&t. 30
,V Gorici, v torek dne 15. marca 1910.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse letu   <>   .   15 K
% ,; ,. '¦ . . i« „
'-i «"»ViJTV,;- ¦''-:"*"*•"-** ¦ **"**¦ —* Posamične steVllkfe-^Hinejo iOMu. -'
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
»SOČA« ima naslednje izredne' priloge: Ob novem letu »Kažipot'
po Goriškem in fiiattšcastkem" in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnikev in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine so ne oziramo.
Odgovorni urednik iti izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Taeal AL.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
- Telefon it, 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in zal.
Manifestacijski shod za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
V nedeljo 13. t. ni. dopoldne se je vršil* v »Mestnem domu« v Ljubljani im-pozanten protestni shod proti »Cirihneto-dariji« v »Slovencu«. Protestiralo se je na tem shodu, proti peklenskemu početju »Slovenca« ter manifestiralo se je za našo prepotrebno in prekoristno družbo.
Dvorana je bila polna občinstva, posebno je bilo dobro zastopano ženstvo.
Sklicatelju Luki S v e t c ti so priredili dolgotrajno ovacijo. ko se je prikazal, da začne govoriti. Izvoljen je bil predsednikom shoda.
Luka Svetec:
Pozdravi zborovalec v prisrčnih besedah ter razlaga razmerje družbe do njenih domačih nasprotnikov in naglasa, da je bil 1. katoliški shod začetek dom a-č i m žalostnim razprtijam, da s e u r e s n i č u j e jo Val h u n o v e b e-s e de v »Kr s t u p ri S a v i c i«; S1 o v e-n e c ž e m o r i SI o v e n c a b r a t a.
Dotlej smo složno delali v enem taboru za uresničenje narodne ravnoprav-nosti in to ne brez vspeha. A r a v n o t o n i b i 1 o p o g o d u i z v e s t n i m vi š iin k r o g o ni in začeli so delati po znani metodi: divide et impera. Vrgli so med nas jabolko prepira, češ, da je vera v nevarnosti, a narodnost da je poganska.
Mej vstanovitelji in v odboru družbe ie biio več častitih duhovnikov in duhovniki so tudi ustanovljali podružnice. Zbor je bil sklenil tudi, da se vdeleži 1. kat. shoda. Toda proti družbi je vel že drug veter..
Tn o n je dobil migljaj, da ne bo vspre-jet med govornike katoliškega shoda, dasi je hotel' govoriti v katoliško - narodnem duhu. V nekem odseku je izjavil dr. Šus-teršič, da, a ko se škofje izrečejo za dni-
žbo, bo dajala vsaka vboga vdova zadnji' vinar zanjo.
Bivši predsednik Tomo Zupan se je obrnil do vseh škofov na Slovenskem. B il j e p o v s odi k a j p r i j a z n o v s p r e-je t, a 1 i n a s p r o s t v o d o d r u ž b e j e o st a 1 o, k e r za i z v e s t n e k r o g e b o r b a z a n a r o d n ost n i b i 1 a v eč na d n.evn eni redu.
Sedaj pa je prišel izbruh peklenskega sovraštva do družbe s pozivom, da jo t r e b a uničiti .Ali družba se še le sedaj prav dviga, ker jo vodi prava ljubezen do naroda. In zbrali smo se danes v protest proti izpodkopavanju družbe, ki nam je danes bolj potrebna nego kedaj poprej. Burno pritrjevanje, ovacije Sveten). -
Dr. Mandič:
V navdušenem in vznesenem govoru sporoča pozdrave tržaških Slovencev, ki goje kristalno čisto ljubezen do družbe. Mi nočemo napadati nikogar, mi smo element miru.
Usoda nas je postavila ,y hud boj z zunanjim nasprotnikom. Zato smo se naučili gledati stvari ? višjega stališča. Tako tudi nasprotstvo proti družbi. Nasprotniki pravijo, da je ta bojna blagajna liberalne stranke. Ta napad Ireba odbiti: družba naša je bojna blagajna našega naroda.
Govornik je dokazal s konkretnimi podatki, koliko neizmerne hvale so tržaški Slovenci dolžni naši družbi. Zato ogorčeno obsojajo napade na našo organizacijo. V gigantskem boju, ki ga bijemo, je važnost družbe za nas neizmerna. O n a n a m d a j a s r e d s t v a z a o b r a m b o. To nam pojasuuje elementarni izraz ogorčenja radi napada na družbo. Mi smo prišli do spoznanja, kako potrebna nam sta
mir in skupno delo. In ko vidimb sedanjo" žalostno sliko slovenskega javnega življenja, se nas polasča strah: Kaj bo?! — Kam pridemo? ;'\li smo vredni, da nas drugi spoštujejo? Nasprotujemo si v političnem življenju, ali na narodno-kultur-nem delu bodimo edini! T a b o j, k i g r e za uničenje brata, meji že na n e p o š t e n j e. Mi vsi pa si dajmo obljubo, da se ne bomo ozirali na napade, marveč, da se bomo zavedali, da je družba potrebna — sveta. Darovi za družbo niso brez etične vrednosti. Svojemu ogorčenju radi napadov dajajmo izraza z denarjem v roki, ki zremo z zaupanjem v Ljubljano, a le-ta naj z ljubeznijo gleda na nas. Po naših poljanah res vladaj bojno ra/> položenje in brusimo, orožje,; a I i n e p r o-t i b r a t n, a m p a k p roti z g o d o v i n-s k e jji u s ov r a ž n i k u u a š e m u. N e s ciril - m e t o d a r i j o pred p r a g, a m i) a k- s s o.v r a ž n i k i d r u ž b e. --Živela dična, čestita družba sv. Cirila in Metoda! (Aplavz po dvorani).
Matej Prosekar:
- Prinaša pozdrave k o r o š k i h Slovencev, rekoč, da je završalo tudi na Koroškem, ko so culi, kako grdo je napadel »Slovencev« družbo sv. G, in M. Rekel je: Skoro 25 let je delovala družba tudi na Koroškem. Pravi narodni tabori so bili shodi podružnic; shajala se je na njih duhovščina in posvetnjaki. Družba vzdržuje petrazrednb ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, pošilja poučne knjige ter molitvenikc. V imenu Korošcev se zahvaTju-jr m družbi sv. G. m M. i npr osi ni še na d al ju e podpor e. Kar nas je pravih Slovencev, ne zapustimo družbe. Koroški Slovenci živimo v revnih razmerah, zato prosimo, naj se nas podpira vedno izdatneje. Narodna zavest je pri nas še tako malo probujena, da pošiljajo svoje otroke rajši v-šulferajnsko šolo kot pa v slovensko. Še enkrat: Hvala družbi sv. Cirila in Metoda! (Zivio Prosekar, živeli Korošci! Odobravanje.)
