m	Poštnina	plačana	v	gotovM	_
Slovenski
Stev. 247 a
V Ljubljani, ponedeljek 28. oktobra 1940
Leto V
e na
Vojna med Italijo Sn Grčijo
Zaradi včerajšnjih incidentov je Italija ob 3 ponoči dala Grčiji ultimat, ki ga je
Grčija odklonila - Ob šestih so se začele sovražnosti
se bo borila z vsemi silami in prosi zaveznike za pomoč
Grčija
Atene, 28. okt. m. »Europa Press«: V zvezi z najnovejšimi incidenti med Grčijo in Albanijo, je italijanska vlada sporočila gršhi vladi ulti-mat, hi je že potehel. Danes zjutraj od O naprej se nahajata Grčija in Italija v voj-Hem stanju. V Grčiji je proglašena splošna mobilizacija — hralj Jurij pa je izdal proglas na ljudstvo^
Newyork, 28. okt. t. »Associated Press« poroča iz Aten: Ob treh zjutraj je italijanski poslanik v Grčiji obiskal ministrskega predsednika Metaxasa in mu izročil ultimat, ki poteče v treh urah — to je ob šesti uri zjutraj. O vsebini ultimata še ni bilo objavljeno nobeno poročilo, vendar pa pravijo na merodajnih mestih, da je Italija zahtevala od Grčije, da ji izroči nekatera važna strategična oporišča tako na suhem, kakor na morju.
Bojna ladja »Barkam" popravljena
Algeciras, 27. oktobra. DNB. V soboto zvečer je priplul v gibraltarsko luko neki angleški rušilec, ki je bil težko poškodovan v neki pomorski bitki od dveh italijanskih podmornic. Bojno ladjo Bar-ham, ki je bila poškodovana v bitki pri Dakarju, so popravili. V gibraltarskem pristanišču je poleg teh ladij tudi angleška bojna ladja Roodney in križarka York.
Drobne
Belgrad, 27. oktobra, m. Na današnji praznik Kristusa Kralja je bila v župni cerkvi Kristusa Kralja pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval papeški nuncij msgr. Ettore Felice ob asistenci druge duhovščine.
Belgrad, 27. oktobra, m. Danes je prispel novi Poveljnik mesta Belgrada armadni general Milorad Petrovič.
Belgrad, 27. oktobra, m. Na današnjem občnem zboru Srbskega zdravniškega društva je upravni odbor dobil pooblastilo, da lahko proda Zdravniški dom. Ustanovilo se bo ljudsko medicinsko vseučilišče, kjer se bo ljudstvo poučevalo o zdravstvu in bo poslovalo v Belgradu in notranjosti države. Za predsednika je bil znova izvoljen dr. Mil. Petrovič.
Nemška letala so z bombami angleška
Angleška letala so ponoči In Srednje Nemčije
Berlin, 27. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo Poroča: Naše lahke in težke borbene letalske eska-drile so v teku včerajšnjega dne le delno pod zaščito nemških lovskih letal nadaljevale z napadi na London in druga mesta v južni in srednji Angliji-Čeprav je ponekod sovražno letalstvo in sovražno Protiletalsko topništvo nudilo močan odpor, se je našim enotam posrečilo, da so bombardirale vojaško važne objekte. Posebno močne eksplozije je bilo opaziti v neki kemični tovarni v Birminghamu. Kakor je bilo že javljeno, je bila zadeta angleška prevozna ladja »Empres of Britainc (42.000 ton) 100 km od irske obale. Bombe so ladjo tako težko poškodovale, da je na ladji izbruhnil požar in se je morala posadka vkrcati v rešilne čolne.
Prejšnjo noč so naše letalske enote brez pre-stanka napadale angleško prestolnico. Poleg tega so naša letala zmetala na industrijske naprave v Birminghamu in Coventryju kakor tudi na pristanišče Liverpool mnogo bomb Manjši letalski oddelki so bombardirali angleška letališča v severni Škotski in drzno leteli nizko nad imenovanimi objekti. Nastal je požar v hangarjih in vojašnicah. Sovražnikova letala so letela v noči od 26. na 27. oktobra had Nemčijo in poskušala napasti mesta in industrijske naprave v severni in srednji Nemčiji. Nekje je bila zadeta tovarna in ob tej priliki, je bil ubit neki delavec in povzročena škoda na poslopjih. Neko sovražno letalo je metalo bombe tudi na nemško Prestolnico. Bombe so poškodovale samo stanovanjske hiše, kakor tudi v drugih večjih mestih. V Belgiji je bilo o priliki napadov ubitih in ranjenih več
Ministrski predsednik Metaxas je italijanskemu poslaniku odgovoril, da Grčija ne more sprejeti italijanskih zahtev. »To kar mi vi prinašate, je vojna napoved,« je dejal predsednik Metaxas,
Takoj na to je bila sklicana seja vlade, ki je Metaxasovo stališče odobrila. Grška vlada se je na to obrnila na svoje zaveznike in prosila za pomoč.
Kralj Jurij in predsednik Me-taxas sta objavila proglas na narod, v katerem pravita, da je bila Grčija, kljub temu, da je skrbno pazila, da bi ostala v sedanji vojni nevtralna — napadena. Oba pro-
glasa izjavljata, da se bo Grčija branila do zmage.
Ob 6 zjutraj so se na grško-albanski meji že začeli boji. Tudi italijansko vojno brodovje je izplulo. kakor poročajo — v grške vode, toda do 8 zjutraj še ni bilo slišati o kakšnih pomorskih operacijah.
