst iz IX. veka. U Zagrebu 1861.
II. Snlek: Hrvatsko-ugarski ustav ili konstitucija. U Zagrebu 1861. Freudenreich-Miiller: Magjari u Hervatskoj. U Zagrebu 1861.
I.	F. Jukič: Bosanski prijatelj. Časopis. Svezak III. U Zagrebu
1861.
E.	Kvaternik: Politička razmatranja. Sviežčic I. U Zagrebu 1861. dr. Fr. Bački: Pismo slovjensko. U Zagrebu 1861.
Saborski govor Mirka Bogoviča. U Zagrebu 1861.
Saborski govori Ivana Vončine u 22., 40. i 53. sjednici. U Zagrebu 1861.
Saborski govor Antuna Stojanoviča. IJ Zagrebu 1861.
Adresa sabora trojedne kraljevine Dalmacije, Hrvatske i Slavonije. U Zagrebu 1861.
A. Tkallevič: Listovi o Italiji. U Zagrebu 1861.
J)r. ./. Kavanjin: Bogatstvo i ubožtvo. (Velepjesan u 30 pjeva-njah). U Zagrebu 1861.
Spomenica duhovne mladeži sjemeništa nadbiskupije zagre-bačke 1. KukuTjevicu-Sakcinskomu prigodom njegova naimenovanja za velikega župana zagrebačkoga. U Zagrebu 1861.
Pravila slavjanske narodne čitaonice u Trstu. 2 zv. 1861 in 1862. ./. JI. Kampe-B. Bradnjački: Črtice iz Kolumbova života. Dio I.
II	Zagrebu 1862.
J. H. Kampe - T. Srnici/daš: Kortes. Dio II. U Zagrebu 1862.
J. 11. Kampe-B. Budnjački: Pizar. Dio HI. TJ Zagrebu 1863.
J. Jurkovič-. Izabrana djela. Svezak I.: Šaljivi spisi. U Zagrebu 1862.
Zcholcke-Gaj :v Kreol; novela. U Zagrebu 1862.
Kušlan - dr. Huliaj: Spisi saborski. Sv. L—IV. U Zagrebu 1862. Dr. J. Vranjican: Sveobče izložbe za obrtnost i ratarstvo. IJ Karlovcu 1862.
./. Sun d ečir: Vršidba (pjesma). II Karlovcu 1862.
Životopis Ivana Mužuraniča. U' Karlovcu 1862.
Pjesne Meda Pucida. U Karlovcu 1862.
L. Bntic: Petar Bačid; historička pripoviest. U Osieku 1862.
M. Krešic: Hrvatski koledar za rimokatolike i pravoslavno.
Tečaj L-—III. TJ Zagrebu 1862-1864.
Ji. L. H. Misli o socialnoj politiki u Austriji. IJ Zagrebu 1862. Program kraljevske gimnazije u Varaždinu koncem š. godine 1862. TJ Zagrebu 1862.
Pogled na Bosnu sa vojenog i strategičkoga vida. TJ Zagrebu
1862.
/Inf: Nekoliko spisali o pučkoj zadrugi u ITrvatskoj i Slavoniji.
TJ Zagrebu 1862.
Dela Stanka Vraza: I. Dio: Djulabije. TI Zagrebu 1863.
II.	Dio: Glasi iz dubrave žerovinsko i gusle i tambura. TJ Zagrebu 1864.
III. Dio: Razlike pjesme (izvorne). TI Za,grelni
1866.
IV. Dio: Razlike pjesme (prevodi). U Zagrebu
1868.
V. Dio: Pjesme, pabirci, proza i pisma. (1
Zagrebu 1.877.
E.	Z. ./. Asanger: Hrvatski glumač. — Sv. I. — TJ Karlovcu 1863.
(Dalje prihodnjič.)
Opravništvo „Matice Slovenske^
za leto
Predsednik: Marn Josip.
,	I.	Levec	Franc,
Namestnika *
II.	Grasselli Peter.
Blagajnik: Robič Luka.
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen.
Pregledovalec društvenih računov: dr. Zupanec Jernej. Praprotnik Andrej,
Ključarja:
Stegnar Feliks.
Overovatelja sejnih zapisnikov:
ti ar tel Anton,
Kržič Anton. Pravdni zastopnik: dr. Tavčar Ivan.
Odbor:
a)	Fvjubljanwl«i odborniki:
1. Bartel Anton, (1888)
2. dr. Dolenec Hinko, (188(i)
3. Flis Ivan, (1887)
4. Grasselli Peter, (1885)
5. dr. Jarc Anton, (1888)
6. Kermavner Valentin, (1886)
7. Kržič Anton, (1887)
8. dr. Lampe Franc, (1885) f). Levec Franc, (1887)
10. Marn Josip, (1885)
11. Pleteršnik Maks, (1888)
12. dr. Poklukar Josip, (1880)
13. dr. Požar Lovro, (1887)
H.	Praprotnik Andrej, (1885)
15. Robič Luka, (1887)
IG. Stegnar Feliks, (1883)
17. Šubic Ivan, (1887)
18. Šuman Josip, (1883)
19. dr. Tavčar Ivan, (1 88<>)
20. Tomšič Ivan, (1886)
21. Vavru Ivan, (1883)
22. Vilhar Ivan, (1888)
23. Vodušek Matej, (1885)
24. Wiesthaler Franc, (1887)
25. Zupančič Anton, (1883)
26. Zupančič Vilibald, (1888)
27. dr. Zupanec Jernej. (1888)
b)	X_Tnanj i oc 11 )omilci:
1. Cigale Matej, (1885)
2. dr. Gregorčič Anton, (188 7)
3. Gregorčič Simon, (188ti)
4. Hubad Franc, (1887)
5. Kersnik Janko, (188(i)
(i. Majciger Ivan, (1888)
7. Senekovič Andrej, (1887)
8. dr. Sket Jakob, (1888)
9. Svetec Luka, (1883)
10. Šuklje Franc, (1888)
11. dr. Šust Ivan, (1885)
12. Žolgar Mihael. (1888)
Odseka:
a)	Gospodarski odsek:
1. dr. Dolenec Hinko,
2. Grasselli Peter,
3. dr. Jarc Anton,
4. Robič Luka (načelnik),
5. Vilhar Ivan.
b)	I^njiževni odselc:
1.	Bartel Anton,	(j.
2.	Kržič Anton,	7.
3.	Levec Franc (načelnik),	8.
4.	Pleteršnik Maks,	!l.
5. dr. Požar Lovro,
Šubic Ivan, Tomšič Ivan, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald.
Imenik
A) Častni društveniki.
1. grof IIARRACH IVAN, graščak, veleposestnik, itd. v Pragi (1883)**)
2. dr. JAGIC IGNACIJ VIKENTIJEVIČ, c. kr. vseučiliški profesor,
itd. na Dunaji. (1886)
3. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor, itd. v Pragi. (1882)
4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja, itd. v Pragi. (1885)
5. dr. vitez MIKLOŠIČ FRANC, c. kr. vseučiliški profesor v p.,
itd. itd. na Dunaji. (1872)
6. dr. RAČKI FRANC, kanonik, itd. v Zagrebu. (1869)
7. dr. RIEGER FRANC LADISLAV, drž.	in dež poslanec, itd. v
Pragi. (1860)
8. TRSTENJAK DAVORIN, župnik, itd. v Starem Trgu na Štajerskem.
(1878)
B) Ustanovniki in letniki.
I. Ljubljanska škofija.
I.	Dekanija Ljubljana. Poverjenik: Lah Evgen.
a)	Mesto:
*Arce Rajko, c. kr. p. oficijal in *dr. vitez Blei\veis Karol, primarij, hišni posestnik.	dež.	poslanec, m. odbornik in
*Auer Jurij, tovarnar in h. po-	hišni posestnik.
sestnik.	*Bučar	Franc, zasebnik in po-
*Blaznik Frančiška, posestnica in	sestnik.
solastnica tiskarne.	*Bušič	Josip, posestnik, itd.
*) Kdor vsled odboru nenaznanjene spremembo svojega imena no najdo natisnoncga v kraji, kjor biva sedaj, naj išče svojih knjig pri onem poverjeniku, kateremu jo plačal društvonino. Za tako spremembe no moremo biti odgovorni.
**) Letnica pomeni, kedaj jo bil dotični izvoljen za častnega društvonika.
*dr. Čebašek Andrej, kanonik, prelat,, itd.
♦čitalnica narodna.
♦Detela Oton, dež. poslanec in odbornik, itd.
'*dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež. sodnije tajnik.
♦Dolenec Oroslav, svečar, h. posestnik, m. odbornik in trg. zbornice svetnik,
♦Dreo Aleksander, veletržec, h. posestnik, vit. žel. krone III. reda, itd.
*Fabian Ivan, trgovec in hišni posestnik.
*Fabiani o. Plaeid, gvardijan.
♦vitez Gariboldi Anton, zasebnik.
♦Globočnik Anton, c. kr. vladni svetnik, itd.
♦Grasselli Peter, m. župan, hišni posestnik, dež. gl. namestnik, vit. žel. krone III. reda, itd.
♦Heidrich Karol, misj. duhoven kongregacije sv. Vincencija Pav-lanskega.
♦Hranilnica kranjska.
♦Hren Frane, veletržec, trg. zborn. svetnik in hišni posestnik.
♦Jamšek Ivan, trgovec in hišni posestnik.
♦dr. Jarc Anton, prošt, c. kr. d. š. nadzornik v p., vit. Fr Jos. reda, zlatomašnik, itd.
♦Jeraj Ivana, zasebnica.
♦Jeran Luka, msgr., kanonik in urednik.
♦Jereb Josip, župnik v. p.
*Kadilnik Franc, trg. denarničar.
♦Klemenčič Josip, c. kr. pripr. profesor in katehet.
♦Klun Karol, kanonik, drž. in dež poslanec.
♦Knjižnica frančiškanska.
♦Knjižnica c. kr. učiteljišča.
♦Kokalj o. Rajnerij, frančiškan.
♦Kosler Ivan, tovarnar in graščak.
♦dr. Kosler Josip, tovarnar in posestnik.
♦Kotnik Ignac, drd. jur. in hišni posestnik.
♦Kreč Matej, dež. tajnik.
♦Križnar Miroslav, kanonik in st. župnik.
♦Kušar Josip, trgovec, hišni posestnik, vit. Fr. Jos. reda, itd ♦dr Lampe Franc, vodja „Marija-nišču“, sem. profesor in urednik. ♦Lukman Jakob, c. k r. rač. svetnik v p., itd.
♦Mahkot Ivan, c. kr. okr. glavar. ♦Marn Josip, c. kr. gimn. profesor, konz. svetnik, itd.
♦Martinak Josip, c. kr. sodnijski svetnik, vit. Fr. Jos. reda.
♦dr. Missia Jakob, knezoškof, itd. ♦Močnik Matej, m. učitelj v p. ♦dr. Munda Franc, odvetnik in hišni posestnik.
♦Murnik Ivan, ces. svetnik, vit. Fr. Jos. reda, dež. poslance in odbornik, trg. zborn. tajnik, itd. ♦Petriči« Vaso, podžupan, trg. zborn. svetnik, trgovec in h. posestnik.
♦Pfeifer Franc, c. kr. višji rač. svetnik.
♦Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. profesor, itd.
♦Pogačar Martin, knezošk. kan-celar in č. kanonik.
♦dr. Poklukar Josip, dež. glavar, drž. poslanec, posestnik, solastnik tiskarne, vit. žel. krone
III.	reda, itd.
♦dr. Pongraz Oskar, zasebnik in posestnik.
♦Prosenc Josip, gl. zast. „ Aziende". ♦Ravnihar Franc, dež. knjigovodja, m. odbornik in graščak. ♦Robič Luka, c. kr. v. davk. nadzornik v p. in dež. poslanec.
*Rohrman Zmagoslav, tovarnar in posestnik.
"Rozman Ivan, m. župnik, duh.
svetnik in m. odbornik. *'Skubic Anton, c. kr. gimn. pro fesor v zač. p.
*„Sokol0, telovadno društvo. *Souvan Ferdinand, veletržec in graščak.
*Souvan Franc Ks , veletržec, trg.
zborn. svetnik in posestnik. *dr. Stare Josip, c. kr. fin. prok. pristav, m. odbornik in h. posestnik,
*dr. Suppan Josip, hran. ravnatelj, itd.
*dr. Suppantschitsch Franc, odvetnik.
*dr, Svetina Ivan, c. kr: gimn. profesor.
*Šuman Josip, c. kr. gimn. ravnatelj.
*Tavčar Ivan, h. pos sin.
*dr. Tavčar Ivan, odvetnik, mestni odbornik in h. posestnik.
*dr. Valenta Alojzij, c. kr. vi. svetnik, h. posestnik, primarij in ravnatolj dež. bolnici. *Vavru Ivan, c. kr. g. profesor v p. '^Vilhar Ivan, ravnatelj m. užit.
zakupu in posestnik.
*dr. Vošnjak Josip, primarij, dež. poslanec in odbornik, m. od bornik in h. posestnik.
;i:baron Winkler Andrej, c. kr. dež. predsednik, vitez železne krone
II.	reda, itd. itd.
*Zamejic Andrej, st. kanonik, itd. !,:Zupan Tomo, c. kr. gimn. profesor, konz. svetnik, ravnatelj „Alojzijevišču“, itd.
;’:dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, h. posestnik, not. kom. predsednik, itd.
"'Žagar Karol, dež. blagajnik, m. odbornik in h. posestnik.
*Žlogar Anton, mestni kaplan. Ahčin Jera, hišna posestnica. Aljančič Valentin, m. kaplan. Alojzijevišče, knezošk. dij. zavod, dr. Ambrožič Franc, m. zdravnik. Avšič Jakob, zav. uradnik, dr. Babnik Janko, c. kr. avskultant. Ban Franc, faktor „Kat. tiskarne*1. Bartel Anton, c. kr. gimn. profesor. Beliir Leopold, vodja II. m. lj. šole. Bezenšek Arnošt, uradnik „ Slavijo “. Birek Franc, bogoslovec. Bizovičar o. Josip, frančiškan. Bohinec Ziga. semeniški podvodja, ekonom in konz. svetnik. Bonač Ivan, knjigovez.
Borštner Vincenc, c. kr. gimn. profesor.
Bradaška Ferdinand, m. blag.
kontrolor.
Brešar Josip, bogoslovec. Celestina Josip, c. kr. pripr. prof. Cestnik Anton, bogoslovec. Dežman Franc, knjigovez.
Didak Gustav, hran. pristav. Drahsler Paul, vodja trgovine. Dralka Josip, c. kr. vi. svetnik, itd, dr. Drč Josip, c. kr. tab. tov.
zdravnik.
Drenik Franc, glavni zastopnik „Fon(;,iere“.