Dr. Rybar:
Naglasa, da še nikdar niso prišli v Ljubljano s tako težkim srcem kakor to pot. Tudi on je povdarjal, koliko je storila in dela družba za Trst in okolico. Tudi jaz pravim kakor dr. Mandič: čeprav smo razdeljeni v različne tabore, v borbi za obstanek naroda moramo biti edini. ¦— Važnost družbe za nas tržaške Slovence narašča, saj nam zopet pripravlja čin velike bratske ljubavi; se z i d a t i n a m h o-če novo šolsko poslopje, ki bo odgovarjalo rastočim potre-b a ni. Zato nas boli v srce, ker se hoče to našo dobrotnico poditi o d n a š e g a praga. Pomisliti je treba, da se je vsa naša politika stikala doslej okolo šolskega vprašanja: to je bila zastava, ki nas je vodila v vseh bojih: Kar je človeku k r u h, to je narodu kult u r e n kruh! To resnico spoznava še-Ie prav oni, ki šole — nima. Zato nas hočejo nasprotniki ovirati v našem kulturnem razvoju; tresejo se za svojo hegemonijo, do-čim se mi borimo za obstanek. Umevno ie torej, kako nas je zabolelo v srce radi n a p a d a -n a sredstvo z a naš o b-s t a n c k. Naš odgovor na napad bodi podpora družbi s pomnoženimi močmi.— B r e z d r u ž b e ni za tržaške Slo-v e nce    - življenja! (Odobravanje).
Dr. Koder man:
Govori v imenu štajerskih Slovencev.
Mi štajerski Slovenci čutimo na svojem telesu sovražno nemško organizacijo in nemški kapital bolj, kakor si Slovenci domnevajo drugod* Nemški otoki razjedajo slovensko zemljo. Kapital »Siidmar-ke« in »Schulvereina« s svojimi šolami pritiskata na nas. Ustanovil se je Rosegger-jev fond, ki se porabi za ponemčenje naše ciece. Mi smo bili vedno za to, da se borimo proti narodnim nasprotnikom pod fiio zastavo. Zdaj pa.ta zavratni napad na družbo, ki ie edina varuhinja naše mladine! Politična strast ne bo našia od- -živa med nami.
Kapitan Hatteras
aH
Angleži ia severnem tečaju.
Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. J.
(Dalje).
»Našel ni ničesar,« nadaljuje doktor; »od leta 1850. dalje pa so angleške ladje neprenehoma brodile po teh morjih in celo dvajset tisoč liver nagrade je bilo obljubljene vsakomur, ki bi našel ijudi E.r bu s a in Terorja. Že leia 1848, sta poizkusila kapitana Kellet in Moore prodreti z ladjami Herald in P1 o v e r skozi Beringov preliv. Dalje je med letom 1850. in 1851. kapitan Austin prezimil na otoku Com\vallis, kapitan Penny je preiskal jia ladijah A s s i s t e n c e in R e s o 1 u c e preliv Welling-ton; tudi stari John Ross je šel iskat Franklina na svoji jahti; ladja Pr i nce-Albert je napravila svoje prvo potovanje na stroške gospe Franklinove; in konečno je Amerikanec Grinnel s kapitanom Haven oborožil dve ladji, ki ju je tok potegnil iz preliva VVellington ter jih prignal v zaliv Lancaster. V tem letu je bil prodrl do otoka Melvillo, in do rta Dundas; to sta zadnji točki, ko katerih je bil še pišel Pa;ry leta 1819.; na otoku Beechey je našel Clintock sledi Franklina, ki je bi! 1. 1845. tu prezimil.«
»Da,« pritrdi Hatteras, »trije njegovi mornarji so bili bolj srečni nego drugi!«
Od I. 1851. do 1852. nadaljuje doktor, pritrdivši Hatte-rasovi pripombi, »vidimo P r in c e - A1 b e r t a nastopiti drugo potovanje s francoskim poročnikom Bellotom; pre-
zimil je v zalivu Batty, ob ožini Regent, ter je preiskal jugozahodno stran Sommerseta in odkril obrežje do rta Walker. Med tem se vrneta Entreprise in Investigateur v Anglijo, a tu ju izroče poveljstvu Collinsona in Mac-Clura, ki sta se v Beringovem prelivu združila s Kelletoin in Moorom; od tu je šel Collinson v Hong-Kong prezimjt. Mac-Clure pa jo je mahal dalje in odkriLpo trikratnem prezimovanju v letih 1850. do 1851., 1851. do 1852., 1852. do 1853., Severo zahodni prehod, ne da bi kaj zasledil o Franklinu. Od leta 1852. do 1853. so šle na novo potovanje tri jadrnice A s s i s t a ri c e, R e s o i u c e in N o r t h - j Star ter 2 parnika Pionner in Intrepide (Neustrašeni);] poveljstvo je prevzel Edvard Belcher s kapitanom Hel-letom kot namestnikom. Edvard je obiskal preliv vv.l-lington. prezimil v zalivu Northumberland ter •* >'¦-obrežje, Kellet pa jo je udaril do Bridporta na c.oku M*.' viile, ter je pregleda! brez uspeha ta del severne zemlje. Tu pa se je po Angliji raznesel glas, da so zaprli ne daleč od Nove Škotlandije dve ladji, zapuščeni sredi ledu, in g.a Franklinova je koj opravila parnik l zabelo ter ga izročila kapitanu higlefieklu, ki je po Baffinskem zalivu prišel do Viktorije ob 80. vsporedniku, in do otoka Bee-chey, ne da bi bil kaj dosegel. L, 1355. pa se je Amerikanec Grinnel pripravil na $voje,stroške na novo potovanje in doktor Kane je skušal prodreti do tečaja . . . .«
»Toda ni prodrl,« vzklikne veselo Hatteras, »in hvah bodi zato Bogu J Česa( oni ni dosegel, bomo mi!«
»Vem, kapitan,« odvrne doktor* »in jaz govorim o tem samo zato, ker je to potovanje v tesni zvezi s Frankli-novim iskanjem. Sicer je bilo pa? brez pomena- Kmalu bi bil pozabil omeniti, da: je opravilo admiralstvo 1. 1853., parnik P h e n i x .pod poveljstvom Inglefislda, da spravil
na otok Bcechey nekaj živil, ker ga je smatralo kot splošno shajališče mornarjev, Ta se je napotil tja s poročnikom Bellotom, ki se je pa ponesrečil in že drugič žrtvoval za Anglijo. O tem imamo tem natančnejše podrobnosti, ker je bil naš Johnson priča te nezgode.«
»Poročnik Bellot je bil vrl Francoz  ir   v  Angliji je iijegovo ime v časteh,« de Hatteras.