London. 28. oktobra. »Reuter« poroča iz Sofije in Belgrada, da so se boji med italijanskimi in grškimi četami ob grški meji že začeli. *
'Atene, 27. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: Iz pooblaščenih vojaških krogov se je zvedelo naslednje: Na grško-albanski meji ni. bilo nobenega incidenta. Samo v noči od petka na soboto so slišale grške straže oboli dveh zjutraj streljanje, ki je prihajalo iz Albanije in Viglistisa, ki je nekaj kilometrov od grške meje. Na sami meji ni bilo
nobenega incidenta Položaj grških karavl je tek, da ne more nihče prekoračiti meje bodisi v Grčijo ali Albanijo. Prišlo je tudi obvestilo, da se na albanskem ozemlju organizirajo tolpe. Ni pa znano, s kakšnim namenom. Naknadno sporočajo še naslednje podrobnosti: Streljanje se je slišalo v vasi Vernik, ki je pet kilometrov od meje. Grški grani-čarski častnik, ki je to streljanje zaslišal, je o tem obvestil italijanskega častnika, ki je bil na nasprotni strani Po vojaških predpisih, ki veljajo za grško mejo, je častnik zahteval sestanek z italijanskim častnikom, da bi se ugotovilo, kako je prišlo do streljanja. Do zdaj grški častnik ni dobil še nobenega odgovora.
Tirana, 27. okt. j. Agencija Stefani poroča, da je neka grška oborožena tolpa danes izvršila napad pri Korci, južno od prelaza Capestica in streljala s puškami ter metala ročne bombe. Ker je albanska obmejna straža takoj nato odgovorila in nudila odpor ter so stopnjema intervenirali tudi drugi oddelki, se je posrečilo sovražnika takoj odbiti z albanskega o«emlja. Pri tej priliki je bilo ujetih šest napadalcev. Albanske izgube znašajo 2 mrtva in 3 ranjene. Snoči so eksplodirale pred pisarno italijanskega poročnika v pristanišču Eda tr> bombe. Pri tej priliki sta bili ranjeni dve osebi. Oblasti iščejo grške ali angleške agente, ki so povzročili atentat.
Britanski nrnister za Indjo Amery je optimist:
„Bitka za Anglijo še ni končana.
a je že odločena"
London, 27. okt. o. Danes popoldne je govoril podtajnik za Indijo Amerv, ki je podal mednarodni, diplomatski in vojaški položaj. Poudaril je, da se bo prihodnja vojna pričela na Daljnem vzhodu, in prerokuje, da bo Hitler doživel svoj Waterloo. Bitka za Anglijo še ni končana, mislim pa, da je že odločena. Zdaj pride na vrsto bitka za angleški imperij. Hitler namerava uničiti v Sredozemskem morju našo življenjsko pot v Indijo in naše posesti v Egiptu, Palestini in na obeh straneh Sueškega prekopa. Če mu bo to uspelo, si ne bo pridobil samo petrolejske vrelce v Iraku, volno iz Turčije in Egipta, temveč si bo zagotovil tudi prevoz tega. blaga po morju in po suhem skozi dežele svojih zaveznikov in podložnikov. Pozorni moramo biti na to, kaj se je dogodilo v Romuniji, kaj se sklepa proti neodvisnosti Bolgarije in kaj se skriva za konferenco, ki jo je imel Hitler z maršalom Petainom Anglija ni sama proti diktatorjem in ob tem času je v Delhiju
Republikanski kandidat Wilkie je dobil močno pomoč v ameriški delavski organizaciji, katero vodi John Louis. Ta delavski voditelj je poprej podpiral sedanjega predsednika Roosevelta zato, ker je Roosevelt prvi vpeljal v Združenih državah razne socialne zakone in obrzdal brezobzirni kapitalizem. Poročila agencije United Press pa pravijo ,da bo večina Louisovih pristašev le volila Roosevelta, ker ne mara za Wilkiea kot izrazitega predstavnika velekapitalistične republik, stranke.
obmetavala industrijska središča
napadla Berlin in kraje Severne
oseb. Razrušene so nekatere stanovanjske hiše. — Včeraj je sovražnik izgubil devet letal, štiri nemška letala so izginila.
Berlin,, 27. oktobra. AA. DNB. Nemška letala so včeraj o priliki poletov nad Anglijo izvršila uspešne napade na angleške patrolne čolne severozahodno od Irske.
Razde an e v Berlinu
London, 27. oktobra, o. Snoči so angleška letala bombardirala Berlin, kjer so zmetala večje število bomb na letalsko tovarno, električno centralo in na železniško postajo. Letalci, ki so se povrnili, poročajo, da so povzročili veliko razdejanje in več požarov. Druge skupine letal so bombardirale v več mestih v Nemčiji letališča, tovarne in pristanišča. Bombardirali so tudi mesta v zasedenem ozemlju. Vodna letala so posebno močno bombardirala pristaniške naprave v Brestu. Nemška lovska letala so se dvignila in začela zasledovati angleške bombnike. V teh bojih je bilo sestreljeno eno letalo. Pri včerajšnjih poletih nad Nemčijo so Angleži izgubili dvoje letal.
London, 27. oktobra, o. Snočnji napad na London ni bil tako močan. Povzročena je bila manjša škoda in tudi smrtnih žrtev ni bilo nmogo. Močnejši napad pa je bil izvršen na neko mesto v srednji Angliji, kjer je bilo porušenih več hiš in povzročenih več požarov. Pri tem napadu smo sestrelili dvoje nemških letal.
konferenca britanskih dežela na vzhodu, da bi te pokrajine nudile Angliji večjo pomoč. Ko je Amerv govoril o angleškem letalstvu, je rekel, da bo angleško letalstvo nadaljevalo z letalskimi napadi na Nemčijo in jih stopnjevalo. Angleži upamo in smo hvaležni našemu vedno močnejšemu letalstvu, ki vedno narašča, da bo kmalu prišlo do končne zmage.