Društvo kranjskih tiskarjev. Družba rokodelskih pomočnikov. KI beri Sebastijan, sem. pristav. Kndlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik. Kppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj. Krker Josip, stolni vikar, dr. Ferjančič Andrej, c. kr. drž. pravdn. namestnik in drž. poslanec.
Fik Franc, bogoslovec.
Flere Josip, c. kr. poštni uradnik. Flis Ivan, sem. spiritual in konz. svetnik.
dr. Fux Franc, ces. svetnik, primarij in h. posestnik.
Furlan Jakob. m. učitelj.
Gnjezda Ivan, c. kr. r. profesor in katehet, itd.
Gogola Ivan, c. kr. notar in m.
odbornik.
Goričnik Franc, trgovec, dr. Gregorič Vinko, zdravnik in mestni odbornik.
Grkman Franc, c. kr. vadn. učitelj in okr. šolski nadzornik, dr. Gross Franc, c. kr. sodn. pristav. Guttman Emil, c. kr. fin. prok. pristav.
Hafner Jakob, vodja priv. učilišču. Hofbauer Ana, deželnega tajnika vdova, itd.
Hohn Hugon, c. kr. p. kontrolor in h. posestnik.
Hribar o. Angelik, frančiškan. Hribar Dragotin, faktor „Narodne tiskarne “.
Hribar Ivan, glavni zastopnik „Sla-vije“ in mestni odbornik. Hrovath Blaž, c. kr. pripr. ravnatelj in okr. š. nadzornik, dr.Hudnik Matija,odv. koncipijent. Hudovernik Aleksander, not. kandidat.
Izobraževališče za učiteljice, dr. Janežič Ivan, sem. profesor, dr. Jenko Ludovik, zdravnik. Jentl Anton, trgovec, j Jerič Josip, župnik v p. Juvanec Ivan, zasebnik.
Kalan Andrej, trnovski kaplan. Kalan Ivan, bogoslovec.
Karlin Andrej, m kaplan.
Karun Franc, trnovski župnik itd. Kaspret Anton, c. kr. g. profesor. Katoliško društvo.
Kaučič Jakob, c. kr. zemlj. knjigovodja v p. dr. Kavčič Jakob, c. kr. drž.
pravdn. namestnik.
Kermavner Valentin, c. kr. giinn. profesor.
Klein Anton, solastnik tiskarne, m. odbornik, itd.
dr. Klofutal' Leonhard, st. prošt, st. ravnatelj, itd.
Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica gimnazijska.
Knjižnica realska.
Knjižnica učit. ljublj. okolice.
Kočevar Franc, c. kr dež. sodn. predsednik.
Kolar Matija, stolni vikar.
Kolman Franc, trgovec, h. posestnik, itd.
Kosec Matija, bogoslovec.
Košir Franc, bogoslovec.
Kovač Ivan, solastnik tiskarne.
Kremžar Andrej, deželno bolnice oskrbnik.
dr. Krisper Valentin, odv. koncipijent.
Kržič Anton, nunski kaplan in katehet, itd.
dr. Kulavie Ivan, sem. ravnatelj, kanonik in prelat.
Kunc Matej, krojač, itd.
Lah Evgen, tajnik „ Matici Slovenski u.
Lassnik Peter, trgovec in hišni posestnik.
Lavrenčič Josip, posestnik, itd.
Lavrič Mihael, vodja trgovine.
dr. Leben Matija, č. kanonik in sem. profesor v p.
Ledenik Alfred, trgovec in trg. zborn. svetnik.
Lederhas Ludovik, aprob. gimn. suplent.
Lenarčič Anton, c. kr. (in. komisar.
dr. Lesar Josip, knezoškof. tajnik.
Levec Anton, c. kr, sodn. pristav.
Levec Franc, c. kr. r. profesor, nadzornik in urednik.
Lozar Josip, trgovec in trg. zborn. svetnik.
Maeak Ivan, c. kr. nadz. kat, uradov.
Mahr Ferdinand, cesarski svetnik, h. posestnik, itd.
Maier Josip, m. učitelj.
Majaron Danilo, odv. koncipijent.
Majntinger Ivan, c. kr. predstojnik dež. deske.
Malenšek Martin, m. kaplan.
Mantuani Josip, velikošolec.
Martov Josip, zasebnik.
Medič o. Kallist, fr. župnik in vikar.
Mikus Anton, cand. prof.
Modic Josip, c. kr. rač. ofieijal.
dr. Mosche Alfonz, odvetnik, m. odbornik in dež. poslanec.
Mulej Andrej, c. kr. rač. revident v p.
„Narodna tiskarna", deln. društvo za tisk. podjetja.
Nedeljko Franc, zav. uradnik
Nemanič Davorin, bogoslovec.
Novak Franc, aprob. gimn. suplent.
Obreza Anton, tapetnik in hišni posestnik.
Obreza Josip, brivec.
Pakič Mihael, trgovec, trg. zborn. podpredsednik, m. odbornik, h. posestnik, itd.
dr. Papež Franc, odvetnik in dež. poslanec.
dr. pl. Pauker- Glanfeld Henrik, kanonik in stolni dekan.
Pavlin Alfonz, c. kr. gimn. profesor.
Pavločič Andrej, uradnik c. kr. drž. železnice v p. in h. posestnik.
Petelin Martin, aprob. gimnazijski suplent.
Pfeifer Josip, dež. tajnik.
Pichler Josip, c. kr. gimn. profesor.
Pintar Luka, aprob. gimn. suplent.
Pirc Gustav, c. kr. kmet. družbe tajnik in popotni učitelj.
Pleiweiss Karol, cand. jur. in h. posestnik.
Pleško Karol, c. kr. dež. sodnije svetnik.
Poljanec Alojzij, dež. pris. delavnice oskrbnik.
Potočnik Mihael, konz. svetnik in nunski spovednik.
Povše Franc, veleposestnik, m. odbornik, itd.
dr. Požar Lovro, aprob. g. suplont.
Praodica Jakob, c. kr. pripr. profesor.
Praprotnik Andrej, vodja I m. lj. šoli, itd.
Premk Anton, c. kr. p. kontrolor in h. posestnik.
Pristov Josip, bogoslovec.
Ravnikar Vekoslav, pom. uradnik.
Ilešič Prostoslav, žel. uradnik.
Rode Ivan, trgovec in h. posestnik.
Roshnik Anton, c. kr. sodnijski pristav v p.
Safran Franc, m. cerkovnik.
Schuendelen Božidar, poslovodja (2 iztisa).
„Slavec“, delavsko pevsko društvo.
Smolej Jakob, c. kr. dež. šolski nadzornik.
Smrekar Ivan, m. katehet.
Smrekar Josip, sem. profesor, konz. svetnik, itd.
Staudacher Ferdinand, č. kanonik in c. kr. gimn. profesor v p.
Stegnar Feliks, c. kr. kazn. učitelj in dež. poslanec.
Sterbenc Josip, duhovnik v p.
Steska Viktor, bogoslovec.
Suhač Matej, aprob. gimn. suplent.
Svetek Anton, c. kr. rač. oticijal.
Šarabon Mavrilij, stolni vikar.
Šašel Feliks, c. kr. okr. glavar.
Sega Karol, aprob. gimn. suplent
Šešek Ivan, odv. koncipijent.
Šiška Josip, dvorni kaplan.
Skotic Josip, c. kr. avskultant.
Škrabec o. Stanko, frančiškan.
Šmid Anton, bogoslovec.
Šubic Ivan, c. kr. ravnatelj obrtno šole.
Šumi Franc, konditor in arheograf.
Tauzher Johana, h. posestnica, itd
Tavčar Alojzij, aprob.ginm. suplent.
Toman Helena, h. posestnica.
Tomažič Ferdinand, c. kr. poštni ofieijal.
Tomažič Ivan, c. kr. kazn. kurat
Tomec Jakob, I. m. komisar.
Tomšič Ivan , c. kr. vadniški učitelj, itd.
Tratnik Antonija, soproga c. kr. v. davk. nadz. v p.
Tratnik Leopold, pasar.
Trstenjak Anton, pisatelj, itd.
Tsehurn Karol, hran. uradnik.
Turk Ilugon, trgovec.
Učiteljsko društvo slovensko.
Urbas Leopold, c. kr. rudniški uradnik v p.
Valenčič Ivan, dijak.
Valentinčič Ignacij, m. odbornik, h. posestnik, itd.
Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodnije svetnik.
Vodušek Matej, c. kr. g. profesor.
Vončina Ivan, L mag. svetnik.
Wascher Bajko, hran. knjigovodja.
Wester Avguštin, c. kr. gimn. profesor.
Wiesthaler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj.
Zagorjan Anton, not. koncipijent.
Zakrajšček Ivan, bogoslovec.
/amida Matija, II. mag. svetnik.
Zupan Ivan, bogoslovec.
dr. Zupanc Franc, c. kr. vi. lcon-cipist, itd.
Zupančič Anton, sem. profesor, konz. svetnik, itd.
Zupančič Vilibald, c. kr. pripr. profesor.
Žakelj Miroslav, c kr. g. profesor.
Železnikar Ivan, urednik „Slov. Narodu“ in m. odbornik.
Žitnik Ignacij, stolni vikar in urednik „Slovencu“.
Žumer Andrej, m. učitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik.
Št. 78 + 195 = ‘273.
//) ()l:olica:
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Čitalnica v Spodnji Šiški. Čitalnica v St. Vidu.
Čuk Julij, kaplan na Igu.
Derčar Martin, župnik v Preski. Dolenec Jakob, župnik na Igu. Fine Anton, župnik v Sostrem. Gams Ivan, posestnik v Loki. Govekar Franc, nadučitelj v Sp. Šiški.
Hribar Franc, kaplan na Brezovcu. Juvančič Ivan, trgovec in posestnik v Sp. šiški.
Knez Anton, trgovec in posestnik v Sp. Šiški.
v	i
Kobilca Ivan, župnik v Črnučah. Marešič Franc, kaplan v Sostrem.
Mekinec Franc, kaplan v Št. Vidu. Porenta Franc, župnik v Soyi. Potočnik Ivan, župnik na Brezovcu. Povše Franc, župnik na Ježici. Praprotnik Franc, učitelj v Preski Primožič Anton, pos. sin v Sostrem. Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu.
Sterle Franc, nač. postaje v Zalogu. Šola n&rodna v St. Vidu.
Štrukelj Franc, duhoven v p. na Šmarijini Gori.
Tomec Miroslav, slikar in posestnik v Št. Vidu.
Trošt Franc, nadučitelj na Igu. VagajaLudovik, učitelj v Pirničah.
Št. 27.
2.	Dekanija Bistrica Ilirska.
a)	Bistrica Ilirska. Poverjenik: Vesel Ivan.
‘‘Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. ‘“Jenko	Aleksander, trgovec v
Trnovem.
‘“Ličan Aleksander, trgovec v Trnovem.
‘“Štrucelj Jurij, c. kr. okr. sodnik. ‘“Valenčič Ivan, posestnik v Trnovem.
‘“Vesel Ivan, dekan v Trnovem.
Bilc Ivan, duhoven v p.
Križaj Nikolaj, župnik v Premu. Ogrin Peter, kaplan v Trnovem. Škerjanec Ivan, kurat v Harijah Tomšič Ivan, posestnik.
Zalokar Josip, kaplan v Trnovem. Zarnik Martin, nadučitelj v Trnovem.
Št. (5 + 7—13.
I>) Zagorje. Poverjenik:
'■‘‘Česnik Jurij, trgovec v Knežaku. ‘“Domicelj Alojzij, trgovec v Za-gorji.
Bralno društvo v Knežaku. Bralno društvo v Zagorji.
Kacin Anton, kaplan v Šmihelu. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku.
Strnad Ivan, kaplan v Košani. Torkar Matija, župnik v Košani.
Št. 2 + 6 = 8.
3.	Dekanija Cirknica.
«) Cirknica. Poverjenik: Kunstelj Franc.
Čibašek Ivan, župnik pri Sv. Vidu. Kunstelj Franc, dekan.
Dolinar Franc, provizor v Planini.	Safer Ivan, župnik v Grahovem.
Jan Simon, župnik pri Sv. Trojici. Serko Franc, posestnik.
Kljun Matej, ekspozit v Begunjah. Žirovnik Josip, učitelj v Begunjah.
Št. 8.
b)	Lož. Poverjenik: Lah Gregor.
;|:Kaplenek Ivan, župnik na Blokah.
Kovač Franc, trgovec in posestnik.
Lah Gregor, c. kr. poštar, župan in posestnik.
Lenček Blaž, župnik v Starem Trgu.
Ogorek Andrej, c. kr. sodn. pristav.
Planinec Ivan, trg. pomočnik v Starem Trgu.
Rozina Julij, not. uradnik in posestnik v Poddobu.
Volčič Jurij, c. kr. sodn. pristav. Zerjov Gregor, c kr. okr. sodnik.
Št. 1 + 8 =
4.	Dekanija Idrija. it) Idr i j a. Poverjenik:
■‘‘Občina mestna.
‘“Vidmar Josip, župnik v Zireh Belar Josip, župnik na Vrhu.
Cizej Ivan, c. ki’, sodn. pristav, čitalnica mestna.
Delavsko bralno društvo.
Goli Frane, trgovec in posestnik. Kogej Josip, ni. dekan.
Kos Franc, trgovec in posestnik. Koser Maks, c. kr. notar.
Kroupa Gustav, c. kr. rudniški pristav.
Lapnjne Franc, trgovec in posestnik.
Lapajne Stefan, m. župan, trgovec in posestnik.
Lapajne Valentin, trgovec in posestnik.
b)	Črni Vrh. Poverjen
Ambrož Ivan, kaplan.
Čitalnica narodna.
Domicelj Anton, vikar.
5.	Dekanija
a)	Kamnik. Poverjenik
*Stare Alojzij, adm. na Rovi. ^Stranjska fara.
Belec Ivan, župnik v Lahovičah. Benkovič Josip, bogoslovec.
Bralno društvo v Mengiši. čenčič Jernej, nadučitelj in ravnatelj.
Čitalnica narodna.
Kljun Ivan, župnik v Sp. Tuhinji. Knjižnica okr. učiteljska.
Mejač Andrej, pos. sin v Komendi. Murnik Ivan, trgovec in posestnik.
b)	Brdo. Poverjenik:
*Jarc Jernej, župnik v Dolu. '1:Kcrsnik Janko, c. kr. notar, dež.
poslanec, veleposestnik, itd. *Rožič Alojzij, župnik v Krašinji. Detelja Karol, trgovec in posestnik v Dobu.
Dolžan Ivan, župnik v Ihanu. Nemanič Ivan, adm. v St. Ožbaltu. Polec Julij, c. kr. okr. sodnik.
Lavrič Josip, kaplan v Žireh. Leskovic Sebastijan, zasebnik v Sp. Idriji.