»Nato so se ladje po malem začele vračati, seveda sevr vse sploh niso vrnile, kajti Edvard je moral Assisleiico zapustiti kakor tudi Mac-Clure Inveštigatorja leta 1853. -«"¦* Med tem je doktor Rae naznanil v nekem pismu iz zaliva--' Repulse, do katerega je bil prišel preko Amerike, da imajo;., Eskimi kraljestva Ouillaume različne predmete, ki so jro/\ bili delili iz Erbusa in Terrorja. Sedaj ni bilo nobenega.-" dvoma več o usodi Franklina. Phenix in North-Star ter ladja Collinsona so se vrnile na Angleško;  nobene  an-.leške ladje ni bilo več od tedaj v Severnem morju. Toda če tudi je vlada izgubila vse upanje, ga gospa Franklinova še ni in ;.-. ostankov svojega premoženja je opravila ladjo Foks i.i io izročila poveljstvu Mac-Clintocka, ki je odjadral v letu 1857., prezimil v okolici, kjer ste se vi kapitan dali nam spoznati, prišel do otoka Beechey, prezimil še enkrat v ožini Bellot, nadaljeval v februarju 1.1859. svoje preiskovanje, našel podatke, ki niso pripuščali.nobenega dvoma več v usodi Erbusa in Terrorja, ter se vrnil še koncem istega .leta na Angleško. Vse to se je vr-,šilo zadnjih petnajst let v teh žalostnih krajih in-odkar se I je vrnil Foks, ni nobena ladja več poskušala svoje sreče v teh nevarnih morjih!«
»Bravo, in mi jo bomo poizkusili!« pristavi Hatteras,
Jutri zve&er predavanje ..pri Jelenu"!
•K^or ne tfvideva potrebe naše šolske družbe; tistemu veljajo besede: »Pustite nas pri miru, roke proč pa se bomo borili sami!«.
Govornik je žel za svoj jedrnati govor burno pohvalo.
Šesti govornik ¦     .
župan I. Kobentar
iz Št. Jakoba  v  Rožni  dolini izjavi nastopno:
Mislili bodete, da sem dr. Miiller ali dr. Hudelist, toda povem vam, da nisem niti dr. Miiller niti dr. Hudelist, ampak sem priprost koroški kmet. (Živahni živio-klici.) Ne bom se spuščal v daljši" govor; oklepam se besed, ki so jih govorili predgovorniki. Pozdravljam družbo sv. C. in M. v imenu' naprednih koroških kmetov ter obsojam podlo pisavo proti družbi. Žalibog. da se je tisti črni veter zanesel tudi med nas! Naš namen gotovo ni, boriti se proti bratu, ker imamo nevarnega narodnega nasprotnika. Ako se bomo klali bratje med seboj, potem gotovo poginemo. Prosim, da podpirate nas koroške Slovence, da se ne potopimo v glo-bočino nemškega morja. (Burni živio-klici in dolgotrajno ploskanje.)
Gospa dr. Tavčarjeva: Jaz ne bi imela ničesar dostaviti. — Družba je naša duša. Vedeli jo bomo braniti vsaki in vsaka. Od vlade moramo zahtevati, da že enkrat ugodi opravičenim zahtevam slovenskega naroda na šolskem polju. Govornica je prečitala resoluciji:
I.
Tisoči na manifestacijskem shodu v v I   ljubljanskem »Mestnem domu« dne 13. ¦   sušca 1910. zbranih  Slovencev  poziv-k   Ijajo c. k. osrednjo vlado, da takoj odpravi nepravične, za kulturno velevlast sramotne šolske razmere v  Primorju, na Koroškem in Štajerskem. Zahtevajo, da avstrijska vlada ne bije v obraz tudi Slovencem po zakonu zajamčene enakopravnosti in ustanovi   v   slovenskih manjšinskih krajih za tisoče slovenskih otrok prepotrebne ljudske šole.
II.
Manifestacijski shod za družbo sv. C. in M. v ljubljanskem mestnem domu dne 13. sušca 1910. izreka družbi sv. Cirila in Metoda kot najvažnejši ku'tur-no-obrambeni organizaciji, popolno zaupanje, Grdi napadi, ki izhajajo iz vrst narodnih nasprotnikov kakor tudi iz vrst od njih podkupljenih lastnih bratov, se obsojajo sami od sebe. Družbi naj so ti napadi le nov poziv k še izdatnejši obrambi slovenske mladine. Zanesonaj cirilmetodarski duh do zadnje gorske koče, zavedni Slovenci pa naj se vs-podbujajo še k veči narodni požrtvovalnosti. Resoluciji sta biii ob velikem navdušenju soglasno vsprejeti. Na to je <dr. Žerjav prečital došle pozdrave, izmed katerih omenjamo posebno pozdrav sirot koroških slovenskih učiteljev, ki so sklenili položiti 1000 K na oltar domovine. (Navdušeni živio-klici in ploskanje).
Tržaški S«ovenci so poslali 100 K. — Župnik s Koroškega obsoja gonjo proti družbi ter izjavlja, da ostane pri stari veri. Reški Slovenci so poslali navdušeno pismo. — Ženska in moška podružnica v Tolminu pristopata k obrambnemu kladu 2 200 K. - Poprave pošiljata moška podružnica v G o r i c i in dr. D e-r e a n i
Predsednik Je rekel končno, da bi zborovanje ne bilo popolno, ako bi se ne pokloniH manom. nepozabnega dobrotnika Karola Kotnika. »Ohranimo mu trajen spomin!« »Slava mu!« (Slava klici po dvorani.)
Predsednik je zaključil zborovanje, rekoč, da naša trdnjava stoji nepremagljiva kakor trdna skala sredi razburkanega morja. Sovražnikom naše krvi pa: Sramota vašemu početju!
Ijenje in družbi sv. Cirila in Metoda v last poslalo šest polic v znesku. 6000 K Sest vzornih Slovencev. Zavarovali so se pri j »Prvi češki splošni delniški'zavarovalnici" | v Trstu, ki pospešuje našo družbo s pridobivanjem zavarovancev v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala iskrena!           !