Končal je svoi govor z besedami: .Želimo videti Evropo obnovljeno na človečanskih pravicah, hočemo svobodo za posameznike, pravico manjšin in da vlada mir med velikimi in malimi narodi, ki naj bi vedno skupno delovali.«
Kairo. 27. oktobra. A A. Reuter: Eden je snoči v spremstvu angleškega poslanika obiskal predsednika egiptske vlade.
Skandinavske narode in Holandce poziva nemški list »Das Roich« , naj se brez oklevanja in upiranja vključijo v novi evropski red pod vodstvom Nemčije in naj ne objokujejo starih časov, ker se bo na vsak način treba vživeti
v	novo dobo. Zato naj opuste vse nacionalistične fraze in naj z zaupanjem gledajo v Adolfa Hitlerja, ki nov red stvarja.
Šef španske države general Franco se je bil v soboto vrnil v Madrid po sestanku, ki ga je imel na Pirenejih z Adolfom Hitlerjem.
Prva gospodarska štiriletka v Nemčiji, ki se je imenovala štiriletni obnovitveni načrt, se je 18. oktobra končala. Vodja rajha Hitler je ukazal maršalu Goeringu, naj pripravi vse načrte za novo štiriletko in naj jo prilagodi sedanjim vojnim razmeram. S tem ukazom vred je Hitler dal Goeringu tudi vsa pooblastila, ki so za izvedbo poverjene naloge potrebna.	•*
Vesti 28. oktobra
0s Rim-Berlin ima še vedno v svojih rokah pobudo na Vojaškem in diplomatskem polju. Tako zatrjujejo italijanski listi, ki tudi napovedujejo poostreno vojno proti britanskemu imperiju, posebno pa na tistih delih sveti«, kjer je zbrana italijanska vojska.
Upravitelje bo postavila francoska vlada tistim podjetjem, katerih lastniki ali pa poslovodje zaradi kakršnegakoli razloga ne bi mogli svoje dolžnosti opravljati. V bistvu se ta določba nanaša na podjetja živilske stroke in filmska podjetja, kjer Judje po novih francoskih zakonih ne smejo imeti več vodstva. No-
vi	upravitelji bodo plačani iz dohodkov pod-jetij.
Obisku in akcijam angleškega vojnega ministra
Edena nn Bližnjem Vzhodu prerokujejo italijanski listi popolen polom Pravijo, da je že sedaj jasno, da je Edenu spodletelo pri glavni nalogi, namreč v tem, da se mu ni posrečilo spraviti Egipta v vojno ob strani Velike Britanije.
Velike množine protinemškega propagandnega materijala je romunska legionarska policija zapleni'a v hišah kjer so bili nastanjeni nekateri oddelki poljskega veleposlaništva. Kakor poročajo nemški listi, se je ugotovilo, da je te letake tiskala tiskarna, katero imajo v angleškem poslaništvu v Bukarešti. _ t
V	Bukarešti se danes sestanejo delegati Stinn držav v okviru sestankov tako imenovane donavske komisije. Sodelovala bo tudi Sovjetska Rusija, katere delegacija je z letalom priletela v Sofijo in od tam šele odpotovala v Bukarešto. Na konferenci sodelujejo še Nemčija, Italija in Romunija. Izdelali bodo nov pravilnik donavske komisije.
Bolgarska vlada bo t novim letom povišala plače svojemu uradništvu. Povišanje bo znašalo od 5 do 15 % in sicer bodo večjega odstotka deležni uradniki z nizkimi plačami.
Naročajte Slovenski dom!
Govor zunanjega ministra Združenih držav Cordella Hulla
USA bodo dale Angliji vso pomoč
Newyork, 27. okt. j. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je imel danes ob poj treh ponoči po našem času govor v klubu ameriških časnikarjev v Washingtonu. Cordell Hull je obširno govoril o stanju v svetu in poudaril stremljenje Združenih držav, da podpro vse tiste sile, ki se bore za svobodo. Glede novega evropskega reda, ki 6e sedaj pod vodstvom Nemčije in Italije ustvarja, je Hull dejal, da je to le skrpucalo in tak red, ki si ga je zamislila le peščica ljudi, željnih oblasti. Združene države bodo še v večji
meri podpirale Veliko Britanijo in ji bodo dajale sploh vsako pomoč, ki si jo je mogoče zamisliti. Amerika sama pa se v glavnem oborožuje tudi zato, da bo ob primeru napada in izzivanja od zunaj udarila na napadalca, ga odbila in strla in s tem spet dvignila duha svobode med narodi. Proti koncu svojega govora je Cordell Hull rekel, da je zunanja politika Združenih držav jasna in nedvoumna in da ne sme nobena država, ki se
•» TioHiA in	i/v	nri^al/AVati	Ml	Z(lfl
nedvoumna m aa ne sme nobena arzava, tu veže z Italijo in Nemčijo, pričakovati od Združenih držav podporo tudi v najmilejši obliki.
Italijani odbijajo angleške napade v Egiptu
Nekje v Italiji, 27. oktobra. Stefani. Službeno poročilo št. 142 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Sovražno letalo, za katerega je bilo javljeno, da je bilo verjetno sestreljeno nad Tobrukom, je bilo zares sestreljeno, kakor je bilo to naknadno ugotovljeno. V vzlodni Afriki so naša letala bombardirala zbirališča sovražnika pri Toront-Ohi-rohiu in v oazi, 40 km severno od Kassale. Neka velika sovražna patrola je izvršila napad na naše postojanke pri Dukanu, ki pa je bil z lahkoto odbit. Sovražnikova letala so poskušala napasti Asab, Gu-ro in Kassalo, kar pa jim ni uspelo. Pri tem napadu sta bila dva mrtva, med katerimi je bila ena ženska domačinka. Ranjenih je bilo osem ljudi. Težko je bila poškodovana katoliška cerkev. Pri Buni in Džebeli v Kaniji je bilo težko ranjenih osem Askarov, v Mersi Tekli pa štirje. O priliki sovražnega bombardiranja Asaba 20. t. in. je bila
hudo poškodovana neka bolnišnica, porodišniea in dom usmiljenih sester.