Svoboda Karol, c. kr. ingenieur. Sola c. kr. rudniška.
Treven Valentin, trgovec in posestnik.
Vončina Franc, pom. uradnik. Zgur Anton, župnik na Ledinah.
Št. ‘2+19 = 21.
k: Domicelj Anton.
Majnik Mihael, posestnik v Mrzlem Logu.
Rudolf Gašpar, posestnik v Lomili Št. 5.  
Kamnik.
: dr. Samec Maks.
Novak Martin, c. kr. poštar.
Oblak Ivan, dekan.
PaternostHenrik, učitelj v Mengiši.
Pečnik Valentin, adm. na Vranji Peči.
dr. Samec Maks, zdravnik, dež. poslanec, posestnik, itd.
Svetlin Andrej, posestnik v Komendi.
dr. Šmidinger Karol, c. kr. notar.
dr. Zbašnik Franc, c. kr. okr. komisar.
Št. 2 + 17 = 19.
K er sili k Janko.
Potočnik Tomaž, kaplan v Dobu.
Sakser Ivan, župnik na Goričici.
Škofič Jurij, župan in posestnik v Št. Vidu.
Škufca Ludovik, župnik v Blagovici .
Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Got-hardu.
Zorko Matija, c. kr. cestni mojster.
Št. 3 + 10=1-3.
C Dekanija Kočevje. Poverjenik: Komljanec Ivan.
*Lampe Josip, c. kr. zemlj. knjigovodja.
:1:Lovšin Simon, župnik v Fari. Berčič Peter, adm. v Starem Logu. Geržin Matija, župnik v Banji Loki. Kette Avgust, c. kr. sodn. pristav. Knjižnica okr. učiteljska.
Komljanec Ivan, c. kr. g. profesor, Krese Josip, dekan.	itd.
Kunauer Ivan, mestni kaplan. Mušič Ivan, c. kr. davk. pristav. Rott Gothard, adm. v Sp. Logu. Zbašnik Franc, župnik v Topli Kebri. Št. 2 + 10 = 12.
7. Dekanija Kranj. Poverjenik: Savnik Karol.
*Bartol Baltazar, župnik v p. v Cerkljah.
^Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru.
'“Globočnik Edvard, zdravnik v Cerkljah.
'•‘‘Majdič Vinko, veletržec. *Mežnarec Anton, dekan, itd. *0mersa Franc, trgovec in posestnik, itd.
*Pirc Matej, trgove’c, posestnik, itd. *Prevec Valentin, posestnik, itd. ',:Ross Matej, trgovec.
*Sajovic Ferdinand, trgovec, itd. *Šavnik Karol, lekar, župan in posestnik.
^Urbančič Alojzija, graščakinja na Turnu.
'“Zarnik Anton, župnik, itd. v Naklem.
Ahačič Leopold, fužinar v Tržiči. Blagne Anton, posestnik v Št. Jurji. Bohinc Ivan, zas. uradnik.
Bralno društvo slovensko. Brodnik Anton, kaplan v Šmartnem. Čitalnica narodna.
Dolenc Franc, trgovec in posestnik. Einspieler Tomaž, c. kr. sodnijski pristav.
Florijan Karol, zasebnik. Globočnik Viktor, c kr. notar. Gregorič Ignac, župnik v Trsteniku. Hubad Josip, c. kr. g. profesor. Karlin Martin, c. kr. g. profesor.
Knjižnica okr. učiteljska.
Koblar Anton, kaplan v Št. Jurji. Kos Mihael, učitelj v Velesovem. Krčon Josip, župnik, itd. v Pre-dosljih.
Krisper Rajmund, trgovec in posestnik.
Kržič Josip, posestnik v Trbojah. Kukelj Anton, mestni kaplan. Lavrenčič Ivan, kaplan v Cerkljah. Likozar Anton, učitelj v Goričah. Mayr Peter ml., posestnik, itd. Merčun Rok, kaplan in katehet v Tržiči.
Miiller Ivan, kaplan v Smledniku. Novak Ivan, župnik v Smledniku. Pavlin Alojzij, trgovec in posestnik v Podbrezji.
Pavlin Franc, trgovec’ in posestnik v Podbrezji.
Povše Martin, župnik v St. Jurji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Rakove. Ivan, zasebnik.
Rihar Franc, kaplan v Podbrezji. Rihar Josip, c. kr. okr. komisar. Robič Simon, adm. na Šenturški Gori.
dr. Šavnik Edvard, c. kr. okr.
zdravnik.
Špendal Franc, adm. v Tržiči. dr. Štempihar Valentin, odvetnik. Tavčar Franc, ekspozit v Besnici. Žužek Alojzij, kaplan v Križih. Žužek Franc, c. kr. okr. ingenieur.
Št. 13 + 40 = 53.
8.	Dekanija Leskovec.
a)	Krško. Poverjenik: dr. Šterbenc Jurij.
*Grivic Franc, k.aplan v Leskovci. *Knjižnica okr. učiteljska.
'*Šola ljudska v Št. Jerneji.
*dr. Šterbenc Jurij, dekan in dež. poslanec v Leskovci. *Štrobelj Franc, v Št. Jerneji. Bezlaj Josip, mešč. učitelj. Borštner Josip, kaplan v Škocijanu. Brulec Franc, župnik v Dolini. Cepuder Jakob, učitelj v Leskovci. Crnovšek Ivan, uin. uradnik. Dolinar Ivan, župnik na Raki. Gabršek Franc, nadučitelj-vodja lj. šole.
Gregorič Franc, posestnik. Gregorin Alojzij, c. kr. okr. sodnik. Janež Alojzij, posestnik.
Kalan Janko, c. kr. davk. uradnik, dr. Kersnik Josip, c. kr. okrajni zdravnik.
Knavs Ivan, mestni vikar.
Kobal liogdan, c. kr. sodn. pristav. Lapajne Ivan, mešč. šole vodja in c. kr. okr. š. nadzornik.
Lavrič Matija, župnik na Studenci. Lebar Jakob, kaplan v Boštajnu. Maurer.Gašpar, posestnik na Raki. dr. Mencinger Ivan, odvetnik in posestnik.
Nagode Ivan, kaplan v Št. Jerneji. Pfeifer Viljom, župan, posestnik, drž. in dež. poslanec, dr. Pučko Jurij, c. kr. notar. Ravnikar Jernej, m. učitelj.
Romih Tomaž, mešč. učitelj.
Šola trirazredna v Leskovci. Tekster Konrad, kaplan v Cateži. Varl Tomaž, kaplan mi Raki. Vovk Ivan, župnik v Št. Jerneji. Zadnik Simon, župnik v Cateži.
Št. 5 + 29 = 34.
b)	Kostanjevica. Poverjenik:
Abram Lavoslav, nadučitelj.
Novak Mihael c. kr. okr. sodnik Pavlič Damijan, župnik v Kostanjevici.
i). Dekanija Litija.
Šega Ivan, mestni kaplan, dr. Wurner Josip, c. kr. polk. zdravnik v p., itd.
St.
a)	Lilija. Poverjenik: Svet.ec Luka.
*Nabornik Ivan, c. kr. okr. sodnik. *Saje Mihael, župnik v Štangi. *Svet.ec Luka, c. kr. notar, dež.
poslanec in posestnik. ♦Šušteršič Franc., kaplan v Šmartnem .
Golmajer Josip, župnik v Javorji. Grili Matija, c. kr. okr. glavar. Jeločnik Anton, tov. knjigovodja. Jeretin Martin, c. kr. okr. tajnik. Molek Martin, župnik na Savi. Okrajna učiteljska knjižnica.
dr. Pavlič Ignac, c. kr. okrajni zdravnik.
Podkrajšek Franc, nač. postaji na Savi.’
Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Starič Josip, c. kr. sodn. pristav. Turk Avgust,, župnik na Jančem. Vončina Valentin, c. kr. sodn.
kancelist.
Vrančič Ivan, žel. uradnik. Zdražba Ivan, župnik na Prežganji.
Št. 1 + 14 = 18.
b)	Radeče. Poverjenik: Zagorjan Ivan.
♦Krisper Valentin, tovarnar	in	Požar Anton, nadučitelj.
posestnik.	Ramovš Andrej, župnik v Svibnom.
Česen Andrej, kaplan.	Vidergar Ivan, župnik v St.	Jurji.
Gmeiner Karol, župnik v	Širji.	Zagorjan Ivan, župnik.
Št. 1 + 6 = 7.
10.	Dekanija Loka. Poverjenik: Kožuh Matej.
*Debeljakova hiša v Poljanah. *I)olinar Ivan, župnik v p. na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. *Šranc Stanko, župnik v Retečah. *Tusek Gregor, posestnik na Martinjem Vrhu. dr. Arko Anton, okr. zdravnik, liralno društvo v Selcih.
Bralno društvo na Trati.
Bralno društvo v Železnikih. Čebašek Ivan, kaplan v Poljanah. Čitalnica mestna, dr. Dolenec Josip, kaplan v Stari Loki.
Dolinar Anton, adm. v Lučini. Erzar Matija, mestni kaplan. Jamnik Anton, župnik v Sorici. Justin Blaž, adm. v Novi Oslici. Mrak Jakob, župnik v Železnikih. Oblak Ivan, mestni kaplan. Peterlin Primož, adm. pri Sv. Lenartu.
Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici. Sušnik Ivan, župnik v Selcih, dr. Škofič Franc, c. kr. okr. sodnik. Šokiič Blaž, mestni župnik. Vavpotič Ivan, kaplan v Selcih.
Št. 5 + 1«) = 2-1.
11.	Dekanija Metlika.
a) Črnomelj. Poverjenik: Kupljen Anton.
*Kocnig Jurij, župnik na	Vinici.	Okrajna učiteljska knjižnica.
Dobida Josip, c. kr. davk. nad-	Pokorn Jakob, mestni kaplan.
zornik.	Režek Peter, župnik v Starem
Fertin Ignacij, kaplan v Starem Trgu.
Trgu.	Schweiger Ivan, posestnik.
Juvanec Franc, učitelj na	Vrhu.	Šašelj Ivan, adm. v Adlešičih.
Kunc Avgust, posestnik.	Šola farna v Starem Trgu.
Kupljen Anton, c, kr. notar.	Št. 1 + 11 = 12.
b) Metlika. Poverjenik: Navratil Anton.
Romč Josip, župnik n. r. v Pod-zemlji.
Sclnveiger Franc, župnik na Radoviči.
Stajor Franc, c. kr. notar.
Šola mestna.
Šola narodna na Radoviči.
Tanšek Tvan, not. koncipijent.
St. 15.
Aleš Anton, dekan v Semiči. Bulovec Mihael, kaplan v Semiči. Dovgan Franc, prošt n. r.
Guštin Franc, posestnik.
IIayne Edvard, c. kr. davkar. Navratil Anton, zasebnik.
Pavlič Ivan, mestni kaplan. Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
12.	Dekanija Moravče. Poverjenik: Kajdiž Tomaž.
*Preša Josip, župnik v Pečeh. Brce Anton, župnik v St. Lam-brehtu.
Kajdiž Tomaž, dekan, itd Kepec Franc, adm. v Cešnjicah. Kušar Franc, kaplan.
Lazar Mihael, c. kr. gimn. prof. v. p. v Cemšeniku.
Letnar Lovro, nadučitelj.
Oblak Lovro, kaplan. fPoklukar Josip, kaplan na Vačem. Rome Franc, župnik v Cemšeniku. Volk Ivan, kaplan v Cemšeniku.
Št. 1 + 10 = 11.
13.	Dekanija Novo Mesto. Poverjenik: Poljanec Ivan.
*Babnik Ivan, župnik v Toplicah. *dr. Gestrin Karol, <■. kr sodn. svetnik.
*Krčon Anton, župnik v Smarjeti. *Rome Ivan, župnik v St. Petru. *dr. Vojska Andrej, c. kr. sodn. svetnik.
*Vrhovec Ivan, c. kr. gimn. prof. Bergant Valentin, župnik v Brusnicah.
Brežnik Franc, c. kr. gimn. prof. Čitalnica mestna.
Dev Fjdvard, c. kr. dež. sodn.
svetnik in- dež. poslanec.
Dovič Ivan, župnik v Mirni Peči. Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. prof. Frančiškanski samostan.
Frank Rihard, kanonik.
Hočevar Josip, kanonik.
Hrovat o. Florentin, frančiškan in vodja m. lj šoli.
Kastelic Franc, posestnik. Kastelic Franc, trgovec.
Knjižnica c. kr. višje gimnazije. Knjižnica okr. učiteljska.
Krajec Ivan, lastnik tiskarne.
dr. Marinko Josip, c. kr. g. profesor, itd.
Mervec Ivan, župnik v Stopičah.
Mohar Martin, c. kr. vodja sodn. pom. uradov.
Oblak Valentin, trgovec.
Pec Viljelmina, učiteljica.
Perko Franc, trgovec.
Perušek Rajmund, c. kr. g. profesor.
Picigas Leopold, kaplan v Mirni Peči.
Poljanec Ivan, c. kr. g. profesor.
dr. Poznik Albin, c. kr. notar in župan.
•(•Rizolli Dominik, lekar.
Rohrman Josip, not. koncipijent.
Senekovič Andrej, c. kr. gimn. ravnatelj.
Skalo Otmar, c. kr. okr. živino-zdravnik.
Šmidovnik Anton, župnik v Prerini
Urh Peter, prošt, itd.
Videmšek Matija, župnik pri Beli Cerkvi.
Vindišar Viljem, frančiškan.
Zavodnik Feliks, stolni vikar.
Št. 6 + 34 = 40.
14.	Dekanija Postojina.
a) Postojina. Poverjonik: Hofstetter Ivan.
*Bole Martin, profesor na Ruskem. Čitalnica narodna. *Sajovic Ivan, župnik v Slavini.	Dekleva Franc, trgovec.
Bezeljak Paul, c. kr. notar.	Dimnik Jakob, učitelj.
Ditrich Anton, trgovec.
Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. ži-vinozdravnik.
Grossman Gustav, učitelj pri Sv. Ivanu.
Hofstetter Ivan, dekan in č. kanonik.
Jurca Franc, trgovec.
Knjižnica okr, učiteljska.
Korošec Ivan, posestnik v St. Petru.
Kraigher Alojzij, trgovec. Kraigher Peter, trgovec.
Kraigher Peter, posestnik v Hrašah. Lavrenčič Maks, trgovec, dr. Pitamic Ivan, odvetnik.
/;) Senožeče.
*Kržič Gregor, c. kr. okr. sodnik. ♦Občina razdrška. Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posestnik in dež. poslanec na Razdrtem.
Podboj Ivan, kurat v Št. Petru. Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah vitez Schwarz Friderik, c. kr. okr, glavar.
Strupi Jakob, kaplan v Slavini. Šeber Rihard, lastnik tiskarne, dr. Šegula Jakob, odv. koncipijent, Šola v Hrenovicah.