V kavarnt »Central* v Gorici se je . nabralo v nedeljo 30 K za družbo sv. C. m M. namesto brzojavke v Ljubljano.   ,,
Za obrambni sklad družbe sv. C. in M. se je priglasilo med drugim tudi pevsko društvo »Zorislava« v Sežani.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Voičjadraga. (Požar.) V nedeljo dop. je zgorel hlev Gorjanov; zgoreli sta 2 kravi. Hoteli so rešiti krave, ali ni bilo mogoče; mož, ki se je trudil, da jih reši, je dobil opekline po obrazu.
Iz kanalskega okraja.
Plave. — »Zaklad«, narodna igra v 4 dej. s petjem. To narodno igro katero so že večkrat igrali v ljubljanskem gledališču, bodo igrali na belo nedeljo v PlaVeh. Nastopili bodo že znani igralci. Igro bo vodil in tudi igral znan igralec g. Turek. Pričakovati je obile udeležbe.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ko mene več ne bo.,. — znaj, družba sv. Cirila in Metoda —, jaz tebe ljubil sem tako, — da tudi moja smrt nemila ~ naj tebi bi koristna bila! — In temu poročnica — tu moja je polica". — S tem rodoljubnim- čutom zavarovalo se je za živ-
Klerikalna gonji
proti družbi sv. Cirila in Metoda
obsojena tudi na Koroškem.
Podružnica sv. C. in M. v Olinjah na Koroškem je imela svoj občni zbor. Podružnica je prav pridno delovala ter na- ' birala prispevke v družbine namene.       j
Obširneje je govoril na tem občnem zboru dr. Gosak iz Celovca. Razpravljal je o bojih, ki jih je imel prebojevati slovenski rod od početka do današnjega dne. Zgodovina sijajno dokazuje žila-vost, vstrajnost in inteligenco našega naroda, ki je vkljub mnogokratni premoči in dejstvu da se je moral bojevati na tri strani nazadoval sicer po številu, pri tem pa se razvil kulturno, gospodarsko in politično. Najostudnejši boj proti celotnemu slovenskemu narodu pa, se je vnel od 7. febr. i. I. naprej od slovenske klerikalne strani. — Koroški Slovenci se ravno ne morejo čuditi temu početju, saj je dr, Šusteršič znan koroškim Slovencem za časa volilne reforme, pri kateri je prodal koristi koroških Slovencev na tako sramoten način, da so se dvignili Korošci         njemu kot
en mož. — »Mir« je pisal no obrobljene ostre članke proti klerikalni stranki ter se zaklinjal, da se Korošci nikdar ne udajo temu sramotnemu nasilju. Dr. Brejc je zvonil z vsemi zvonovi proti dr. Šuster-Šiču. Poslanec Orafenauer v državnem zboru ni smel vstopiti v klerikalni klub. Tekom časa pa so zlezli ti razburjeni koroški gospodje pred kranjsko klerikalno gospodo pod klop, pustili razburjenost- lepo, spuhteti, Grafenauer je moral vstopiti v klerikalni klub in vsa koroška politika je postala iz koroško-narodne kranjsko-klerikalna. Slično so se skazali koroški gospodje glede CMD. Kot ogroženi obmejni Slovenci so bili ves.čas njeni vneti zagovorniki in pospeševalci njenih koristi. Po popolni združitvi s kranjsko klerikalno stranko v gornjem smislu pa so jeli grizti ono roko, ki jih je hranila, obrnili so C. M. družbi hrbet ter jo začeli napadati. Ljubljanski »Slovenec« prinaša iz Celovca članek, v katerem celovški dopisnik dokazuje, da se vrši najpomembnejši del narodnega boja v obrambenih društvih. Jednakočasno pa morda ravno isti celovški dopisnik v koroškem »Miru« našo edino obrambno družbo napada. Ti ljudje so bodisi komedijanti ali pa so duševno bo-lehni. Sicer si ni možno razlagati njihove brezvestnosti oziroma nesmiselnosti. Govornik na to obširno slika posledice od klerikalne strani proti C. M. družbi pričete gonje, ki se kažejo v pomnoženi požrtvovalnosti pravih slovenskih rodoljubov. Omenja tozadevna dejstva iz raznih slovenskih kronovin ter poziva konečno prisotne zborovalce k podvojeni požrtvo-
valnosti in vstrajnosti pri delu za podružnico.
Nato poda predsednik besedo juristu Wieserju, ki obširno in spretno utemeljuje resolucijo, katero so zborovalei je d no-glasno sprejeli: »Slovenci zbrani na 11. občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Olinjah z žalostjo opazujejo i-J. durno gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti velezaslužni, dosedaj edini braniteljici pravic slov. naroda na šolsko-obrambnem polju. S še večjo bridkostjo jih navdaja dejstvo, da so se pokazali Slovenci nezmožni združiti se glede življen-skih narodnih vprašanj v enem edinem prepotrebnem skupnem društvu, zasnovanem na nepristranski, narodni podlagi in da se zlobna roka gotovih zaslepljencev ne straši niti zločina na nati, dosedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napolnjuje zavest, da se najdejo vzorni rodoljuri, ki navzlic vsem zaprekam posvetijo družbi tako vse duševne kakor tudi gmotne moči. Kot Korošci z vso ogorčenostjo obsojajo pisavo »Mira«, v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne le nobena žalitev zastopnikov slov. šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekateri izmed teh zastopnikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom vzbudili upravičeno ogorčenost skupšči-narjev, tudi navzočih Korošcev. Obsojajo sovražno postopanje in pisanje proti družbi tem bolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja na Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlagi in v složnem postopanju v domačih vprašanjih brez izključitve kteregakoli narodnega delavca. Konečno izrekajo neomejeno zaupanje vodstvu družbe ter iskreno zahvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem.«
No, vidite, tako sodijo razsodni Korošci o družbi sv. C. in M., oni Korošci, ki poznajo, kako škodljivo je klerikalno ro-varenje proti družbi sv. C. in M. in kako je vse obsodbe vredno, kar počenja tudi »Mir« z dr. Brejcem in drugimi fanatiki na čelu. Dolžnost vseh rodoljubov Korošcev je ta: nastopiti kar najenergičneje proti klerikalnim brezdomovincem ter pomesti iz Koroške njihovo protislovensko politiko.
Domače vesti.
Goriška podružnica' »Društva slov. prof. v Ljubljani« priredi v sredo 16. t. m.
ifivno predavanje v veliki dvorani    »pri Zlatem jelenu«.
G. prof. F. S e i d 1 bo nadaljeval svoje predavanje: »Kako poslujejo možgani in živci v našem te-1 e s ii«.
Začetek točno ob 8. konec ob 91/-zvečer.
Vstop  prost.