Angleške lad e bombardirale Sfdi Barani
Kairo, 27. oktobra, o. V petek ponoči je angleška mornarica nenadoma napadla italijanske postojanke pri Sidi Baraniju ob egiptski meji. AngleSke vojne ladje so streljale z granatami na transporta in na koncentracijo čet. Istočasno so prileteli angleški bomoniki ter so skupno z mornarico, kakor javlja vojno poročilo, povzročili veliko škodo in zmedo.
Angleška letala so bombardirala tudi Tobruk in nekatera mesta v vzhodni Afriki. S teh poletov so se vsa letala srečno vrnila.
Stran 2
»SLOVENSKI DOM«, dne 38. oktobra 1040.
f
Gluhonemi so nam dokazali, da napačno sodimo o njih
Na njihovih, nadvse zanimivih prireditvah smo se lahko prepričali, da nikakor niso v breme človeški družbi, pač pa da si znajo sami služiti kruh, samo priložnosti za to jim je treba dati
V	soboto dopoldni) ob desetih je bil« v Gluhonemnici proslava štiridesetletnice zavoda, katere *o se udeležili najvidnejši zastopniki našega jarflega in kulturnega življenja.
Po prihodu pokrovitelja proslave bana gosp. dr. Marka Natlačena je v lepo okrašeni dvorani pozdravil goste ravnatelj zavoda g. Mirko Der-melj. Najprej se je zahvalil pokrovitelju gospodu banu dr. Marku Natlačenu, za tem pa je pozdravil škofa dr. Gregorija Rožmana, zastopnika divizijskega poveljnika generala Masiča, ljubljanskega župana dr. Adlešiča z gospo, rektorja univerze dr. Slaviča, načelnika oddelkov banske uprave, predsednika podpornega društva gluhoneme mladine g. Šarabona, bivšega ravnatelja gluhonemnice g. Frana Grma, dalje upravnika gluhonemnice v Jagodini g. Nikoliča Radovana, zastopnika gluhonemnice iz Belgrada g. Matiča, zastopnika zagrebške gluhonemnice g. Gudca in tajnika Društva gluhonemih v Zagrebu g. Pavlina, kakor tudi številno učiteljstvo in druge prijatelje in gojence zavoda.
Ravnatelj zavoda je v lepem govoru orisal razvoj zavoda Ln se spomnil vseh dobrotnikov. Nato je spregovoril ban dr. Marko Natlačen in čestital na dosedanjem delu ter sporočil veselo novico, da bo banovina prispevala ia preureditev in razširitev zavoda dva milijona dinarjev. Škof dr. Rožman je v svojem govoru med drugim omenil, da bi	bilo tudi v	sedanjem času	prav, če
bi	se oglasilo čimveč	dobrotnikov in	podprlo
stremljenja banovine in zavoda. Za tem so sledile čestitke zavodu in govori.
Prihiteli so od vseh strani
Veselo	in nestrpno	so pričakovali	nedeljo,
ko bodo pohiteli tja, kjer jim je bilo dano tisto, kar jim je bilo vzeto, kjer se bodo zopet sešli s svojimi učitelji in tovariši ter se skupaj veselili, da so postali ljudje, taki, kakor so vsi drugi, ko jim mati narava ni bila mačeha, da so	postali	enakovredni	nam vsem, ki	nam je
bilo prizanešeno. Moti se tisti, ki bi mislil, da bo prišel med ljudi žalostnih obrazov, med ljudi, ki so otopeli in pogreznjeni vase. Ne! Saj to so mladi veseli obrazi, ki se veselijo življenja, kakor mi vsi. Morda jim ravno ta naravna napaka daje večji in globlji pogled v vsebino življenja,
v	delo in v vse človeško dogajanje. Le oglejte si razstavo in povejte, v čem se razlikuje od drugih razstav, od drugih del, ki so jih ustvarili tisti, ki jim ni bilo treba obiskovati te šole. Tu vidite stvari narejene s čudovito natančnostjo, pisavo, ki bi ji zavidal marsikateri popolnoma zdrav.
Sto petdeset jih je prihitelo na današnje slavnostno zborovanje v zavod. Veselo so se pozdravljali in stiskali roke, kajti že dolgo se niso videli, ker so zaposleni po raznih poklicih, ki so se jih izučili v zavodu in potem odšli po svetu, da si sami z delom svojih rok in nikomur v tareine služijo pošteni kruh. Sto petdeset jih je prišlo tja, kjer so dobili prvi pouk.
Bodimo odkriti in priznajmo, da smo bili vsi ganjeni, ko emo poslušali te »govoreče mut-ite« in začudeni, kaj vse premore človeška volja in zlato potrpljenje. »Vaš obisk je dokaz, kako j.iji,, želimo skupnega življenja,« je začel predsednik Društva gluhonemih g. Černe in pozdravil vse, ki so prihiteli na slavnost.
Krivice naj se popravijo
Iz najglobljega kotička srca so vrele besede tajnika društva g. Sitarja. Iskrene, da si jih kar čutil in trde ter obtožujpče obenem so bile. L zanimanjem smo gledali, kako je govoril dvojni jezik: jezik, nam dostopen — besedo in jezik, odmaknjen našemu svetu — jezik kretenj, dostopen njim. Govoril je o krivicah, ki se gode gluhonemim, govoril je o zapostavljanju, o izko-
riščanju delovne moči $n o tem, da je mnogo tekih, ki se gluhonemega branijo vzeti v službo. Govoril je o šolah, ki so samo štiri za gluhoneme in kdo je kriv, če gluhoneme gledajo po strani. Za 7 do 10.000 so 6amo štiri šole. Kaj bi bilo z vsemi temi, ki so obiskovali šolo, če šole ne bi bilo? Propadli bi, tako pa so postali ljudje, ki delajo in si sami služijo kruh. Delo teh ni manj vredno. Samo sporazumevanje je malo težje, toda to se da odkloniti. Za nje ni nobene socialne zaščite. Glede tega bi bilo potrebno:
1. V smislu zakona se mora dati možnost šolanja.
2. Ker je delo enakovredno, je treba omogočiti sprejem v podjetja in sicer tako, da pride na 50 zaposlenih en gluhonem. Če bi se uvedla socijal-na zaščita, ne bi bilo treba nobenih javnih bremen.