Vernik Peter, mesar in posestnik. Vičič Miroslav, nadžupan in posestnik. ’
Vodopivec Anton, c. kr. poštar. Zakotnik Andrej, gostilničar. Zakrajšek Franc, kaplan.
Žužek Leopold, c. kr. okr. sodnik, Št 2 + 29 = 31.
Okorn Ignacij.
Okorn Ignacij, župnik.
Senčar Josip, c. kr. sodn. pristav, Suša Franc, posestnik.
Sola štirirazredna.
Zelen Josip, posestnik.
Št. 2 + 7 = 9.
Poverjenik :
15,	Dekanija Radovljica.
a)	Radovljica. Poverjenik: Roblek Aleks.
*Plantan Ivan, c. kr notar. Andolšek Franc, c. kr. sodn. pristav. Berlic Ivan, kaplan v Mošnjah, liizjan Ivan, c. kr. kazn. kurat v Begunjah.
Bric Ivan, c. kr. okr. sodnik. Bulovec Ivan, trgovec in posestnik. Čarman Franc, c kr. voj. duhovnik v p., itd. na Otoku.
Eržen Valentin, m. kaplan fllofmann Hubert, c. kr. notar. Homanu Friderik, trgovec in posestnik.
Klinar Matija, krčmar in posestnik. Kumer Franc, župnik v Mošnjah, grof Margheri Rudolf, c. kr. okr.
komisar.
Marovt Marija, m. učiteljica. Roblek Aleks, lekar, župan in posestnik.
Siftig Theodor, civ. geometer in posestnik.
Teran Ivan, župnik v Ljubnem.
Št. 1 + 16=17.
b)	Grad. Poverjenik: Trojar Ivan.
Bohinjec Peter, kaplan v Srednji Bralno društvo v Gorjah. Vasi.	Bukvama	okr	učiteljska.
Čitalnica bistriška.
Hudovernik Anton, posestnik na Bledu.
Mesar Ivan, župnik in duh.
svetnik na Boh. Bistrici.
Mrak Matija, kaplan v Gorjah. Murnig Franc, c. kr. stotnik v p. na Bledu.
Pretnar Jakob, nadučitelj v Srednji Vasi.
Razboršek Josip, dekan na Bledu.
Ropret Anton, posestnik na Bledu.
Schrey Rihard, c. kr. poštar in posestnik na Bledu.
Strlo. Rezika, učiteljica v Gorjah.
Trojar Ivan, c. kr. poštar, nadučitelj in posestnik na Bledu.
Zarnik Matija, župnik v Srednji Vasi.
Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah.
Žumer Jakob, župan in posestnik v Gorjah.	Št. 17.
c)	Jesenice. Poverjenik: Keršič Ivan.
Ažman Ivan, župnik na	Dovjem.	Pokorn Franc,	kaplan.
Bernik Valentin, kaplan v	Kranjski	Robič Matija,	rudn. uradnik.
Gori.	Treven	Anton,	župan in	posestnik
Keršič Ivan, župnik.	na	Savi.
Molj Ivan, župnik v Beli Peči.	St.	7.
d)	Kamna Gorica. Poverjenik: Bernik Lovro.
*Bernik Lovro, župnik.	Pavlin	Franc,	kaplan	v	Kropi.
Aljaž Jakob, župnik na Dobravi. Pesjak Mihael, trgovec in posestnik, pl. Kapus Adolf, c. kr. poštar in	^	_j_	^	R
posestnik.
16.	Dekanija Ribnica.
a)	Ribnica. Poverjenik: Skubic Martin.
*Kljun Marija, posestnica v Slat-niku.
* Lesar Ivan, posestnik v Hrovačah.
♦Lesar Martin, posestnik v Sušji.
*Lovšin Marija, posestnica v Jurjeviči.
*Skubic Martin, dekan in častni kanonik.
Aljančič Ivan, kaplan v Ribnici.
Brence Ivan, župnik pri Sv. Gregorji.
Fajdiga Franc, trgovec v Sodražici. Jaklič Josip, župnik v Dolenji Vasi. Kadunec Franc, adm. v Dragi. Merher Josip, trgovec v Dolenji Vasi.
Prijatel Matija, župnik v Strugah. Rotner Josip, c. kr. sodn. pristav. Višnikar Franc, c. kr. okr. sodnik in dož. poslanec.
Voglar Josip, župnik v Sodražici. Vrbovšek Franc, kaplan v Sodražici.
Št. 5 + 11 = IG.
b)	Lašče. Poverjenik: Šuflaj Daniel.
Bregar Franc, posestnik na Robu. Kosec Jernej, župnik v Škocijanu. Hočevar Matija, c. kr, poštar.	Lavtižar Mihael, župnik na Robu.
Murgelj Julij, c. kr. sodn. pristav. Šuflaj Daniel, o. kr. okr. sodnik.
Tramte Anton, kaplan v Dobre-poljah.
Št. 7.
17.	Dekanija Šmarije. Poverjenik: Drobnič Andrej.
Borštnik Tvan, nadučitelj vŠmariji. Bralno društvo v Šmariji.
Drobnič Andrej, dekan v Smariji. Jenčič Alojzij, c. kr. okr. sodnik v Zatičini.
Jenko Ljudevit, kaplan v Šmariji. Kregar Franc, kaplan v St.. Vidu.
Lukan Jakob, zdravnik v Št. Vidu. Pipan Andrej, župnik na Polici. Smodej Josip, not. koncipijent v Zatičini.
Trček Mihael, kaplan v Šmariji. Urbanija Lovro, župnik v Zalini. Vrančič Ignacij, župnik v Zagradci.
Št. 12.
18.	Dekanija Trebnje. Poverjenik: Frelih Matej.
Bralno društvo v Žužemperku. Frelih Matej, dekan v Trebnjem. Golia Ljudevit, c, kr. okr. sodnik. Grčar Josip, župnik pri Sv. Trojici. Hočevar Anton, župnik pri Sv.
Lovrenci.
Hofer Karol, župnik v Čateži. Bovški Albin, kaplan pri Sv. Križi. Jarc Franc, župnik na Mirni. Jerše Alojzij, nadučitelj v Trebnjem. Karlin Ivan, župnik v Dobrničah. Košir Alojzij, župnik, itd. v Št. Rupertu.
Levec Ivan, učitelj v Mokronogu.
Marolt Jakob, župnik pri Sv. Križi.
Mikuš Franc, c. kr. sodn. pristav v Mokronogu.
Nemec Anton, kaplan v Trebnjem.
Pfefferer Adolf, c. kr. okr. sodnik v Mokronogu.
dr. Smolej Gustav, c. kr. sodn. pristav v Trebnjem.
Ščinkovec Avgust, kaplan in
Tavčar Mihael, župnik v Žužem-perku.
Virant Ivan, župnik v Mokronogu.
Št. ‘20.
19.	Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija.
*Erjavec Matija, dekan, itd. '■'■'Kavčič Franc, c. kr. poštar in posestnik v Št. Vidu.
*Koder Matej, župnik na Slapu. *Nakus Jos., župnik, itd. naPlanini. Arko Mihael, kurat v Šturiji. Ažman Simon, kaplan v Vipavi. Bratož Franc, posestnik v Podragi. Bukvama okrajna učiteljska. Čitalnica kmetijska v Podragi. Čitalnica narodna v Vipavi.
Dejale Hinko, župnik v Vrhpolji. Ditrich Andrej, trgovec v Vipavi.
Habe Josip, posestnik na Gočah, Hladnik Ivan, župnik na Gočah. dr. Kenda Josip, okr. zdravnik, grof Lanthieri Karol, graščak, itd. Lavrenčič Matej, posestnik in dež.
poslanec v Vrhpolji.
Lenasi Anton, župnik na Colu. Lukanec Josip, benef. v Lozicah, Mavrič Ivan, župnik v Ustiji. Primožič Jernej, župnik v Vrabčah. Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah. Silvester Franc, trgovec v Vipavi. Skvarča Ivan, župnik v Budanjah.
Št. 4 + 20 = 24. 18*
2(). Dekanija Vrhnika.
a)	V r h n i k a. Poverjenik : Koprivnikar Ivan.
*Kotnik Franc, tovarnar in posestnik v Verdu.
*Zupan Mihael, župnik v Polhovem Gradei.
Bralno društvo v Polh. Gradei. Čitalnica vrhniška.
Dolinar Franc, župnik v Horjulu. Gruden Ivan, c. kr. davkar. Hladnik Ivan, kaplan v Polhovem Gradei.
Hočevar Anton, župnik pri sv. Joštu.
Jelovšek Gabriel, trgovec in posestnik.
Koprivnikar Ivan, dekan, itd. Kurent Karol, adm. v Črnem Vrhu. Laznik Josip, kaplan.
Lenarčič Josip, posestnik, itd. Levstik Vinko, nadučitelj in c. kr.
okr. š. nadzornik.
Sitar Matej, kaplan.
Tomšič Ivan, usnjar in posestnik. Vidic Ivana, učiteljica.
Vonča Anton, kurat v Bevkah.
Št. 2 + 16 = 18.
b)	Borovnica Poverjenik: Oblak Ivan.
■’:()blak Ivan, župnik v Borovnici.	Papler Franc, nadučitelj.
Borštnik Franc, c. kr. profesor v	Podobnik Ignacij, župnik v Proscrji.
Raguzi.
Borštnik Ivan, posestnik v Dolih.
Rozman Jurij, župnik v Rakitni.
Št. 1+5 = 0.
c)	Logatec. Poverjenik: Arko Franc.
Arko Franc, krčmar in posestnik. Bergant Lovro, župnik.
Bralno društvo dolenjelogaško. Bralno društvo gorerijelogaško. Ferjančič Jakob, župnik v Zavraei. Gerdadolnik Franc, posestnik, de Gleria Anton, trgovec.
Gostiša Mihael, posestnik. Gruntar Ignacij, c. kr. notar. Hladnik Ivan, trgovec in posestnik. Hladnik Matija, posestnik.
Jeglič Josip, c. kr. davkar. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovt.ih. Kogoj Marija, posestnica.
Kovač Martin, nač. postaje. Kranner Andrej, c. kr. okr. tajnik. Levičnik Valentin, c. kr. davk.
nadzornik.
Marguč Josip, trgovec.
Martinčič Matej , posestnik na Jezeru.
Mikš Ivan, kaplan.
Mulley Adolf, c. kr. poštar in posestnik.
Nagode Josip, čevljar.
Petrič Martin, posestnik.
Pollak Josip, c. kr. vi. uradnik.
Puppis Karol, trgovec.
Ravnihar Aleksander, c. kr. sodn. pristav.
Ribnikar Vojteh, nadučitelj in vodja lj. šole.
Rihar Ivan, krčmar in posestnik.
Siherl Ivan, posestnik.
Smole Josip, posestnik.
dr. Stergor Stanko, c. kr. okrajni zdravnik.
Tollazzi Tomaž, trgovec.
dr. Trauner Martin, c. kr. sodn. pristav.
Učiteljska okrajna knjižnica.
Št. 84.
II.	Lavantinska škofija.
1.	Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: Lendovšek Mihael.
:,:Hajšek Anton, dekan, itd.
Franc, c. kr. notar. Bizjak Vinko, župnik v Laporji. Brozovšek Davorin, župnik pri Sv. Martinu.
Brumen Anton, c. kr. sodn. pristav. Heržič Josip, župrfik v Sp. Polskavi. Hitrek Adolf, spiritual v Studenicah.
Košar Jakob, župnik v Zg. Polskavi. Lenart Janko, župnik v Htinju. Lendovšek Mihael, župnik, itd. v Makolah.
Mahor Feliks, učitelj v Makolah. Petan Franc, župnik pri Sv.Venclji,
Pihljar Simon, kaplan v Makolah.
Potočnik Anton, kaplan v Slov. Bistrici.
Povh Ivan, učitelj pri sv. Venclji.
Presečnik Gregor, kaplan v Poli-čanah.
Sotljar Davorin, župnik v Mp,njš-bregu.
Stepišnik Lovro, posestnik.
Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah.
Škerjanec Rok, nadučitelj v Makolah.
Vrunkar Radoslav, učitelj v Makolah.
Št. 2 + 19 = 21.
2.	Dekanija Braslovče. Poverjenik: Balon Anton.
*Balon Anton, župnik, itd. na Vranskem.
*Bohinc Jakob, dekan, itd. Bralno društvo v Braslovčah. Čitalnica narodna na Vranskem. Fekonja Andrej, kaplan v St. Pavlu.
Gabršek Ivan, okr. tajnik. Kolarič Josip, župnik na Paki. Križnik Gašpar, posestnik v Motniku.
Prislan Franc, pos. v Parižlah. Sora Franc, nadučitelj v Št. Jurii.
Št. 2 + 8 = 10.
3.	Dekanija Brežice.
a)	Brežice. Poverjenik: dr. Firbas Franc.
Črnoša Sinion^ župnik v Pišecah. Dekorti Josip, kaplaif v Brežicah. Klepač Franc, kaplan na Bizeljskem.
Kranjc Josip, kaplan v Pišecah. Stanič Josip, not. koncipijent.
Št. 5 + 5 = 10.
*dr. Firbas Franc, c. kr. notar. '■‘‘Gomilšek Josip, žel. uradnik v Vidmu. »
’:Knjižnica okr. učiteljska.
*Ropič Andrej, župnik v Kapelah. *dr. Srebre Gvidon, odvetnik.
b) Sevnica. Poverjenik: V er š ec Franc.
*SloinšekIv., župnik pri Sv. Lenartu. Bratuša Alojzij, kaplan v Rajhen-burgu.
Jerman Franc, ces. svetnik, itd.
v Rajhenburgu.
Kunstič Ivan, učitelj.
Lenček Franc, veleposestnik na Starki Mio, c. kr. kancelist.
Blanci.	Veršec	Franc, c. kr. notar.
Prešern Ivan, župnik v Koprivnici.	Št.	1	+	7	=	8.
4.	Dekanija Celje. i) Celje. Poverjenik: Zolgar Mihael.
*Čitalnica mestna.
*Krušič Ivan, c. kr. g. profesor. *Li[fold Franc, odv. koncipijent. *Podružnica kmetijska.
*dr. Sernec Josip, odvetnik, itd. *Teharska občina.
*Topljak Josip, posestnik. *Vošnjak Mihael, ingenieur, posestnik, drž. in dež. poslanec. *dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn.
profesor.
*Žuža Ivan, zasebnik.
Ambrožič Blaž, c. kr. okr. š. nadzornik.
Baš Lovro, c. kr. notar.
dr. Dečko Ivan,, odv. koncipijent.
Detiček J., c. kr. notar.
dr. Filipič Ludovik, odvetnik.
dr. Gelingshoim Karol, c. kr. dež.
sodn. pristav.
