122
NA HVARU
Matej  Bor
Natakar Nikola je prileten človek
lin me gleda,
kdaj ipojdein, ker inora
tudi on kdaj spati, seveda.
Vendar om ne ve,
da sedim in lovim v mreže
miisel, ki je ne bii milkoli ulovil,
da mi on ne streže.
Naj bi ga! 2e ugaša luči,
a moja misel, prekleto,
se obnaša kakor lovec, ki te uloivi,
ne kakor to, ikar je ujeto.