Poglejte, kaj zmoremo
Šestindvajsetič so se danes predstavili gluho-nemi občinstvu. Predstavili so se nam z živo besedo, ki jim je gladko tekla in mi smo se čudili, kaj vse zmore neizmerna potrpežljivost, kaj zmore volja človeka, ki se hoče po vsej pravici vključiti v verigo človeštva.
V	Frančiškanski dvorani so danes vprizorili
dve «nodejartki: šaljivko >Za«orček« «n »Oče<.
Dvorana je bila nabito poln* in prireditev 90 obiskali tudi podban dr. Majcen z gospo, ki je zastopal bana, zastopnik divizijskega poveljnika general Masič, škof dtf. Rožman, obč. svetnik Vider kot zastopnik župana, inšpektor prof. Silvo Kranjc, ki je zastopal šefa prosvetnega oddelka dr. L. Sušnika in drugi.
Po krasnem uvodnem govoru g. Sitarja smo videli revijo vseh poklicev, v katerih gluhonemi delajo. To so vsi poklici, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Z igro so pokazali, da obvladajo tudi Talijo kakor vsi drugi diletantje. Jasno in čisto so izražali čustva in besede ter marsikomu se je prikradla solza na lice, ko je gledal te vztrajne borce za lepše in boljše življenje. Ta prireditev je pokazala uspešne rezultate in po vsem tem, kar smo videli, moramo priti do zaključka, da gluhonemi niso v breme človeški družbi, ampak si morejo sami služiti kruh, samo priliko jim je treba dati. Dajmo jim šole, da bo mogel vsak od njih postati to, za kar se čuti poklicanega. Imejmo spoštovanje in ljubezen do njih. Njih trud in ljubezen do dela ter postati enakovreden človek sta tako velika, da bi gore prestavljala.
Nj. Vel, kralj na ogledu voj. zavodov
Povsod je pokazal izredno zanimanje za poslovanje teh naših vojaških ustanov. — Ljudstvo je obsipavalo njegov avtomobil s cvetjem
Nj. Vel. kralj se je v drugi polovici preteklega tedna v spremstvu kneževiča Aleksandra mudil na poučnem potovanju po nekaterih krajih Srbije, kjer si je z velikim zanimanjem ogledal razne ustanove. Povsod, kamor se je pripeljal z avtomobilom, ki ga je sam upravljal, so ga z velikimi častmi in ponosom sprejeli krajevni zastopniki vojaških in civ. oblasti, ljudstvo pa je v znamenje globokega spoštovanja do svojega kralja obsipalo njegov avtomobil s cvetjem.
V	četrtek se je Nj. Vel. kralj odpeljal iz Belgrada najprej v Kraljevo, kjer si je ogledal letalski zavod. Cim se je zvedelo, da se mladi kralj mudi v Kraljevu, se je začelo zbirati tamkajšnje prebivalstvo v velikih množicah, da sa dostojno pozdravi. Kralj se je za navdušene pozdrave prebivalstva prisrčno zahvaljeval, ko se je z avtomobilom peljal skozi gost špalir ljudskih množic. Iz Kraljeva se je odpeljal proti Žiči. Tam se je ob zvokih godbe podal v starodavni samostan, kjer so mu tudi priredili nadvse topel in navdušen sprejem. Tamkajšnji vladika Nikolaj je daroval tudi službo božjo za dolgo in srečno kraljevo življenje. N j. Vel. kralj se je ustavil tudi na grobu Štefana Prooven-čanega ter si z velikim zanimanjem ogledal tudi bogato samostansko zakladnico.
Iz Žiče se je N j. Vel. kralj s svojim spremstvom dpeljal dalje proti Matuški banji, kjer je ljudstvo njegov avtomobil spet obsulo s cvetjem. Tu si je ogledal kopališke naprave znamenitih žveplenih toplic, nakar se je odpeljal proti Vrnjački banji, odtod pa se je vrnil spet v Kraljevo, kjer je skupaj s kneže-vičem Aleksandrom prenočil v dvornem vlaku, naslednje jutro pa se je odpeljal v Kragujevac, kjer si je spet v družbi kneževiča Aleksandra ogledal Vojno tehnični zavod in vojaško obrtno Solo. Tu ga je sprejel in pozdravil tudi vojni minister general Milan Nedič. Mladi kralj je pokazal izredno zanimanje za tehnične izume in za zavodove sodobne naprave, ki so mu jih razložili predstojniki posameznih oddelkov. Visoka gosta sta si z enakim zanimanjem ogledala tudi Obrtniško šolo Tehničnega zavoda in sta imela priliko na lastne oči videti, kako se tam mladi fantje vzgajajo in pripravljajo za strokovne mojstre v tem pomembnem našem zavodu. N j. Vel. kralj in kneževič Aleksander sta se dalj časa pomudila pri ogledovanju zavoda in vojaške obrtne šole, nato pa sta se ob navdušenih vzklikih velike množice ljudstva, ki se je bila medtem že zbrala na kragujevških ulicah, odpeljala skozi Oplenac nazaj v Belgrad.