Jerman Ivan, trgovec.
Knjižnica gimnazijska.
Kosi Anton, c. kr. g. profesor, dr. Matek Martin, n. propovednik. Veršec Maks, tajnik posojilnice, dr. Vrečko Josip, odv. koncipijent. Zolgar Mihael, c. kr. g. profesor.
Št. 10+13 = 23.
b) Žalec. Poverjenik: Kocbek Franc.
*Arzenšek Matija, župnik v Grižah. *Janežič Jakob, posestnik v Grižah. *Jeraj Josip, župnik v Žalci. Grušovnik Adam, kaplan v Žalci, llausenbichler Ivan, posestnik v Žalci.
Klemenčič Josip, učitelj v Galiciji.
Kocbek Franc, učitelj v Žalci. Nendl Franc, kaplan v Grižah. Pet.riček Anton, učitelj v Žalci. Roblek Franc, posestnik v Žalci. Supanek Josip, nadučitelj v Grižah. Širca Ernst, posestnik v Grižah.
Št. 3 + 9 = 12.
5. Dekanija Dravsko Polje. Poverjenik: Rath Franc.
*Sorglechner Josip,* župnik v Cir- Golob Andrej, učitelj pri Sv. Marjeti.
kovcah.	' llren Anton, nadučitelj pri Sv. Janži.
*Stranjšak Martin, dekan, itd. v	Rath Franc, župnik pri Sv. Lovrenci.
Hočah.	x	___
Antolič Ivan, župnik na Ptujski	’
Gori.
(i. Dekanija Gornji Grad.
a)	Gornji Grad. Poverjenik: Potočnik Lovro.
*Kuralt Ivan, c. kr. sodn. pristav. Pajmon Anton, župnik pri Novi *Potočnik Lovro, dekan, itd.	Štifti.
*Strnad Matija, župnik v Ljubnem. Pečnik Franc, kaplan v Ljubnem.
Presečnik Anton, posestnik.	dr. Vovšek Franc, c. kr. okr. sodnik.
Sola narodna v Novi Štifti.	Zdolšek Franc, župnik v Solčavi.
Št. 3+ (5 = 'J.
b)	Mozirje. Poverjenik: Lipold Josip.
*Lipold Josip, posestnik.	Šola ljudska na Rečici.
Št. 1 + 1 = 2.
7. Dekanija Jarenina. Poverjenik: Flek Josip.
*Lajh o. Korbinijan, vikar pri Sv.	Jančič Franc, posestnikov sin.
•lurji.	Pavec Ivan, kaplan pri Sv. Juiji.
*Vagajao. Rudolf, župnik v Svičini.	Rešek o. Henrik, kapitular in
Cernko Jernej, učitelj.	oskrbnik.
Flek Josip, dekan.	Slekovec Josip, nadučitelj.
Freiham Franc, posestnik v Št. liji.	Štuhec Marko, kaplan.
Št. 2 + 8 = 10.
8. Dekanija Konjice. Poverjenik: Mik uš Franc.
*Bezenšek Jurij, župnik vCadramu.	*Škerbec Martin, vikar.
*Knjižnica nadžupnijska.	*Verlič Franc, župnik v Stranicah.
*Kovač Josip, posestnik v Zrečah.	dr. Prus Karol, zdravnik.
*Mikuš Franc, dekan, itd.	dr. Rudolf Ivan, odvetnik.
*Modic Ivan, župnik na Prihovi.	Žnidar Mihael,_ župnik v Zrečah.
‘Št 7 + 3 = 10.
9.	Dekanija Kozje. Poverjenik: Bosina Ivan.
*Knjižnica okr. učiteljska.
Bosina Ivan, dekan, itd.
Cilenšek Blaž, župnik v Zagorji. Dvoršek Anton, župnik pri Sv. Vidu. Gršak Vinko, župnik v Podčetrtku. Korošec Franc, kaplan pri Sv. Vidu.
*Vrečko Matej, kurat v Jurijkloštru. Cizej Franc, kaplan.
Elsbacher Andrej, trgovec. Fischer Anton, kaplan.
Hrastelj Franc, kaplan.
Kronvogel Josip, c. kr. sodnijski pristav.
Lednik Anton, župnik v Podsredi. Rakoše Mihael, župnik na Bučah, dr. Rausch Franc, odvetnik. Tomažič Marko, kaplan v Pilštainu.
Št. 1 + 10 = 11.
Žuža Ivan Ev.
Khern Rudolf, c. kr. okr, sodnik. Raktelj Rudolf, kaplan v Dolu. Žuža Ivan Ev., dr. c. p., konz. svetnik, dekan in nadžupnik.
Št. 1 + 7 = 8.
10. Dekanija Laško. Poverjenik:
11.	Dekanija Št. Lenart. Poverjenik: dr. Leščnik Janko.
*Arnuš Franc, kaplan pri Sv. Rupertu.
*Colnik Dominik, živinozdravnik pri Sv. Benediktu.
*Lapuh Martin, župnik pri Sv.
Barbari.
Bohanec Ivan, kaplan.
Ješovnik Simon, nadučitelj pri . Sv. Rupertu.
Kranjc Simon, zdravnik pri Sv. Urbanu.
dr. Leščnik Janko, odvetnik. Petrovič Ivan, c. kr. sodn. pristav. Rop Josip, posestnik.
Simonič Franc, kaplan pri Negovi, dr. Suhač Anton, župnik, itd. pri sv. Anii
Sijanee Anton, kaplan pri Sv. Jurji. \Venger Karol, c. kr. okr. sodnik.
Št. 3 + 10 = 18.
12.	Dekanija Ljutomer.
a)	Ljutomer. Poverjenik: Horvat Josip.
*Skuhala Ivan, dekan, itd.
Božič Anton, posestnik pri Mali Nedelji.
Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali Nedelji.
Čitalnica narodna.
Freuensfeki Josip, učitelj.
Fridav Peter, trgovec; v Noršencih. Gomilšek Josip, uradnik.
Hoechtl Barbika, učiteljica. Horvat Josip, nadučitelj.
Ivančič Josip, c. kr. davk, pristav. Karba Ivan, učitelj pri Sv. Križi. Kralj Ivan, posestnik v Ilijaševcih. Kukovec Ivan, posestnik in dež. poslanec.
dr. Lebar Josip, zdravnik pri Sv. Križi.
fdr. Mravljak Anton, odvetnik. Osenjak Martin, kaplan.
Pušenjak Tomaž, učitelj naCvenu. Schneider Franc, učitelj na Cvenu. Sever Franc, uradnik.
Sršen Franc, tržan.
Slamberger Anton, c. kr. notar. Šoštarič Ferdinad, kaplan. Vavpotič Ivan, gostilničar. Vedernjak Franc, c. kr. sodn. pristav.
Št. 1 + 28 = 24.
b)	Radgona. Poverjenik: Belšak Anton.
*Jančar Franc, duh. v p. pri Sv. Petru.
*Meško Martin, župnik pri Kapeli. *Simonič Ivan, kaplan pri Sv. Jurji. Belšak Anton, župnik pri Sv. Petru.
Hecl Franc, mestni kaplan.
Lacko Anton, župnik pri Sv. Križi. Lasbaher Franc, pos. sin pri Sv. Jurji.
Zver Alojzij, mestni kaplan.
St. 3 + 5 = 8.
18.	Dekanija Maribor pri Dravi. Poverjenik: Maje iger Ivan.
*Citalnica mariborska.	♦Dovnik Franc, sem. profesor.
*dr. Domini; uš Ferdinand, odvet- *Fork Feliks, zdravnik in po-nik, itd.	sestnik.
*Knjižnica gimnazijska.
*Knjižnica semeniška.
*Kosar Franc, kanonik, itd. '*Majciger Ivan, c. kr. g. profesor. *Ogradi Franc, kanonik, itd. *Orožen Ignacij, stolni dekan, itd. *dr. Pajek Josip, c. kr. gimn. profesor, itd.
*dr. Radaj Franc, c. kr. notar, itd. *dr. Sernec Janko, odvetnik, itd. *Šinko Božidar, župnik pri Sv.
Kungoti.
Borsečnik Anton, mestni vikar. Brglez Svojmir, bogoslovec.
Caf Jakob, kaplan pri Sv. Magdaleni.
dr. Feuš Franc, sem. profesor, itd. dr. Glančnik Jernej, odvetnik. Haubenreich Alojzij, duh. v p. Hebar Franc, stolni kaplan.
Herg Lovro, kanonik, itd. Knjižnica c. kr. učiteljišča. Koprivnik Ivan, c. kr. gl. učitelj.
dr. Križanič Ivan, kanonik in profesor.
dr. Kukovič Avgust, sem. pod-vodja, itd.
Lavtar Luka, c. kr. pripr. profesor.
Majcen Gabriel, c. kr. vadn. učitelj.
Meško Alojzij, mestni kaplan.
Miklošič Ivan, c. kr yadn. učitelj.
dr. Mlakar Ivan, vodja dij. semenišča in profesor.
Morič Maks, trgovec.
Nerat Mihael, nadučitelj.
Pavlič Franc, c. kr. poštni ofioijal.
dr. Pekolj Ivan, c. kr. sodn. pristav.
Plepelec Josip, bogoslovec.
Rakovec Alojzij, žel. uradnik.
Ribar Anton, podvodja dij. semenišča in profesor.
Rošker Franc, nadučitelj v Lem-bahu.
Veternik Anton, bogoslovec.
Višnar Franc, bogoslovec.
Št. 1-1 + 27 =	.
14. Dekanija Maribor za Dravo.
a)	Ruše. Poverjenik: \Vurzer Matija.
Bralno društvo v Rušah.
Cerjak Franc, kaplan v Rušah.
Cinglak Jakob, kaplan v Selnici.
Kapler Ivan, provizor v Ribnici.
Knjižnica šolska.
Koren Matija, župnik v Selnici. Tominc Blaž, učitelj v Rušah. Wurzer Matija, župnik v Rušah.
Št. 8.
h) I). M. v Puščavi, Poverjenik: Praprotnik Franc.
Glaser Ivan, posestnik v Činžatu. Korman Josip, pos. sin v Humenu. Korman Peter, pos. sin v Humenu. Kralj Josip, župnik.
Lampreht Luka, posestnik v Činžatu.
Pajtler Ivan, kaplan pri Sv. Lovrenci.
Pavelšek Ivan, učitelj v Račjem. Praprotnik Franc, nadučitelj. Schatz Josip, uoftelj.
Št. ‘J.
15.	Dekanija Marnberg. Poverjenik: Jazbec Anton.
Jazbec Anton, dekan, itd.
Munda Jakob, c. kr. okr. sodnik,
Št. 2,
16.	Dekanija Nova Cerkev. Poverjenik: dr. Gregorec Lavoslav.
*Gajšek Karol, dekan, itd. na Doberni.
*dr. Gregorec Lavoslav, kanonik, drž. in dež. poslanec.
*Kos Alozij, župnik v Crešnjicah.
17. Dekanija Ptuj.
*Hrtiš o. Benko, min. župnik. *Kukovec Josip, župnik pri Sv. Andraži.
*Meško Jakob, župnik pri Sv.
Lovrenci.
♦Modrinjak Matija, inf. prošt. :,:Trs’tenjak Jakob, župnik pri Sv. Marjeti.
♦Zmazek Eranc, župnik pri Sv. Urbanu.
Aleksič o. Fidelij, em. gvardijan. Cilenšek Martin, d g. profesor. Cernlto Marko, mestni vikar, dr. Čuček Josip, odvetnik, dr. Fraidl Josip, c. kr. sodn. pristav. Grebenec Ivan, učitelj pri Sv. Lovrenci.
Hirti Franc, benef. in katehet, dr. Jurtela Franc, odvetnik in * *
dež. poslanec.
Klobučar Anton, c. kr. sodn. pristav.
18. Dekanija Rogatec.
*Knjižnica okrajna učiteljska.
*Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Vraz Ivan, kaplan v Rogatci. Kozinc Ivan, kaplan pri Sv. Križi. Merkuš Anton, župnik v Zitalah. Sparhakl I van, župnik pri Sv. Petru.
l!). Dekanija Šaleška Dolina.
*dr Lipold Ivan, župnik pri Sv.
Martinu.
Čitalnica v Šoštajnu.
Frece Matija, župnik v Delih Vodah.
Ferenčak Franc, župnik v Vojniku. Fideršek Matija, kaplan v Vojniku. Sijanec Alojzij, kaplan.
Zičkar Josip, župnik v Vitanji.
Št, 3 + 4 = 7.
Kun s tek Luka.
Kunstek Luka, d. g. profesor. Majcen Ferdo, d. g. veroučitelj. Mihelič Josip, c. kr. sodn. pristav. Oschgan Simon, c. kr, notar. Planinšek Mihael, meščan, dr. Ploj Jakob, odvetnik, dr. Schiffrer Ivan, c. kr. polk.
zdravnik.
Slekovec Matej, župnik pri Sv. Marku.
Sok Anton, veleposestnik v Možgan oih.
Strelec Anton, m. učitelj.
Suhar Franc, m. učitelj.
Šijanec Franc, nadučitelj pri Sv, Lovrenci, dr. Triller Karol, odv. koncipijent. Učiteljsko društvo ptuj. okraja. Zupančič Dragotin, m. učitelj. Železinger Franc, d. g. profesor.
Št. 6 + 25 = 31.
Poverjenik: Tombah Josip.
Stoklas Vinko, učitelj v Žitalah. Šalamun Martin, učitelj v Stopercah,
Tombah Josip, dekan v Rogatci. Ulčnik Martin, kaplan pri Sv. Križi. Vezjak Franc, učitelj v Slatini.
Št. 3 + 8 = 11.
Poverjenik: Kačič Ivan.
*	X,
Govedič Ivan, župnik v Soštajnu. Kačič Ivan, c. kr. notar v Šoštajnu. Skubic Franc, zdravnik in župan v Velenji. Št. 1 + 5 = 6.
Poverjenik:
20.	Dekanija Šmarije.
d) Šmarije. Poverjenik: Ivanc Martin.
*Ulaga Josip, župnik, itd. v Št. Janžekovič Vid, kaplan na Sladki Vidu.	Gori.
Aškerc Anton, kaplan.	Knallič	Radoslav,	učitelj.
Ivanc Martin, dekan, itd.	St.	1	+	4	=	5.
b)	Št. Jurij. Poverjenik: dr. Ipavic Gustav.
%
*dr. Ipavic Gustav, zdravnik, itd. Sket Alfonz, trgovec v Dramljah.
Št. 1 + 1 = 2.
21.	Dekanija Šmartin. Poverjenik: dr. Krašovec Jurij.
*dr. Šuc Josip, dekan, itd. *Trstenjak Davorin, župnik, itd.
v Starem Trgu.
Čiček Josip, kaplan v Starem Trgu. dr. Krašovec Jurij, odvetnik v Slov. Gradci.