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici priredi v p e t e k 1 8. t. m. pri Jelenu družabni večer v proslavo velikega družbinega dobrotnika K. Kotnika. Začetek je ob SV, z v. Spored, ki smo ga objavili na drugem mestu, bo gotovo zanimal po svoji razno-ličnosti. A spored je za ta večer postranska stvar, spomin na velikega dobrotnika, čigar manom je posvečen ta večer, naj zbere goriške Slovence v mnogobroj-nem številu.
Ker je drugi dan praznik, pričakujemo udeležbe tudi od zunaj. Udeleženci pa se naj odvežejo častitk svojim dragim Jožefom in Jožicam, da žrtvujejo nekoli ko d ružbi. Tako bo pomagano družbi, Jožefom bo pa tudi ustreženo.
Potrudimo se, da zberemo ta večer z vstopnino in prostovoljnimi doneski za en kamen k našemu obrambnemu skladu, saj jih je še tako malo iz Gorice! Pesr*-; Anton Medved je umri v soboto zvečer star 41 let. Za njegovo smrt smo izvedeli v Gorici v nedeljo pop. pri akademiji v »Trg. Domu«. Pokojni Medved, župnik na Turjaku blizu Ljubljane, je znamenit slovenski pesnik, pesnik po božji milosti. Pesniška dela njegova imajo trajno vrednost. Poskusil se je tudi na dramatičnem polju. Leta 1905. je izdal svoje poezije. Na pesniškem polju se ni naslanjal na struje ter ni pobiral stopinj za drugimi, pel je, kakor mu je velelo srce;
zato pa so njegove poezije toliko bolj cist izliv čuteče duše. Na smrtni postelji.je zložil pesem v spomin Karolu Kotniku. Priobči jo »Branik«. Medved je bil duhovnik, ali jeden tistih, ki občutijo težo poklica, za katerega pravzaprav ni vstva-rjen.
Pokopali so ga danes v rojstnem njegovem kraju Kamniku, kjer bo v miru počival,
Ptomocija. — Jutri, dne 16. t m. bo promoviran na graškem vseučilišču naš rojak, g. Vladimir Ko m a vi i, doktorjem prava. Naše čestitke!
Umrl je v Šturijah pri Ajdovščini posestnik gospod Danijel Š a p 1 a v 60. letu svoje starosti. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Akademija glasbene šole »Pevskega in glasbenega društva v Gorici, podružnice »Gi.is^ene Matice v Ljubljani«, v nedeljo 13. t. m. znači korak naprej v razvoju te šole. Šola goji pouk na glasovirju goslili, v petju in splošni glasbeni teoriji. Dosedaj je šola prirejala koncem šolskega leta nastop učencev, da je javno polagala račun o svojem delovanju starišern in varuhom učencev. Ta nastop je letos še prehitela nova koncertna prireditev, ki je pre-dočila javnosti dve panogi šolskega delovanja: zborovo petje in gosli, zraven tega pa nas je še prijetno iznenadil reden komorni kvartet. Društvo je letos sklenilo, nabaviti si jako potrebni šolski glasbeni arhiv, v katerem naj bi se zbrala vsa učila, ki se potrebujejo pri rednem glasbenem pouku, zlasti naj bi bili zastopani glasbeni klasiki. Da bi se pridobilo zraven zneska, ki ga je zato določil odbor iz društvene blagajne (vstopnina učencev), še daljnih denarnih sredstev, se je priredila nedeljska akademija, katere čisti dohodek je ves namenjen za nabavo glasbenega arhiva za šolo.
Zbor dijakov je nastopil z dvema moškima zboroma vzorno. Zbor šteje nad 70 pevcev, ki se odlikujejo po lepi disciplini. Skladbi »Križarji na morju« F. Ba-zina in »Atila in ribič« J. Michla sta se že peli na koncertih »Pev. in gl. društva«, a sta se morda to nedeljo, ko jih je predaval tako številen zbor s polnim unie-vanjem, vveljavili bolje kakor kedaj preje. Dosegli ste poln vspeh, kakor je pričalo dolgotrajno ploskanje. Dijaki so si z nedeljskim nastopom v zboru vsekakor utrdili dobro mnenje, ki so si ga bili pridobili že z drugimi pevskimi nastopi v prejšnjih letih.
Nekaj izvanrednega pa se more imenovati nastop S a n c i n - a Karola na goslili.Težki Vil. vijolinski koncert Rodejev kakor tudi prim-partijo v Schubertovem tudi težavnem D-moll-kvartetu je podal dečko gotovo nad vse pričakovanje: čista intonacija, lep ton, izborna tehnika, ki »igraje« premaguje težave; temu primerno ni izostajalo predavanje. Vredno sta se mu pridružila pri kvartetu tovariša Truš-novic Rudolf in Pertot Avgust na II. vi-jolini in vijolončelu, dočim je vijolo igral s i j «i .Pihov uviteij g. Michl. Le Škoda, da je vlažni in gorki zrak vplival na inštrumente jako nagajivo, a so mladi umetniki znali gladko premagovati tudi take elementarne ovire.
G.u Michlu gre vsekakor polna hvala na izborno vspeli prireditvi, ki je pričala
0  najresnejših stremljenjih glasbene šole »Pev. in gl. društva«.
Obisk je bil radi nenavadne ure (ob 5. pop.) le srednji, vendar je tudi gmotni vspeh dosežen. Občinstvo zasluži tudi pohvalo, ker je vzorno mirno poslušalo: dokaz, da je z izvamednim zanimanjem sledilo produkciji.
Vstopnino pri akademiji so preplačali gg. M. Hubad K 2., dr. Erženi K, M. Mast-nak K 2, Fr. Pov UČ K —'50, dr. Levpu-šček K 1*20, A. Košnik K 1'20, župn. Ko-
1 uSar K 1, Fr. Ferfila K 2, A. Budal K 10, B. Voiaričeva K 3.
Spored družabnega večera v proslavo velikega dobrotnika družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Nagovor in deklamaci-ja v proslavo K. Kotniku, 2. A. Nedved: Pogled v nedolžno oko.samospev, 3. A. Hajdrich: V tihi noči, četverospev. 4. Fr. Gerbič: Cvetice, dvospev, 5. Hiibav Fantazija za gosli, 6. Manzocchi: Prihaja maj, trospev, 7. Adamič: Vasovalec, četverospev, 8. Smetana: Prodana nevesta, za gosli in klavir. 9, A. Hajdrich: Slovo od lastovke.