Verdijeva »Traviata« z Vanjo Leventovo
Ljubljana, 27. oktobra.
Bolgarka Vanja Leventova si je prejšnje leto v našem mestu z nekaj uspelimi nastopi znala pridobiti simpatije občinstva in to povsem po pravici ter v polni meri zasluženo.
Snoči je pred odlično zasedeno dvorano nastopila v »Traviati« kot Violeta Valery.
Leventova je brez dvoma umetnica z velikim intelektom, s sijajnim okusom in izrazitim, svobodnim temperamentom. Skala njenega mimičnega izražanja je pametno moderi-
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Za severno mejo
Dež je močno oviral požrtvovalne srednješolce in srednješolke, ki so nabirale prostovoljne prispevke za našo severno mejo, da bi jo gospodarsko, kulturno in socijalno trdneje podkrepili, le-žavno je bilo nabiralcem stati v dežju na določenem mestu. Nekateri so se gibali po ulicah in vljudno prosili za prispevke. Redek je bil, ki je odrekel dinar za severno mejo. Tudi priprosti ljudje so brez ugovora in godrnjanja polagali v nabiralnike svoj obulos. Nabiralno akcijo je organizirala »Slovenska Straža«. Zal, da ni bilo lepega vremena, ko bi bilo po ulicah žjvahnejse vrvenje in več ljudi.
Vode naraščajo
Od četrtka dežuje. Zadnja dva dneva se pojavljajo močnejši nalivi. Hude nevihte so divjale posebno po Gorenjskem. Prav nedeljski nali-
vi	so povzročili, da so vode začele v Sloveniji naglo naraščati in prestopati bregove ter se razlivati po travnikiu in njivah. Poljsk,i pridelki so večji del že spravljeni, zato eventualno večje povodnji ne bodo napravile ogromnejšo škodo. Ljubljanica se je od Vrhnike proti Bevkam in Podpeči razlila čez bregove. Tudi pri Lipah in v Črni vasi je prestopi'a breg. Iška se je spremenila, kakor navadno o btakem deževju, v hudournik. Išca je zvrhana. Ljubljanica je'dosegla pri Fužinah vodno stanje 1.72 m, Samo davi je narasla za 72 centimetrov.
Naglo narašča Sava. Pri Tacnu je tamosnja vodomerska postaja danes ob 11 zaznamovala, da je Sava dosegla 2.40 m, v nekaj urah je narasla za 90 cm nad normalo. Tudi druge reke v Sloveniji naglo naraščajo. Zičasno še ni točnejših poročil, kako narašča Sava od Zidanega mostu proti Brežicam.
Razstava neodvisnih
Ljubljana je danes zaradi čemernega in deževnega vremena lepo ždela doma. Dopoldne je bil znaten obisk razstave neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. Ljubiteljev lepe umetnosti ni oviral dež, da bi ostali doma. Pohiteli so tja z globokim zanimanjem za umetnost neodvisnih, ki jim jo je nazorno z globokim čutom pojasnjeval prof. Marij Pregelj. Navzočih je bilo nad 50 oseb, ki so se živahno zanimale za vsako delo in za vsakega umetnika-razstavljalca. Tudi ostalemu občinstvu priporočamo, da obišče to razstavo v Jakopičevem pasijonu.
Vlomilcem pri »Slogradu« na sledu?
Stavbna družba »Slograd« Ima svoje pisarniške prostore na Vrtači. Po noči 26. t. m. so se ne-
znani vlomilci — spretni svedrovci splazili v kletne pisarniške prostore ter odnesli iz wertheimske blagajne, ki so jo navrtali s takozvano »svinjsko nogo«, nad 60.000 din gotovine na škodo inž. Pirk-mayerja. Kakor izvemo iz neuradnega vira, so baje vlomilcem na sledu. Treba pa bo še počakati. Sodijo, da je to vlomilska tolpa, ki je zadnji čas vlamljala po Gorenjskem, tako v Komendi, Kranju in Škofji Loki.
Prav vlom pri »Slogradu« kaže. da so postale stare wertheimovke nepraktične. Niso več odporne proti vlomilski tehniki. Zato so sedaj večja podjetja in tovarne uvedle nov sistem velikih blagajn. Blagajne vzidajo in zabetonirajo. Prosta je samo sprednja stran, ki ima močna vrata iz trdega jekla. Takih blagajn svedrovci še ne morejo odpirati in navrtati.
rana, tako da viški prihajajo do izraza kot efektna, pa povsem logična posledica razvijanja v zgodbi in čustvu. Ekonomija, s katero zna zunanje oblikovati muzikalno misel in smisel fraze v libretu, je vredna vsega občudovanja. Tako skopa je v gestah, in vendar njena igra impresionira čudovito. Leventova je v resnici tudi igralka z božjim darom. Veiika sposobnost neposrednega doživljanja in zanosa, pa tudi prav gotovo izjemna kultura, sta ji omogočila kreacijo tako sijajne scene kakor je bil prizor umiranja, mojstrsko pet, veličastno odigran. Njen organ sam po sebi ni močan, sposoben pa je velike izraznosti, in ko.pri for-t is sim ih v višini dobi še kovinsko barvo svojevrstne, navdušujoče bleščobe ter moč, potegne poslušalce za seboj v isti zanos, v katerem ga svetlo pošlje pevka v prostor. Vse hvale je vredna pri Leventovi tudi krasna tehnika, ki sicer pri koloraturah v visokih legah ne prihaja toliko do izraza, ker si tod umetnica pomaga očitno nekoliko s pianom in z močnejšim ter bujnejšim niansiran jem zunanjega, igranega. Kako je treba izgovarjati vokale, o tem je snoči Leventova dala marsikomu lekcijo. Njeni vokali so svetli, široki, daleč nesejo. Vsekakor bi to odlično umetnico radi spet slišali v našem mestu. Eno pa je treba reči: vsekakor je Violeta, peta v izvirnem jeziku libreta, lepa reč. Toda od slovanske gostje bi jo skorajda rajši slišali enkrat v slovanskem jeziku. Tako se zdi poslušalcu, da gleda umetnico, rojeno Italijanko, ne pa rojakinjo iz bratske Bolgarije!