Klavžar Franc, župnik pri Sv. liji. Kocbek Franc, kaplan pri Sv. liji. Košar Ivan, župnik pri Sv. Florijanu.
Ostrožnik Anton, župnik v Pamečah.
Purgaj Jurij, kaplan v Šmartinu. Rogina Ivan, posestnik, itd. v Podgorji.
Rous Karol, kaplan v Sp. Drau-burgu.
Smid Miloš, kaplan v Starem Trgu.
Št. 2 + 10 = 12,- ’
22.	Dekanija Velika Nedelja. Poverjenik: Jesih Anton.
*Okrajna učiteljska knjižnica. '*dr. Petovar Ivan, odvetnik v Ormoži.
♦Pirnat Andrej, uradnik v Ormoži. Čitalnica v Ormoži. dr. Geršak Ivan, c. kr. notar v Ormoži.
Jesih Anton, oskrbnik n. reda. Kosi Ivan, učitelj pri Sv. Lenartu. Kranjc Vekoslav, not. koncipijent v Ormoži.
Miki Vekoslav, trgovec v Ormoži.
Nedeljko Ivan, odv. uradnik v Ormoži.
Petek Martin, pri Veliki Nedelji. Rakuša Franc, nadučitelj pri Sv.
Bolfenku.
Skuhala Peter, župnik pri Veliki Nedelji.
Venedig Vililmld, župnik v Središči.
Vrtnik Ivan, not. koncipijent v Ormoži.
dr. Žižek Anton, zdravnik v Ormoži.
Št. 3 + 13 = 16.
23.	Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž.
*I)ržečnik Luka, župan v Ribnici.	Petek Anton, kaplan v Ribnici.
*Mraz Tomaž, dekan, itd.	Strajhar Filip, krčmar itd. v
Oernko Josip, kurat v Vuhredu. Ribnici. Št. 2 + 3=5,
24.	Dekanija Zavrč. Poverjenik: Šuta Ropert.
*llajsinger Franc, trg. in pos. v	*Šuta Ropert, dekan v Za vrči.
Dobravi.	(liček	o.‘ Bonaventura, kaplan pri
*Sovič o. Aleks., župnik pri Sv.	Sv. Trojici.
Trojici.	Št.	3	+	1	=	4.
1.
III.	Goriška nadškofija.
Dekanija Boleč. Poverjenik: Sorč Alojzij.
Božič Peter, vikar v Trenti. Gregorčič Simon ml,, vikar v Logu. Kranjec Franc, provizor v Soči. Kurinčič Ivan, vikar na Sorpenici. Mlekuž Tomaž, c. kr. okr. c. nadzornik.
Moškat Franc, kaplan.
Sorč Alojzij, c. kr. poštar.
Sirca Ivan, nadučitelj-vodja. Štrukelj Mihael, vikar v Cez-Soči.
Št. 9,
v ,
2.	Dekanija Črnice. Poverjenik: Cibič Anton
^čitalnica v Ajdovščini.
Bralno društvo v Šempasu.
Cibič Anton, dekan v Črničah. Frfolja Andrej, kaplan v Kamenjali. Kersnik Leopoldina, učiteljica v
•	»Ajdovščini.
Klobovs Ivan, kaplan v Šempasu.
Kodre Ivan, vikar v Oseku. Kodrič Franc, kaplan v Črničah. Krkoč Štefan, vik ar v Lokavci. Mesar Andrej, kaplan v Križi. Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. Tomaži. Šimuclvan, vikar v Velikih Zabijali.
Št. 1 + 11 = 12.
3. Dekanija Gorica. Poverjenik: dr. Gregorčič Anton
*Bensa Štefan, kanonik, itd.
*Budal Bernard, ingenieur v Bosni.
*Ferfila Franc, uradnik v plinarni.
*Grča Blaž, vikar v Cepovanu. *Kavčič Josip, c. kr. notar. *Knjižnica bogosl. semenišča. '"Knjižnica c. kr. studijska. ♦Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor, itd.
*dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, itd. itd.
*Vales Marko, vikar v p.
*Wolf Ivan, mestni župnik.
Bajec Josip, vodja gluhonemnice. Bajt Franc, nadučitelj v Štandrežj. Berbuč Ivan, c. kr. r. profesor. Božič Anton, vikar v Batah. Bralno in podporno del. društvo.
Bratina Anton, vikar v Doberdobu.
Brezovšček Andrej, župnik vRifen-bergu.
(Jenčič Mihael, vikar v Desklah.
Čerin Tomaž, sem. profesor.
čitalnica v Solkanu.
Krzen Anton, c. kr. uradnik.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah.
Gaberšček Simon, vikar vŠtandreži.
dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravnatelj.
Gerbec Ivan, knezonadškofijski tajnik.
Godnič Josip, vikar v Kronbergu.
Goljevšček Franc, župnik v Batujah.
Golob Josip, vikar v Podgori.
dr. Gregorčič Anton, sem. profesor, itd.
Gregorčič Anton, vikar v Št. Ferjanu.
Hmelak Franc, trgovec in posestnik.
Izobraževališče učiteljsko, dr. Jakopič Josip, odvetnik.
Jenko Ivan, c. kr, giran. profesor. Juvančič Lovro, župnik v St. Lovrenci.
Kafol Štefan, kanonik.
Knjižnica gimnazijska.
Knjižnica realska.
Knjižnica učiteljskagonške okolice. Kocijančič Nikolaj, kaplan v Cirk-nem.
Kokošar Ivan, kaplan v Cirknem. Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu. Kragelj Andrej, c. kr. g. profesor. Kumar Valentin, c. kr. vadn. učitelj. Kuštrin Ivan, kurat v Kožbani. Leban Andrej, vikar v Grgarji. Leban Ignacij, bogoslovec, dr. Lisjak Andrej, zdravnik, dr. Mahnič Anton, sem. profesor. Marušič Josip, č. kanonik. Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj. Pahor Anton, kaplan v Rifenbergu. Pavletič Goth., kaplan v Kojskem. Pavletič Josip, župnik v Renčah, dr. Pavlica Josip, duhovnik v Rimu. Pezdič Mihael, poštar v Solkanu.
Pirjevec Ivo, c. kr. uradnik. Podgornik Franc, pisatelj, itd. Poniž Benedikt, c. kr. vadn. učitelj. Rott Antonija, učit. pripravnica. Rudež Anton, učitelj v gluhonemnici.
Rutar Lovro, ravnatelj na Sv. Gori. Seidl Ferdinand, c. kr. r. profesor. Semenišče nadškofijsko.
Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj. Smrekar Franc, vikar v Medani. Spinčič Alojzij, c. kr. šolski nadzornik, itd.
Šantelj Anton, c. kr. g. profesor. Štubelj Leopold, kaplan v Ročinji. (2 izt.)
Štubelj Vinko, vikar vPodsabotinu. Terpin Anton, vikar v Zapotoku. Toman Ema Albina, c. kr vadn.
učiteljica, dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik. Vicentini Jakob, vikar v Gabrijah. Vodopivec Franc, c. kr. okr. š.
nadzornik.
Waller Elodija, c. kr. vadn. učiteljica.
Zega Mihael, nadučitelj v Kanalu. Žepič Franc, v. dež. kmet. šole. Žigon Franc, m. kaplan. Žnidarčič Andrej, vikar vGradnem.
Št. 11 + 70 = 81.
4.	Dekanija Kobarid. Poverjenik: Dominko Franc.
Dominko Franc, nadučitelj-vodja. Gaberšček Andrej, učitelj na Livku. Jarc Ivan, vikar na Ljubušnjom. Kenda Josip, učitelj na Ljubušnjem. Kumar Ivan, vikar v Lozčh
Marinič Franc, vikar na Livku. Murovec Ivan, vikar v Sedlu. Pavša Anton, vikar v Prosnidtt. Pipan Anton, kaplan v Kobaridu.
Št.. 9.
5.	Dekanija Komen. Poverjenik: Štrekelj Edvard.
Dettoni Josip, c. kr. sodn. uradnik.	Kramer Filip, župnik v Dornbergu.
Harmel Adolf, dekan, itd.	Leban Anton, nadučitelj.
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu.	Štrekelj Edvard, kaplan v Komnu.
Št. 6.
6.	Dekanija Št. Peter. Poverjenik: Poljšak Josip.
Gregorčič Simon st,., vikar v p., Orel Josip, učitelj v Prvačini.
itd. na Gradišči.	Peršič Franc, okr. tajnik v Vrtojbi.
Jug Anton, vikar v Vrtojbi.	Poljšak Josip, župnrik v Prvačini.
Št. 5.
7.	Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragelj Josip.
*čitalnica v Tolminu.
^Knjižnica okr. učiteljska.
Bralno društvo pri Sv. Luciji. Bratina Kristijan, ravn. v Tolminu. Carli Alojzij, župnik pri Sv. Luciji.
Grželj Ivan, ravnatelj pri Sv. Luciji. Ivančič Josip, c. kr. notar. Kovačič Ignacij, veleposestnik pri Sv. Luciji.
Kragelj Josip, dekan, itd.
Št.. 2 + 7 = !).
8. Posamezniki.
Kanal: *Vidic Franc, dekan.	Št.	1.
IV.	Tržaško-koperska škofija.
1.	Dekanija Buzet. Poverjenik: Benkovič Josip.
Benkovič Josip, kaplan.	Sajovec	Jakob,	kurat	v	Račicali.
Kalac Anton, dekan, itd.	Št,-	3.
2.	Dekanija Dolina.
a)	Dolina. Poverjenik: Jan Jurij.
*Jan Jurij, dekan, č. kanonik, itd. *Not.ar Anton, ekspozit v Plavijali. Jereb Franc, učitelj.
Kovač Ivan, kaplan.
Mikuš Josip, župnik v Kubedu.
Pavli Alojzij, kaplan v Borštu. Sancin Josip, župnik v Predloki, Učiteljsko društvo kop. okraja. Vončina Filip, dekan v Ospem.
Št. 2 + 7 = 9
b)	Brezovica. Poverjenik: Benedik Ivan.
Benedik Ivan, župnik v Brozoviči. Zupan Josip, župnik v Rodiku. Stržinar Josip, kaplan v Klanci.	Št.	;i.
3.	Dekanija Jelšane. Poverjenik: Jenko Slavoj.
Dolžan Jurij, kaplan v Hrušici	Rogač Anton, dekan v Hrušici.
Jenko Slavoj, trgovec, itd. v Pod-	Vajšel Franc, učitelj v Hrušici,
gradu.	St,. 4.
4.	Dekanija Kastav. Poverjenik: Jelušič Rajmund.
Čitalnica narodna v Beršecu.	Jelušič Rajmund, župnik v Beršecu.
Jano Josip, kaplan v Opatiji.	Kotarska učiteljska knjižnica.
Št. 4.
5.	Dekanija Koper. Poverjenik: Glavi n a Blaž.
*dr. Kos Franc, c. kr. pripr. pro-	Knjižnica okr. šolskega sveta.
fesor, itd.	Kožuh Josip, c. kr. pripr. profesor.
Černivec Anton, c. kr. pripr. pro-	Markelj Tvan, c. kr. pripr. profesor.
fesor.	Ravnateljstvo o. kr. učiteljišč^,.
Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat.	Št. 1 + 6 = 7.
G.	Dekanija Pazin. Poverjenik: Križman Josip.
Bukovec Franc, župnik v Trviži. Knavs Josip, kaplan v Žminji. Kos Ivan, c. kr. gimn. profesor. Križman Josip, c. kr. g. profesor. Malloyer Maks, c. kr. lin. straže komisar.
Miklavčič Karol, župnik v Žminji, Okretič Ivan, c. kr. sodn, pristav. Turk o. Kfreni, franč. vikar. Zavadlal Mihael, c. kr. g. profesor.
Št. !).
7. Dekanija Pičan. Poverjenik: Stariha Jakob.
*Stariha Jakob, dekan, itd.
:|:Volčič Jakob, župnik v p. v Cerovlji.
8. Dekanija Tomaj. Poverjenik: Leban Franc.
St. 2.
*Črne Anton, veleposestnik v Tomaji.
Cazafura Bfetislav, c. kr. sodn. pristav v Sežani.
Crne Franc, e. kr. stotnik v p. v Tomaji.
dr. Gregorin Gustav, odv. konci-pijent v Sežani.
Gulič Franja, posestnica v Sežani.
Kante Matej, učitelj v Sežani.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Leban Franc, c. kr. vodja zem-ljiščnice v Sežani.
Mahorčič Evfemija, c. kr. pošta-rica v Sežani.
Mahorčič Rajmund, nadžupan, itd.
v Sežani.
Narobe Ivan, župnik v Divači. Pavlin Leopold, učitelj vVatovljah. Podgornik Peter, trgovec v Sežani. Praprotnik Avgust, trgovec v Rokavci.
Sila Matija, župnik vRepentabru. Škerl Josip, kaplan v Sežani. Štrukelj Janko, nadučitelj v Barki. Tomšič Josip, učitelj v Skopem.
Št. 1 + 17 = 18.
9. Dekanija Trst. Poverjenik: Jereb Gregor, kon
*	Cegnar Franc. c. kr. v p trolor.
*Černe Ivan, kurat v Barkovljah. *dr. Glavina Ivan, vladika, itd.
*Gorup Josip, veletržec.
*Kastelic Franc, trgovec.
*Kenda Anton, zav. uradnik. *vitez Klodič-Sabladoški Anton, c. kr. dež. š. nadzornik, itd. *Komar Vekoslav, gl. dež. blag.
uradnik.
♦Semenišče mladeniško.
:1:Vovk Ivan, kurat na Bazovici. Rartelj Srečko, knjigovodja. Cve‘tnič Lavoslav, c. kr. p. oficijal. Čenčur Jakob, nadučitelj v Skednji. Čitalnica slovanska.
Čok Andrej, učitelj na Proseku. Dekleva Franc, trgovec.
Delavsko podporno društvo. Dolinar Ivan, c. kr. mešč. učitelj. Dovgan Anton, žel. uradnik. Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah. Flego Peter, škofijski kaplan. FurlanVekoslav, c. kr. rač.uradnik. Gašperčič Aleks, kaplan v Rojanu, dr. Glaser Karol, c. kr. g. profesor. Gombač Marija, učiteljica v Rojanu. Gomilšak Jakob, n. propovednik. Hrovatin Anton, duh. pri Sv. Antonu.
Huber Avgust, c. kr. sodn. svetnik. Jagodec Mihael, katehet.
Jančar Josip, učitelj na Katinari. Jereb Gregor, c. kr brz. uradnik. Kalister Vekoslav, zas. uradnik. Kjuder Anton, vikar pri Sv. Justu. Krže Davorin, trgovec.
Kompare Josip, kaplan v Skednji. Koren Josip, učitelj na Proseku. Kosovel Valentin, c. kr. car. uradnik. Legat Edvard, c. kr. kaplan v Lipici.