Z a č e t e k je ob 87* zvečer. V s topil i n a za osebo je 1 K. Slavno občinstvo prosimo, da pride t o č-n o in se vzdrži kajenja, d o k 1 e r n i proti r a m končan. Točke bodo sledile hitro druga drugi, tako da bo ta večer tudi /a kadenje še dovolj časa.
XLVI. redni občni zbor »Slovenske Matice« bo v. pondeljek, dne 21. marca 19ia^"6b^«^P4oJi;yu^y•t^lja«^v. veliki dvorani »Mestnega'ifomaV.*' Vrsta razpravam: l.j Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo za dobo od 20. aprila 1909 do 15. marca 1910. 3.) Poruči-lo.blagajnikovo b raču-nskem .sklepu za 1.
1909.  4.) Volitev treh računskih presojevalcev (§9. lit. a) društ. pravil). 5.) Poročilo   blagajnikovo o proračunu za leto
1910.  6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se v-števajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 7.) Posamezni nasveti in predlogi.
Občni zbor društva »Narodua Pro-sveta« v Gorici bo v poiid, 21.'marca ob S. uri zvečer v hotelu pri »Zlatem Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora a) tajnika, b) knjižničarja in c) blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti.
Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, sklicuje se v smislu S 9. društvenih pravil na tsti^dan ob 8\-uri zvečer i s t o t a m drug o b č n i zbor z istim dnevnim redom, in bo ta občni zbor sklepal brez ozira na število prisotnih članov.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Samozatajevanje dr. Gregorčiča. Naš politični nasprotnik je, ali vkljub temu mu moramo pripisovati tako lepo čednost, kakoršna je ravno samozatajevanje. No-vostrujarski petelin še ni v dvanajstič zapel, in že se je dr. Gregorčič enajstkrat zatajil. Ta petelin je namreč glasilo krščansko socijalne armade na Goriškem, šcf-redakter mu je brigadir krščansko socijalne organizacije, Fr. Kremžar, ki tudi stanuje v tisti hiši kakor pravi brigadir, tiska se pa to arnudno glasilo v tiskar ni dr. Gregorčiča. To glasilo je dosedaj že v vsaki številki dosledno napadlo dr. Gregorčiča radi njegove nesrečne politike. Tako beremo v zadnji številki: »Pričakujemo od katoliškega moža, da se druži le s katoliškimi strankami in to tembolj, če ga katoliške stranke k temu nagovarjajo in če zastopniki katoliškega ljudstva od njega to celo zahtevajo.« In dalje: »Goljufa ljudstvo tisti, ki trdi. da je katoliškega prepričanja, a za katoliško stvar noče delovati z drugimi katoliškimi strankami!« Na koga to cika, ni težko uganiti. In kaj je storil na to dr. Gregorčič? Šel je v^ svojo sobo in samega sebe zatajil. Tako osebo zatajiti, kakoršen je dr. Gregorčič, mora biti ogromno delo. List še vedno izhaja v dr. Gregorčičevi tiskarni in dr. Gregorčičevi stroji premi-kastijo enkrat na teden kosti svojemu lastniku! Če to ni samozatajevanje, kaj pa je še potem!
Kaj je »dobrodelnost«? Iz mesta: Marsikdo je pogrešal v programu akademije v nedeljo v »Trg. Domu« samostojen nastop na glasovirju, ker bi še le s tem bila slika delovanja glasbene šole popolna. Kakor smo poizvedeli, je to »pomanjkljivost« pripisovati oviram od strani, kjer bi se je bilo smelo najmanj pričakovati, Gojenkam sposobnim in namenjenim za nastop z glasovirjem, ni bilo mogoče izposlovati dovoljenja Šolskega ravnatelja, češ, da se ne gre za »dobrodelen« namen! Gospod je menda mnenja, da se izraža »dobrodelnost« le v tem, če da gla-dnetnu revežu kos kruha; da bi bilo podpiranje šol, v katerih se tešita duševni glad in žeja, tudi »dobrodelnost«, do tega se gospod ni še mogel povspeti! Upajmo, da pri prihodnji akademiji odpadejo slične ovire!
»Gorica« in »liberalna« društva. ~ »Gorica« se je začela zelo zanimati za »liberalna« društva. Jezi jo, da je bil izvoljen pri podgorskem društvu g. župan Klančič predsednikom. Vprašamo, koliko društev pa stoji na dr. Gregorčičevi strani? Edina »Zvezda« v Sovodnjah, ker je nje predsednik Lukežič v službi dr. Gregorčiča. Vsa druga društva so novostru-jarska, ki s sJastjO/prebirajo v svojem gla-
silu napade na dr. Gregorčiča. Kar se pa tiče klerikalnih društev sploh, bi pa mi lahko povedali nekaj britkih resnic, zagodli bi o društvu brez odbornikov, o dvakrat ustanovljenem društvu, o društvu katerega so zapustili že vsi člani, tako da mu je ostalo sarm> ime. S takimi' stvarmi si l>eli glavo uredništvo »Gorice«. Zakaj ni raje porabilo dotičnega prostora za l^i&jeg4i*somišljfiflilia, dr. Stepančiča, kije šel dne 20. februarja na zborovanje nam najbolj sovražne šolske družbe Lege na-zionale? Poprej ko ga je bilo treba hvaliti, ;je imela »Gorica« tudi v uredniškem delu zanj dovolj prostora, sedaj, ko je postal «mučenik», ga je uredništvo zapustilo. Naj bi bilo tudi res, da je to ali ono »liberalno« društvo, kakor si misli »Gorica«, umrlo, toda umrlo bi bilo brez narodnega madeža na sebi, med tem ko je šel klerikalni slovenski poslanec dr. Ste-pančič živ in zdrav na Legino zborovanje. Hic Rhodus!
Na goriškem tramvaju je vedno premalo pazljivosti. Včeraj dopoldne je zadel tramvaj na Solkanski cesti v valjar, k' drobi in tlači grušč; sprednja stran tramvaja je precej poškodovana. Bil bi pač moral vodnik ustaviti ter opozoriti, naj se valjar odmakne od tira; ali drl je kar naprej; pri trčenju je dobil udarec na glavo. Neki železničar je stal; k sreči ni poškodovan, ker se je varoval, neki gospod v vozu je padel na tla. Da se preprečijo nesreče, treba pač večje pazljivosti. Laška malomarnost je neverjetno velika!
Sumljivega človeka so prijeli v Gorici. Na policiji je pokazal knjižico, izdano od oblasti na Virtemberškem, glasečo se na ime Oto Zvvack, star 29 let. Ker se popisi ne strinjajo prav, so mu rekli na policiji, da on ni Zwack. Tudi ne zna dobro nemško. Potem je povedal druga imena ter rekel, da je iz Kaira. Prepeljali so ga v zapore, da doženejo, kdo da je.