Režiser D. Zupan je poskrbel, da so se dogodki razvijajo gladko in neprisiljeno. Okorno
Spomnimo se o Vseh svetih mestnih revežev!
Ljubljana, 27. oktobra.
Vsesvetska akcija, ki je bila uvedena 1938. leta, je bila za Ljubljano novost, ki je naletela na zelo simpatičen odinev pri vseh slojih mestnega prebivalstva in danes o njej lahko rečemo, da je postala že tradicionalna. Ta akcija se pripravlja letos že v tretje, da bo Ljubljana lahko čim dostojneje počastila spomin naših rajnikov,^ hkrati pa res čim izdatneje podprla mestne reveže.
Nismo pretiravali in tudi nismo hoteli laskati, če smo zapisali lepe besede o zlatem srcu Ljubljane, kajti Ljubljančani so že neštetokrat izpričali svojo dobrosrčnost in usmiljenost in so vselej radi pomagali revežem. Toda pri tem moramo omeniti, da so mimo redkih izjem prav nižji in srednji sloji tisti, ki darujejo revežem v prid najrajši in največ. Nasprotno pa je mnogo bogatih, ki ne darujejo v dobrodelne namene ali darujejo zelo malo. Dolžnost teh pa bi prav letos bila, da čim izdatneje podpro vsesveteko akcijo in poleg vencev in sveč naklonijo dobrodelnim namenom tudi večje zneske. Saj denar, darovan v take namene, ni zapravljen, ampak je skrbno uporabljen v pomoč revežem. Z njim je omogočeno nasititi in prenočiti v mestni kuhinji v stari cukrarni marsikaterega siromaka in marsikateri revni otrok je bil iz teh sredstev že oddan v otroški prehodni dom in s tem obvarovan nadaljnjega telesnega in moralnega propadanja. Zasluga ta akcije in ostalih prizadevanj mestne občine na socialnem polju je, da so berači po ljubljanskih ulicah že redke izjeme in še te prihajajo s podeželja.
Kako vrhovni socialni svet mesta Ljubljane v izvrševanju svoje vzvišene naloge vsepovsod išče
prilike, da bi mogel mestnim revežem čim bolj pomagati, je dokaz v njegovem najnovejšem sklepu, saj misli letos na praznik umrlih izvesti tudi sistematično zbiranje voska dogorelih sveč. Prav zadnja leta so se ta čas množile tatvine sveč po naših grobovih, kar je tem bolj obsojanja vredno, ker sc je to dogajalo tedaj, ko so naše misli in čustva najbolj posvečene spominu naših rajnikov. Ob pokopališki cerkvici bodo letos postavljene košare, na katere bodo pazili mestni služitelji in v katere naj bi obiskovalci grobov ob odhodu z božje njive odlagali ostanke dogorelih sveč. Zato prosimo vse obiskovalce pokopališča pri Sv. Križu, da se tudi na sam praznik naših rajnikov spomnijo mestnih revežev in pred odhodom z grobov vzamejo s seboj voščene ostanke sveč. Tudi s tem malenkostnim darom bodo napravili mestnim revežem mnogo dobrega. Kajti mestna občina namerava nabrani vosek vnovčiti, izkupiček pa uporabiti v prid mestnim revežem, da jim bo lahko čim bolj olajšala težki položaj. Počastimo rajne z dobrimi deli!
pa je bila vsekakor nema igra statistov v prvem. dejanju. Dirigent Štritof je svoje može lepo vodil s svojo veščo roko. Med domačimi pevci je vsekaikor najbolj ustrezal V. Janko, za njim pa je zlasti v zadnji sliki v polni meri zadovoljil Franci, ki v prvi in drugi ni bil na višini, ker je bil — kakor se zdi — slabo razpoložen. Glasovno nerazpoložena je bila N. Španova, vendar ne toliko, da bi motila. Ostali, Sladoljevf Dolničar, Lupša.. Jelnik*ir, Rar«-šakova, Perko in Jelnikar so zadovoljili ter dali v polni meri to, česar je od njih pričakovati. Predstava je v splošnem uspela prav lepo.
Maj pa še nekaj: Nobeno opozorilo zamudnikom nič ne izda. Ti zložneži ropotajo, hrkajo, dvigajo sosede in hrume po mili volji. Treba bo vsekakor ukreniti kaj radikalnega. Naj bi vodstvo Opere razglasilo po dnevnem časopisju, da bo dvorana točno ob osmih zaprta in da boido zamudniki lahko prišli na svoje prostore šele po prvem dejanju! Bomo videli, kako dolgo bo še kdo zamujal! Skraja bo kdo morda še pogodmjal, pozneje pa se bo premislil in vselej prišel o pravem casu!