Legat Ivan Nep., c. kr. g. profesor. Macher Ivan, gimn učitelj. Mankoč Josip, trgovec.
Michelli lv , učiteljica na Katinari.
Muha Josip
Mušič Andrej, zas. uradnik. Nabergoj Ivan, veleposestnik, itd.
na Proseku.
Paternost Dragoslav, c. kr. rač.
uradnik, dr. Pertot Simon, zdravnik. Pfeifer Jurij.
Pogorelec Ivan, c. kr. p. oficijal. Pokorn Ignacij, gimn. učitelj. Polley Oskar, c. kr. obrtni nadzornik.
Sinkovič Davorin, c. kr. okr. š.
nadzornik.
Slavec Ivan, vikar pri Sv Justu. Stefič Josip, fin. nadz. na Opčinah. Štraus Josip, c. kr. rač. uradnik. Sabec Ivan, zasebnik in vlastelin. Šileč Ivan, trgovec.
Skrabec Bogdan.
Stepančič Gracijan, trgovec, dr. Šust. Ivan, stolni prošt, itd. Tosti Ivan, zas. uradnik.
Trnovec Bogdan, c. kr sodnijski svetnik.
Truden Mihael, veletržec.
Tržaško podporno in bralno društvo.
Turk Rudolf, trg. pomočnik. Urbanija Jakob, c. kr. p. oficijal. Urbas Viljem, c. kr. profesor. Valenčič Ivan, trgovec.
Valentič Anton, učitelj na Opčinah. Vičič Ana, m. učiteljica.
Vilišič Hinko, c. kr. car. uradnik. Vračko Oskar, c ki-, pol. komisar. Wartho Julij, duh. pr. Sv. Antonu. Zavnik Leop., ravnatelj na Proseku. Zbona Andrej, žel. p. podnačelnik. Žitko Anton, trgovec.
Živec M. V., ingonicur, itd. Žužek Josip, c., kr. pol. komisar.
Št. 10 + 08 = 78.
10.	Posamezniki.
Paz: ;!:l’ožai' Anton, župnik.
V.	Krška škofija.
1.	Dekanija Beljak. Poverjenik: Lendovšek Josip.
Amschl Ivan, provizor v Št. Jakobu. Dular Franc, m. živinozdravnik. Einspieler Gregor, župnik, itd. v Podkloštru.
Eller Franc, učitelj na Zili. Filipsky Anton, c. kr. profesor. Jerman Jurij, župnik v Štabnji. Kandut Filip, v Podkloštru. Knaflič Jakob, župnik v Ločah, dr. Košmelj Franc, c. kr. polk. zdravnik.
Kraut Valentin župnik na Brnci. Kržič Mihael, trgovec v Podkloštru. Lendovšek Josip, c. kr. g. profesor. Pihač Franc, trgovec.
Podboj Anton, c. kr. poštni uradnik. Podružnica ss. Cirila in Metoda. Schiffrer Ivan, c. kr. poštni uradnik. StoeckI Simon, župnik v St. Lenartu.
Strojnik Josip, župnik na Zili.
Št. 18.
2.	Dekanija Celovec. Poverjenik: Janežič Simon.
*Janežič Evgen.
Einspieler Lambert, kanonik in kancelar.
Hren Jakob, c. kr. dež. sodn. svetnik, drž. in dež. poslanec.
Hutter Ivan, c. kr. realski katehet.
Janežič Josip, posestnik v Lešah.
Janežič Simon, c. kr. nadporočnik v p.
dr. Janežič Valentin, c. kr. v. št. zdravnik.
Knjižnica dijaška v Marijanišči. Rossbacher Bernard, trgovec. Semenišče duhovniško, dr. Sket Jakob, c. kr. g. profesor. Sokolšek Štefan, bogoslovec. Treiber Franc, mestni kaplan. Wieser Ivan, župnik in n. spovednik.
Zadnikar Franc, trgovec.
Zupan Josip, poobl. grof Eggerjev.
Št. 1 + 15 = IG.
3.	Dekanija Doberla Ves. Poverjenik: Šervicelj Matej.
Peterman Josip, župnik, itd. v Št. Vidu.
Škerbinc Josip, župnik v Ogerčih.
Št. 1+5 = G.
*Šervicelj Matej, komendator, itd.
na Reberci.
Boštijančič Ivan, župnik v Kamnu.
Mihi Franc, provizor v Zelinjah.
Muden Simon, župnik v Železni Kaplji.
4. Dekanija Kanalska Dolina. Poverjenik: Incko Simon.'
Globočnik Ivan, župnik na Pon- Mikuluš Anton, ekspozit v Rablu.
tablu.	Selnik Luka, župnik v Ovčji Vesi.
Incko Simon, dekan v Žabnicah.	Št.	4.
5.	Dekanija Rož Spodnji. Poverjenik: Ambrož Matija.
Ambrož Matija, dekan v Kaplji.	Simonič Ivan, župnik v	Št. Janži.
Gradičnik Sebastijan, župnik v	^	^
Bilčovsi.
6.	Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej.
Bizer Andrej, dekan, itd. v Grab št.ajnu.
Marinič Franc, administrator pri Sv. Tomaži.
Miklav Urban, kanonik pri Gospe-sveti.
Ogriz Ivan, administrator v Med-gorjih.
Premm Franc, kaplan v Tinjah. Serajnik Lovro, prošt v Tinjah. Štiberc Ivan, župnik v Timenici.
Št 7.
7.	Dekanija Velikovec. Poverjenik: Hočevar Jakob.
Centrih Franc,	župnik	pri Sv.	dr. Kulterer Jurij, odvetnik.
Petru.	Petek Franc, župnik v	Grebinji.
Hočevar Jakob,	mag.	pharm. in	Sirnik Ivan, kanonik.
trgovec.	Volavčnik Ivan, župnik	na Rudi.
Karpf Valentin, župnik v Kloštru.	Št.	7.
8.	Posamezniki.
^abod: Žerjav Matej, župnik.
Spital: *Hrašovec Franc, c. kr. okr. sodnik.
Kremenšek Janko, c. kr. vi. koncipist. Št. Paul: :Pirc Franc, prefekt.
Št. 2 + 2 = 4.
VI.	Sekovska škofija.
1. Dekanija Admont. Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
*Matevžič o. Eginhard, g. profesor.	Trček o. Egid, redovnik.
*Pivec o. Maksimilijan, redovnik.	Št. 2 + 1 =	3.
2.	Dekanija Cmurek. Poverjenik: Pavalec Jurij.
Lopič Iv.m, kaplan v Cmureku.
Pavalec Jurij, kaplan v Omureku.
Št. 2.
3.	Dekanija Gradec. Poverjenik: Hauptmann Franc.
":Bradaška Franc, kr. gimn. ravnatelj v p.
*dr. Ipavic Benjamin, m. zdravnik. *Komel pl. Sočebranski Andrej, c. kr. major v p.
*dr. Krek Gregor, c. kr. vsouč.
profesor, itd.
*dr. Muršec Josip, c. kr. r. profesor v p., itd.
*Švajgar Gabrijel, min. gvardijan.
dr. ('amer Anton, vseuč. docent. Dolenc Franc, c. kr. p. oficijal. Goršič Ivan, učitelj v Karlovi, di'. Gregl Josip, zobozdravnik. Hauptmann Franc, c. kr. profesor, dr. Hoffer Fidvard, d. r. profesor. Hubad Franc, c. kr. g. profesor, dr. Klemenčič Ignacij, vseučiliški docent.
Lavrič Josip, m. učitelj.
Novot,ny Emanuel, e. kr. okrajni sodnik v p. grof Pace Anton, c. kr. nam.
svetnik.
Papež Ivan, dež. r. profesor, dr. Purgaj Jakob, c. kr. g. profesor. Reich Anton, c. kr. tin. oficijal.
Rutnik Rajko, c. kr. poštni sluga. „Triglav“, akad. društvo.
Turkuš Anton, dež. r. profesor. Verbošek Josip, zast, uradnik. Wallner Peter, ces. svetnik in pripr. katehet, dr. Žižek Franc, zdravnik.
Št. 6 + 20 = 26.
4. Posamezniki.
Liebenau: dr. Zupančič Franc, c. kr. polk, zdravnik. Seegraben: Sedej Andrej, delovodja.
St. Gallen: Wendlor Sigmunda, c. kr. okr. sodnika soproga. Strass: dr. Miglič Peter, c. kr. polk. zdravnik.	Št.	4.
VII.	Razne druge pokrajine.
1.	Nižjeavstrijslca.
a)	Dunaj. Poverjenik: Navratil Ivan.
*dr. Habnik Miroslav, odvetnik. *Cigale Matej, c. kr. vi. svetnik. *baron Conrad-Eybesfeld Žiga, bivši minister, itd., itd. *Kandernal Franc, c. kr. g.profesor. *dr. vitez Miklošič Franc, c. kr.
vseuč. profesor v p., itd. itd. *Napret Teodor, c. kr. dvorni svetnik, itd.
*Novak Peter, terez. prefekt. *Sežun Žiga, c. kr. blag. uradnik. *dr. Simonič Franc, c. kr. uradnik v vseuč. knjižnici.
*baron Sch\vegel Josip, c. kr. sekc.
načelnik v p., itd. itd.
*dr. Turner Paul, zasebnik. ^Zelenik Josip, odgojitelj.
Ciperle Josip, mešč. učitelj. Jančar Franc, duhovnik n. reda. dr. Jelenc Josip, odgojitelj.
Levičnik Albert, c. kr. sekc. svetnik.
Lukančič Ivan, c. kr. nadingenieur v p.
Luzar Ivan, žel. revident.
dr. Murko Matija, prof. kandidat, itd.
dr. Napotnik Mihael, c. kr. dvorni kaplan, itd.
Navratil Ivan, c. kr ravn. predstojnik pri najv. sodišči.
Oblak Franc, c. kr. poštni uradnik.
dr. Ploj Miroslav, c. kr. fin. prok. koncipist.
Polak o. Alojzij, min. provineijal,
Pukl Radoslav, odv. koncipijent.
Rybaf Otokar, stud. jur.
Stritar Josip, c. kr. g. profesor.
dr. Štrekelj Karol, vseuč. docent.
Šuklje Franc, c. kr. g. prof., itd.
b)	Dunajsko Novo Mesto. Poverjenik: Poznik Radivoj.
*Poznik Radivoj, c. kr. ingeniour. dr. Detela Franc, c. kr. g. profesor.
Št. 13+18 = 31.
‘2,. Ostala Primorska.
Krk: Šorli Ivan, c. kr. okr. komisar.
Lošinj : Sinek Rajko, e. kr. davkar.
Pulj: Kuralt Ivan, c. kr. nam. kaplan I. r.	Št.	3.
3.	Tirolska s IJ re el a rl s leo.
Bolcan: Schreiner Henrik, c. kr. pripr. profesor.
Inomost: Skofic Lovro, c. kr. blag. ravnatelj.
Trident: Jaklič Anton, c. kr. vojni kaplan.	Št.	3.
4.	Češita.
d)	Praga. Poverjenik: Lego Jan.
*češko-slovenski spolek.	Občina mestna v Melniku,
Ilora Jaroslav, dijak.	Slavia, literarni a rečnicky spolek.
Lego Jan, uradnik č. muzeja, itd.	dr. Volkar Andrej, c. kr. okr. ko-
Mašek Ignacij, c. kr. g. profesor. misar v Karlinu.
h) Drugi kraji.
Gostrna: Artel Anton, c. kr. gimn. profesor.
Jindrichov Hradec: Lego Franc, mešč. učitelj.
Vale: Trobec Matej, odgojitelj.
Železni Brod: dr. Havliček K., odvetnik.
Št 1+10=11.
G. Moravska.
Iglava: dr. Primožič A., c. kr. gimn. profesor.
Novi Jičin: Apih Josip, d. realski profesor.	Št.	2.
G. Šlesdja.
Belsk: ■''Makuc Ivan, c. kr. obrt. profesor.	Št.	1.
7.	Galicija.
Tarnopol: Kopytzak Bazil, c. kr, gimn. profesor.	Št.	1.
S Dalmacija.
Benkovac: Namar Franc, c. kr. kot. tajnik.
Dubrovnik: Pavlica Andrej, c. kr. nam. profesor.
Orebi6: *dr. Guček Lovro, c. kr. polk. zdravnik v p.
Spljet: Rutar Simon, c. kr. gimn. profesor. Št. 1 + 3 = 4.
9.	Ogersslca.
Košiče: *Kranjc V. J, c. kr. žen. major.
Pečuh: Prelec o. Probo, redovnik.
Rozman o. Robert, redovnik.	St.	14-2:=	3.
lO.	HrvatsLcs s Slavonijo.
a) Karlovec. Poverjenik: Ste k lasa Ivan.
♦Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor. Vamberger Mihael, kr. g. profesor Lipež Viktor, kr. g. ravnatelj v v Rakovcu.
Rakovcu.
Podgoršek Josip, kr. g. profesor v Rakovcu.
b)	Varaždin. Poverjenik: dr. Križan Josip.
♦Francelj Jernej, kr. r. prof. v p. dr. Križan Josip, kr. g. profesor.
Raič o. Ivan, kap. vikar.
c)	Zagreb. Poverjenik: dr. Celestin Franc.
♦dr. Celestin Franc, kr. gimn, profesor, itd.
‘"Kastelic Franc, c. kr. stotnik v p. ♦dr Kopač Josip, odvetnik. ♦Mažuranič Anton, kr. gimn. ravnatelj v p.
♦Stare Josip, kr. realski profesor. ♦Veber Adolf, kanonik.
Badalič M., kr. gimn. profesor. Banekovič Gregor, klerik.
Barle Janko, klerik, dr. Bauer Anton, kr. g. veroučitelj. Benigar Ivan, kr. g. profesor. Bučar Viktor, bogoslovec, Budinščak Paul, klerik.
Cajnko Valentin, bogoslovec.
Čaič Koloman, klerik, dr. Dočkal Jurij, lic. profesor. Filipec Mijo, bogoslovec, dr. Fon Josip, primarij, itd. Frzič Miljutin, klerik.
Gabrič Vekoslav, klerik.
Gudek Dominik, klerik.
Juratovič Anton, klerik.
Knjižnica kr. gimnazije, dr. Kosirnik Ivan, zdravnik, itd. Kučak Štefan, kr. gimn. profesor, pl. Kukuljevič-Sakcinski Ivan, predsednik „Matice IIrvatske“, itd. Kuralt, Franc, tajnik gosp. društva. Magdič Franc, kr. r. profesor. Marn Franc, kr. gimn. profesor. Miholič Stanko, kr. g. profesor, dr. Mušič Avgust, kr. g. profesor. Pasarič Josip, kr. gimn. profesor. Penko Lovro, umetni vrtlar. Posavec Andrej, bogoslovec. Slukič Andrej, klerik.