Poslanske .plače so uvedli na Norveškem. Poslanci bodo dobivali za vsako zasedanje 4000 kron plače in potno odškodnino.                                             ':'.
Nemški apetit na Trst. Krščansko-, socijalni poslanci so vložili minoli petek v poslanski zbornici sledeči predlog: „Nav-tični oddelek državne trgovske akademije ima nalogo, pripravljati častnike za našo, trgovsko mornarice* Ker- je učni jezik na omenjeni akademiji italijanski in je popolno poznanje italijanščine pogoj za vsprejem, je mladeničem iz notranjih avstrijskih dežel v veČini slučajev nemogoče si pridobiti potrebne pogoje za službo pri (rg. mornarici ter se posvetiti mornariškemu Častništvu. Radi tega se čuje od strani potujočega občinstva vedno splošneje in živahneje pritožbe proti dejstvu, da častniki na parnikih, ki vozijo v Jadranskem morju, nemška vprašanja razumejo le slabo, ali pa sploh ne. Zato zahtevajo predlagatelji, da -poskrbi naučno ministerstvo Čimpreje za nemški oddelek na c. kr. navtični akademiji v Trstu".                                           •¦• ¦  -.-i
Kdo ve, da konečno ne napravijo Italijani še kako tako kravjo kupčijo z Nemci, da privole v nemško navtično akademijo v Trstu? To itak že znamo, da so slovenske šole nevarne italijanskemu značaju Trsta, a nemške -- ne!
&ol<0fsrj{i vrstnik-
Telovadno društvo »Sokol" Plave-Deskfc priredi svoj drugi izlet v soboto 19 marca 1910., praznik Sv. Jožefa, v Sv. Lucijo, kjer se snide z bratskim društvom iz Cerknega iu Kobarida.
iveza narodnih društev.
Bralno in pevsko društvo »Sivi grad« v Rihcntbertru prire.!i svoj r^dni letni občni zbor v petek dne 18. marca t. I. ob 7. uri zvečer v prostorih gospoda Anton Grzeja. Dnevni red po pravilih.     Odbor.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici je imelo dne 13. t. m. svoj prvi redni občni občni zbor pri precejšnji udeležbi. Gosp. tajnik je poročal, da je imelo društvo do prvega občnega zbora 2 dirki in 3 zabavne večere. Rednik je poročal, da je društvo napravilo 15 izletov. Blagajnik je poročal, da je bilo dohodkov K 588'59, izdatkov K 560*43. Čisti preostanek znaša K 28'16 ter ima društvo skupno imetje v inventarju K 34P40, sprejeti ima na članarini K I94'40, na podporninah K 36'—. Skupno stanje društva »Danica« znaša K 599'96.
Na to se je vršila volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen z vs-kJikom dosedajni predsednik Fran Batjel iz Gorice. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje: V. Valič, A. Schi-vitz, I. Nanut, K. Kulot, L. Toroš iz Gorice, F. Lipuš iz Mirna, A. Slamič iz Pod-gore. Pregledovalca računov A. Črnigoj. ml. in J. Molar iz Gorice. Po občnem zboru se je napravilo izlet v Podgoro. Društvo namerava prirediti meseca junija veliko cestno dirko združeno z ljudsko veselico.
Politični pregled.
Srbski kralj Peter bo potoval v Pe-trograd in sicer preko Budimpešte. Beligraj-ska „ Politika" pOroča, da izda predno odpotuje, na srbski- narod proklamacijo, glasom katere preidejo za dobo njegove odsotnosti vse vladarske pravice na prestolonaslednika Aleksandra.
Razne vesti.
Liiegerjev pogreb. — Takega pogreba skoraj še ni videl Dunaj. V nedeljo je prišlo kropit župana nad 80.000 ljudij. Vče-se je pa udeležilo pogreba na tisoče ljudij in ob straneh sprevoda je gledala velikanska množica. Na krsto je bilo položenih 1100 vencev. Polovico vencev se je že prej spravilo na pokopališče, polovico je pa peljalo 18 vozov. Ob 7»n uri je pričel pogreb. Pred rotovžem se je poslovil od župana podžupan Neumayer, pred parlamentom predsednik dr. Pattai in namestnik deželnega maršala baron Freu-denthal. V Žtefanski cerkvi je pričakoval sprevod cesar in mnogi člani cesarske rodbine, zastopniki drugih vladarjev. Ko-adjutor dr. Nagi je blagoslovil truplo — bilo je to prvo njegovo javno opravilo na Dunaju. Na pokopališču So govorili še podžupan dr. Porzer, bivši minister dr. Ges-smann, predsednik mestnega kluba Wes-selv in magistratni ravnatelj Appel. Ob celem sprevodu je napravilo vojaštvo špa-lir.- Urejenih je bilo 22 rešilnih postaj. ,Po cenitvi strokovnjaka je bilo gledalcev nad en- milijon. — Posebnih nesreč ni bilo. Neka dekla je med sprevodom skočila v Du-nav pa so jo rešili. Neki gospod si je zlomil nogo, neka 75 letna gospa se je poškodovala pri padcu iz kočije. Nekega »e prijela božjast. Zaprli so okoli 15 oseb, ker so hoteli krasti ter so se zoperstavljale redarjem; ambulancc so imele opravila v približno 50 slučajih: navadne slabosti in omedlevicc brez posledic.
Klerikalna učenost. — V Štefanji vasi pri Ljubljani so našli okostja. Klerikaim učenjak dr. Mantuani, kustos v deželnem muzeju, je rekel v svoji strokovnjaški sodbi, da so to od Turkov odrezane glave. V resnici pa so to le — okostja želv. — Torej želv ne razločuje od človeških glav. Ta je pravi učenjak! Revežu se sedaj vsi smejejo.
Igla za ženski klobuk — orožje. — Na mnoge pritožbe proti nevarnim, velikim iglam pri ženskih klobukih je sklenil mestni svet« oddati to zadevo v Čikagu komisiji, ki naj. izdela točen zakon proti iglam na ženskih klobukih. Pri tozadevni sej. je bile navzočih vse polno dam. Prebrala se je tudi peticija, v kateri pravijo ženske, da so take igle edino njihovo orožje, ker že ne smejo nositi samokresa.
Tudi vzrok za sainomoi. - - V Zsoc-soni na Ogrskem se je ustrelil Adam Toma iz strahu pred Halleyevim kometom. Raje si je sam vzel življenje, kakor pa da bi moral poginiti pri trčenju kometa v našo zeir.ljo.