Filmi
Vihar nad Parizom (Kino Union), Hrvatski naslov filma je »Mlakuža« in enkrat nd ponesrečen; V. njim je točno oznamenovan po vse-binskomoraini plati ta film, spadajoč v tisto vrsto francoske proizvodnje, katere nefranco-ski lastniki in tvorci so bili prepričani, da je filmanja vreden samo zločin, pozlačeno, bleščeče pariško nagonstvo in zver v človeku. Dejanje se plete v svetu značilnih francoskih denarnih velesleparij. Mednarodni goljuf s sto imeni pride v zagato zaradi oblasti in zaradi poslovnih ter čustvenih izsiljevanj svojega tovariša, gangsterskega »časnikarja«. Sleparjeva hči je žena policijskega prefekta, ki lovi njenega očeta. Izsiljevalec in ostali jo imajo za njegovo ljubico, iz česar se rodi nekaj človeške drame, ki se razplete v mračno, samomorilsko žaloigro, ko hoče oče-slepar za vsako ceno rešiti otrokovo čast in sam smrtno ranjen zadavi izsiljevalskega soigralca svojega življenja. Film je po zaslugi vodilnih igralcev dobro igran; zlasti velja to za glavno postavo, ki jo pooseblja Erich von Stroheim, in pa za prizore iz pariškega nočnega in moralnosocial-nega okolja, za katero je značilno, da so v njem imele naravnost mališki »kulturni« pogled osebnosti, kakor je v filmu vlačugarska popevačica Ida, ki jo igra slovita Arlettv. Je v celoti to film zločinstva, surovih, za denar izkoriščanih strasti, mlakužast in težak. Delo, ki mil ne moremo niti reči, da je nemoralno, ker stoji njegov svet in postave, ki se v njem gibljejo, izven sleherne morale — svet, ki ga ženo naprej samo še nekateri preprosti nagoni; prikazan je indiferentno, brez kake, tudi čisto človeške težnje za kakršnimkoli etičnim in pravičnim pojmovanjem, med dobrim in zlim. Edino človeško svetlobo vnaša vanj ljubezen izgubljenega očeta do hčere, pa še za to zvemo zaradi režijskih trikov pozno. Gledalec naj ne pričakuje, da bo videl v filmu kaj Sahare in drznih načrtov za njeno spremembo v morje — besede, ki jih bere o tem, so saano nebogljen pripomoček reklame, ki pri takem filmu prave vsebine povedati ne zna — ali ne
mara.,,
Buren občni zbor belgrajskih odvetnikov
Belgrad, 27. oktobra, m. V Belgradu je bil
danes občni zbor tukajšnje Odvetniške zbornice, ki šteje 752 članov. Občni zbor je bil mestoma zelo buren, ker so posamezni govorniki poudarjali, da bi bilo dobro, če bi tudi Odvetniške zbornice vprašali za svet, preden izdajo uredbe. Posamezni govorniki so razpravljali tudi o poslovanju posameznih belgrajskih sodišč.
Lepo uspel manever ljubljanske in škofjeloške garnizije
Ljubljana, 27. oktobra.
Ljubljanska im škofjeloško garnizija sta včeraj priredili skupne vojne vaje, ki so pokazale spretnost ter izvežbanast častniškega zbora, podčastnikov in moštva. Smisel manevra, odnosno naloga je bila naslednja: proti Medvodam prodira ljubljanska skupina, ki naj bi zasedla mostove pri Medvodah in Goričanah ter potem prodira proti Kranju in Škofji Loki. Škofjeloška skupina pa naj bi zaustavila ljubljansko ter obdržala pozicije na mostovih pri Medvodah.
Prve oddellke Škofjeločanov je ljubljanska skupina kljub odporu potisnila nazaj do Preske in Medvod. Tam se je spoprijela z brzimi edinicami škofjeloške skupine. Te edinice je pregnala čez Soro in šla za njimi na klanec pri Medvodah, kjer je zavzela pozicij e._ Ta čas pa je prihitela škofjeloška glavnina, ki je začela prednje ljubljanske oddelke potiskati nazaj. Bitka se je vnela pri Goričanah, kjer so v boj posegle lahke in težke strojnice, pa tiu.i metalci. Pa tudi topovske baterije so zagrmele z obeh strani. Desno krilo škofjeloške skupine Ig izvedlo močan napad ter začelo potiskati-cez grebene ljubljansko skupino, ki se je hudo branila, proti Medvodam. Ob enih popoldne so bile vaje končane.
Pri tem uspelem manevru, ki je pokazal vrline jugoslovanskega vojaka in visoko strokovno znanje vodstva, so bili navzoči tudi komandant armije general Peter Nedeljkovič, načelnik štaba general Lokar, komandant dravske divizije general Dragoslav Stefanovič ter drugi visoki častniki. Vaje je vodil gon er ul Mihaj-lo Lukič, fci je tudi podal sklepni referat.
Poučnega in informativnega manevra so sc udeležili kot opazovalci tudi prav številni re' zervni častniki.
Sneg v Savinjski dolini
Celje, 28. oktobra.
Po deževnih dneh se je podnebje v Savinjski dolini in celjski kotlini zelo ohladilo. V soboto zvečer je zavel na doline mrzel veter. V noci od sobote na nedeljo pa je začelo snežiti. V Savinjskih planinah je padlo več centimetrov snega. Sneg je pobelil tudi več krajev v dolini. Zanimi-vo je, da v Logarski dolini m snega, pac pa so pobeljeni kraji: Luče, Solčava m Ljubno. V Mozirju je sneg padal med dežjem, tudi Mozirska planina je bila. Sneženi pas sega globoko v dolino. Sneg je padel tudi na Šmihelu nad Mozirjem. S snegom je pokrito tudi Vransko.
Iz Frankolovega nam poročajo, da je zjutraj padlo nekoliko centimetrov snega, katerega pa je dež čez dan izpral. Sneg je zapadel na Konjiški gori in na Vitalsko gorsko skupino.
Zborovanje jugoslovanskih dramskih avtorjev
Belgrad, 27. oktobra, m. Na današnjem i*" rednem občnem zboru Jugoslovanskih dramskih avtorjev je bil izvol«»m nov <»dbor. Predložena je T>ila lista Dušana Nikolajeviča, KI je dobila 26 »glasov, in lista Radoslava Ves tiča, ki je dobila 24 glasov. Za predsednika je bil izvoljen Nikolajevič, v upravni odbor pa sta prišla od Slovencev Oton Župančič in Pavel Gol 8, v nadzorni odbor pa Fran Govekar.