SmičiklasTadej, kr. vseuč. profesor. Stožir Ivan, kr. realski profesor. Strunjak Štefan, klerik, dr. Suk Feliks, kr. vseuč. profesor. Šuller Franc, kr. š. nadzornik. Švarič Anton, bogoslovec.
Tkalčič Ivan, knjižničar jugoslav.
akademije, itd. dr. Tomič Peter, kr. g. profesor. Tomšič Ljudevit, šolski ravnatelj.
Torbar Josip, kr. r. ravnatelj, itd. dr. Weingerl Josip, primarij, itd.
Valjavec Matija, kr. g. profesor.	Zbor duhovniške mladeži.
dr. Vidrič Lovro, odvetnik in po-	Zupan Ivan, kr. g. profesor v p.
sestnik.
Bednja: Vojska Lavoslav, župnik.
Djakovo: *Strossmajer dr. Josip Jurij, škof bosenski in sremski, itd. itd. Konščina: *Košiček Ubaldo, župnik.
Križevci: Lenarčič Andrej, d. gozd. profesor.
Novi Marof: Koželj Anton, odgojitelj.
Osjek: '*Jelovšek Martin, kr. gimn. ravnatelj.
Požega: *Kos Anton, viečnik sodb. stola.
Bošnjak Ivan, opat.
Mazek Anton, kr. gimn. ravnatelj.
Slunj : *Zor Lovro, okr. zdravnik.
Trsat: Majar o. Ilrizogon, redovnik.	Št.	13	+	57	=	70.
Trbuljak Blaž, klerik.
Zagorac Stefan, klerik.
d) Ostali kraji.
11.	Bosna In Hercegovina.
a) Sarajevo. Poverjenik: dr. Jeglič Anton.
dr. Jeglič Anton, kanonik.
Nemanič Davorin, c. kr. gimn. ravnatelj. Žnidaršič Jakob, c. kr. gimn. profesor.
h) Ostali kraji.
Dolnja Tuzla: Maselj Franc, c. kr. rač. častnik.
'!:Slavj. dobrodelni komitet v St. Petersburgu.
Št. 1.
tli. Italija. Ušeničnik Franc, bogoslovec v Rimu.
Št. 1.
14.	Angleška. Morfill W. R., kr. vseuč, profesor v Oxfordu.
Št. 1.
1C>. Amerilca.
*Jeram Peter, duhovnik v Shakopee. Bilban Matija, bogoslovec.
Št. 1 + 1 = 2.
Pregled vseh društvenikov.
Število društvenikov
Vrsti	Imena škofijam	častnih	usta- novnih	letnih	skupno
I.	ljubljanska			150	700	850
ri.	lavantinska	1	1	86	258	345
TIL	goriška		—	15	117	132
IV.	tržaško-koperska . . . 1	—	17	121	138
v.	krška		—	4	61	65
VI.	sekovska		■—	8	27	35
VIL	razne druge 		7	32	106	145
	Skupaj	8	312	1390	1710
VI.
Z „Matico Slovensko“ zamenjujejo knjige.
1. Matica srbska v Novem Sadu. (1864)
2. Matica gališko-ruska v Lvovu.. (1865)
3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1866)
4. Matica češka v Pragi. (1866)
5. Beseda umetniška v Pragi. (1866)
6. Družba sv. Mohorja v Celovci. (1866)
7 Društvo pravniško v Pragi. (1866)
8. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu. (1868)
9. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1869)
10. Matica moravska v Brnu. (1869)
11. Prvo društvo gabelsb. stenografov v Pragi. (18 70)
12. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872)
13. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872)
14. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. (1874)
15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (187 7)
16. Hrvatski pedagogijsko-književni sbor v Zagrebu. (1878)
17. „Smithsonian Institution11 v Washiugtonu. (1879)
18. Bolgarsko književno društvo v Sredci. (1882)
19. Matica srbska v Budišinu. (1882)
20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882)
21. Jednota čeških mathematikov v Pragi. (1884)
22. Kr. češka společnost n&uk v Pragi. (1884)
23. Spolek arhitektov in ingenieurjev v Pragi. (1884)
24. Spolek čeških filologov v Pragi. (1884)
25. Matica hrvatska v Zagrebu, (vnovič 1886)
26. „American philosophical society“ v Philadelphiji. (1886)
VII.
Zaznamek književne zaloge „Matice Slovenske*' in kupna cena posameznim iztisom.
Narodni „Koledar in Letopis" za 1. 1867	............
Narodni rKoledar in Lotopis“ za 1 1868	............
Letopis „Mat. Slov." za 1. 1871. Uredil dr. E. H. Costa. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1872—1873. Urodil dr. E.
H.	Costa ...........................................
Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1874. Uredil dr. E. H. Costa Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1875, Uredila I. Tušek in M.
Pleteršnik ...........................................
Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1876. Urodil M. Pleteršnik . Letopis rMat. Slov.“ za 1, 1877. Urodil dr. J. Bleivveis Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1878. I, in II. dol. Uredil
1.
2.
3.
4.
6.
6.
7.
8,
9,
dr. J. Bleivveis
10. Letopis „Mat. Slov."
dr. J. Bleivveis
11. Letopis „Mat. Slov."
12. Letopis „Mat. Slov."
13. Letopis „Mat. Slov."
weis-Trsti;niški
14. Letopis „Mat. Slov." za 1
15.
16
17,
18,
19
20
za	1.	1878.	III. in IV.	del Uredil
za	L	1879.	Uredil dr.	J. Bleivveis
za	1.	1880	Uredil dr.	J. Bleiweis
za	1.	1881.	Uredil dr. J	. vitez Blei-
1884. Uredil E. Lah	.	.	.
Letopis	„Mat..	Slov."	za	1.	1885.	Urodil	Fr.	Lovec	.	.
Letopis	„Mat.	Slov.“	za	1.	1886.	Uredil	Fr.	Levec	.	.
Letopis	„Mat.	Slov.'1	za	1.	1887.	Urodil	Fr.	Levoc	.	.
Letopis	,,Mat	Slov.“	za	1.	1888.	Uredil	dr.	L. Požar	.
J. Trdina: Zgodovina slovenskoga naroda .... J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhijo. (II.	popravljeni natis).................  .	.	.
21. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko....................
22. Erbon-Reboc: Vojvodstvo Koroško.....................
23. Slovenski	Stajor. Spisali rodoljubi. I. snopič .	,	.	.
24. dr.	Ivan	Gršak: Slovonski Štajer. III. snopič	.	.	.
26. Maj ci gej- Pio t er šn i k-R a i<5: Slovanstvo. I dol. .
26. J. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v sred-
njem veku.....................................
27. J. Josonko: Prirodoznanski zemljepis................
28. Rossm ae s sler-T n še k: Štirje letni časi.........
29. Felloecker-Erj avec Rudninoslovje...................
30. Pokovny-Tušok: Prirodopis rastlinstva s podobami
31. Pokorny-Erj avec: Prirodopis živalstva s podobami
Knjiga prirode:
32. I. snopič — Sclioodler-Tušek: Fizika .
33. II. snopič — S choedler - O g vi n ec -Er-
javec: Astronomija in Kemija ....
34. III. snopič — Schoodler-Zajec: Minera-
logija in Geognozija....................
35. IV. snopič — Sclioodler-Tušek- Erja-
vec: Botanika in Zoologija..............
—	gld.	20	kr.
—	n	60	n
—	n	50	n
—	»	60	v
—	n	60	r>
—	n	60	n
—	n	60	n
—	n	60	v
—	rt	26	n
—	v	26	n
—	n	60	n
—	n	60	n
	rt	60	n
1 1	n v	60	v n
1 1	)) >>	20	n n
	>> n	60	fi »
—	n	20	))
—	tt	20	d
—	tt	20	)>
—	>>	26	n
—	n	30	n
—	n	60	>»
—	»	10	t)
1		—	
—	»»	40	•>
—	>>	40	n
—	n	86	
1	>>	IG	»»
—		40	d
—	n	40	
—	n	40	>)
—	n	60	>>
36. J. Žnidaršič: Oko in vid.................................—	gld.	25	kr.
37. J. Vesel: Olikani Slovenec...............................—	„	40	„
38. Niiuk o telovadbi. II. del. (S podobami).................—	„	40	,r
39. Jule« Verne-Hostnik' Potovanje okolo svetil v
80 dneh............................................—	„	-10	„
40. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač..................—	„	10	,,
41. Fr. Levstik: Vodnikove pesni.............................—	„	50	„
42. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek ...	—	„	20	„
43. A. Praprotnik: Dr. Lovro Toman (s podobo) .	.	—	„	40	,r
44. V. Urbas: Dr. Etb. H. Costa <s podobo) ....	—	„	40	„
45. J. Marn: Kopitarjeva spomenica...........................—	„	40	,v
46. M. Cigale: Znanstvena terminologija..................... 1	„	—	,r
47. Fr.vMarn: Slovnica češkega jezika	...	...	—	,,	60	„
48. J. Su man: Slovenska slovnica po	Miklošičevi pri-
merjalni ......................................... 1	„	50	,,
49. W o 1 d J i c h • Er j a v e c: Somatologija.............—	„	75	,,
50. L. Lavtar: Geometrija za učiteljišča.....................1	„	20	„
51. Dr. S. Šubic: Telegrafija	 —	„	30	„
52. I. Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1881) .	—	„	20	,r
63. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev ......	—	,,	10	,y
54. P. K o s 1 e r : Imenik mest, trgov in krajev ....	—	„	20
55. Turgenjev - f Remec: Lovčevi	zapiski II. del .	—	,,50	„
56. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade .	3	„	—	„
57. d r. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti	—	„	80	„
58. I. Vrhovec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih	1	.,	—	,,
59. Kraševski-Podgoriški: Koča za v.asjo (Povesta	1	„	—	„
60. Gogolj-Podgo riški: Mrtve duše (Roman) .	.	—	„	80	,,
61. dr. Fr. Lampe: Vvod v modroslovje........................1	,,	—	„
62 J o s Apih: Slovenci in 1. 1848 ......................... 1	,,	—	,,
63 Fr. Levec: Erjavčevi pripovedni spisi (I, del) .	.	—	,,	70	,,
64. Fr. Dolinar: Prihajač (Povest)...........................—	,,	30	,,
65. dr. E. H. Costa: Statistični pregled vseh čitalnic .	—	,,	10	„
66. dr. J. Pajek: Črtice duševnega Žitka štajerskih Slo-
vencev ............................................1	„	20	„
67. Zemljevidi: Azija, Amerika Severna in Južna, Afrika,
Avstralija, Rusija, Turčija, Britanija z Irsko, Skandinavija, Švica, Španija s Portugalsko, Francija,
Nizozemska z Belgijo, Italija in Nemčija, vsak . — ,, 10 „
68. Narodopisni zemljevid slovenske in hrvatsko-srbskt: zemlje — ,,	5	,,
VIII.
Gg. poverjenikom in udom ,,Matice Slovenske** na znanje in ravnanje.
Ucl ,,Matice Slovenske11 postane, kogar sprejme ‘društveni odbor: a) ako se kot ustanovnih- zaveže plačati 50 gld. a. v. ali takoj, ali pa v petih letnih obrokih; b) ako kot letnik plačuje po 2 gld. udnine na leto. ($ 2. dr. pravil.) Člane, ki ne plačujejo
redno v prvi polovici vsacega leta doneskov, katere so se zavezali ■plačevati, sme odbor iz društva izbrisati. (§ 3. dr. pravil.) Vsak društvenik ima pravico podajati društvu po odboru nasvete, udeleževati se letnih velicih zborov in njih razgovorov, glasovati, odbornike voliti in sam voljen biti, prejeti poročilo o društvenem delovanji in gospodarstvu z novci in dobiti imenik vseh društvenikov. (§ 4. dr. pravil.) Društvo ima namen slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo daje ali vsaj podpira, da se izdado. (§ 1. dr. pravil.) Le častni in ustanovni društveniki imajo brezpogojno pravico do vseh knjig, ki jih društvo da na svetlo. Običajno daje Matica vse knjige tudi letnikom, akoravno odboru pristoja pravica, dajati jim le nekaj teh knjig. Vendar mora njih vrednost vsaj polovico toliko znašati,- kolikor bi znašala prodajalna cena vseh ob društvenih stroških istega leta na svetlo danih knjig. (§ 5. dr. pravil.) Stroške za razpošiljanje knjig mora plačati vsak društvenik sam. (>? 7. dr. pravil.)
•'•■''v':! ) j?
*
VSEBINA.
Na strani:
4.	dr. Iv. Glaser: Božidar Raič .................................... 1— 46.
2.	<lr. J. Vošnjak: Kaj človeštvo prideluje in uživa (Drugi	del)	47—100.
3.	Anton Trstenjak: Ivan Franjin Gundulič...................101—181.
4.	J.	Navratil: Slovenske n&rodne vraže in prazne vere (Dalje)	132 — 189.
B.	Iv	Stoklasa: Jožef Lamberg............... 190—204.
6. 31. Cilenšek: Kakšnih odnošajev nahajamo na slovenskem
Štajerji glede zemlje in njenih prebivalcev ....	205—223.
7.	I.	Tomšič: Bibliografija slovenska (Dalje)..... 224-238.
8. Evgen Lali: Letopis „Matice Slovenske1* :
I Poročijo o delovanji ..Matice Slovenske" v dobi
od 1. novembra 1887 do 30. septembra	1888	239—248.
II. Računsko poročilo....................... 249—252.
III. Poročilo o društveni knjižnici (Dalje)	.	.	.	268—258.
IV. Opravništvo ,,Matice Slovenske" za 1.	1888.	.	259—260.
V. Imenik udov ,,Matice Slovenske" leta	1888.	.	261—295.
VI. Društva, ki z Matico zamenjujejo knjige .	.	295.
VII. Društvena književna zaloga............. 296—297.
VIII Naznanilo gg. poverjenikom in članom	.	.	297—298.
Razpis častnih daril.
Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove
200 goldinarjev
častnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih p61.
Snov povesti bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti pisana tak(5, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom „Matice Slovenske".
Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje »Matica Slovenska" po § 15. svojega opravilnega reda.
Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru »Matice Slovenske“
do 1. oktobra 1889. leta.
Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo.
Večkrat se je poudaijalo, da „Matica Slovenska11 podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospeševati tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje,- da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
V Ljubljani 15. oktobra 1888.
Odbor „Matice Slovenske”.
iv‘ ■	.v' •	.'■■■	;
1
-• !. ' *2:
■ ■ j :	v.,	;>-j,
’ ; ■ ,
f iiaSvHmSRif.rSiiS
■*■«■ 'V ;v:'{:
V 5&\ -’rjf’V
&V'**i?r a'hVp< ' J