Miren gledalec. — V jetniško celico v Londonu, kjer ie že sedel mlad človek, so pripeljali novega gosta. Ko sta bila sama, je vzel novodošlec iz podvkke pri suknji vrv in se obesil. Mladenič je vse to opazoval, toda zganil se ni, in je prav sladko zaspal ne daleč od obešenca. Drugi dan so ga vprašali, zakaj ni rešil tovariša. Odgovoril jim je, da se ne briga za druge,
naj napravi vsak, kar se mu dopade in kar mu ugaja, ' l Smrt čudaka. --.Samotno je,živel 81 let stari dr. Adolf Lenz v svojem stanovanju na Dunaju. Dvanajst let ni občeval z nobenim. Soseda mu je postavljala hrano no okno. Ker ni sprejel te dneve hrane, šo ulomili v stanovanje, kjer je vse smrdelo po trhnobi. Vse je bjlo. preprejeno s paj-cevino in debel prah je pokrival pohištvo. V postelji je pa ležal sredi mrčesa dr. Lenz mrtev.
Velikansko poneverjenje. — Pri likvidaciji zaplenjenega samostanskega premoženja na Francoskem je poneveril v Parizu likvidator Ferdinand Duez okrog 5 milijonov frankov in jih zaigral na borzi. 1         Na londonski borzi so  navzoči pre-
tepli amerikanskega milijonarja, tako zva-nega žitnega kralja, Jim Pattena. Ta milijonar ima sedaj 55 let, bil je kmečki sin in se je sam z eneržijo in s špekulacijami t tako povzdignil, da določa   dandanes na
svetu ceno kruhu. j         Očeta umoril. <*• V Belovaru na Hr-
I vaškem so pregovorile hčere kmeta Dijako-viča svojega brata, naj umori očeta, da si j razdele potem vsi trije denar, katerega hrani j oče. Sin je res očetu prereza! vrat. Vsi trije so že pod ključem.
Praški antimilitaristični proces je slednjič konča! s tem, da je kasacijska sodu i ja na Dunaju poostrila obsodbo praške kazenske sodhije. Obsodila je enajst obdolžencev, ki so bili od prve instance oproščeni na tri mesece težke ječe. Glavnim obdolžencem je bila kazen štirih mesecev izvšana na dve leti.
Književnost
Ljudska knjižnica. — Izdaja Veko-slav Spindler, urednik v Celju. II. zvezek. O alkoholizmu. Cena 50 vin., po pošti 60 vin. Tisk zadružne tiskarne v Krškem.
„ Ljudska knjižnica" bode od zdaj naprej izhajala redno in sicer vsako leto po 6 zvezkov, bodisi posamezno, bodisi ~ obsegajoč enotno delo — po več zvezkov skupaj. -— Kdor hoče postati stalen naročnik knjižnice, dobi vseh G zvezkov za celoletno naročnino 2 K, ako to naznani in vpošlje znesek vnaprej. Za prihodnje zvezke se pripravljala dve krasni deli: 1) spis o higijeni ha deželi in 2) spis o postanku človeka, njegovem razvoju in koncu. Slednja knjiga bo opremljena s slikami. — Naslov za naročbo: Vekoslav Spindler, urednik Celje, Dolgopolje I.
Torquemada. — Španska drama v treh dejanjih iz dobe Ferdinanda Katoliškega. Napisal v češkem jeziku Jan. Krt. Menšl Orlickv. Zanimivo berilo v lahko umljivi češčini.
Rojaki, izpoinujte suojb narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.!
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2,
uelika zaloga = == oljkinego olja
prve vrste
mjbiljM tvrik iz Istri, liiiaclje, Mitfeite, Bzrl 1r lin
8 prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 1'12, 1*20, 123   1-36. 1*44. 160, i'80, 2-, 240,
za luči po 72 vin ------    Na debelo cene tujodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vpbrabe olja; po
vporabi sa spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga — mila in sveč.--------~—¦—
Cene zmerne.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 Tin. Ako Je oglas obseineJSi se računa za vsako besedo 3 vin. Kajpripravnejše ihseriranje ca trgovce in obrtnike.
Xo>iko Je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, rih no deželi (in pelo v mestu) niiiče ne pozna, ker »r no inserirajo. Skoda ni majhna.
Bika ivicarske čiste pasme - A,
?t leta star - proda občina O željan posta Šempas.
Mloii mn* želi vstopiti v kako trgovino kot Itlloll niul pomagač. Sprejel bi tudi službo pri kakem odvetniku ali zavod« kot sluga. — Ponudbe na naše upravništvo.                   ^
Proda «b Ima ~m ¦'Š&3&Š? %L
viri pri Volčjidragi. Hiša ima 2 nadstropji m podatrešjp. Zglasiti se je pri lastniku Andr. Ur5i6-u hSt. 140 na Volčjidragi.-
Proda se v Gorici nova hiSa,   S>^
po štiri »obe vsako. Krasna lega.  — Pojasnila daje Leštan, p'3monoša
Zastonj in poštnine prosto se   razpošilja:
Seznam izbruuili, uajboljšili del sla-veusket literature in  svetovne   literature v dobrih prevodih.
Ig. pl. ioinmaijF & led. iamberg j dolžnost»
knjigama u hjubljani.               i
GORICA.                          GORICA.
Narodno podjetje
Hotel .Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.                      .
Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta
------------------------------------------- .v «,.   1
Najcenejši In najboljši nakup
v modni trgovini **¦
ENGELBERT SKUSEK
Gorica — ViaScaole 6
gospode:
Srajce	Dokolenke Čepice	Srajce Hlače
Ovratniki		
Zavratnice	¦    Dežniki	Spodnja krila
Manšeti	Pasovi	Predpasniki
Gumbe za manšete	Podveze	Pasovi
Naprsniki	Gumbi	Nogavice
Spodnje hlače	Turistovske oprave	Korseti
Naramnice	Žepni robci	Glavnik'
Rokovice	Gamaše	Žepni robci
Modni telovniki	,   Klobuki	Našitki za perilo
Nogovice		Toiletno milo, Parfum
Za   dame:
Cene stvojjo solidne!
Cenjenim odjemilGem na deželi pošljem hlago na izbere
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telofon *t. 79.
Račun poitne hranilnice Štev. 837.315.
Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilna vlogo se obrestujejo po 41/* %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%. na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni dsloži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 #.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693.201-—. — Beservni zaklad: 90.23005 — Vrednost hiš: 111.755-23.
Hotel International
v tržiču (fflonfalcone)
odda se takoj v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblo-vanih sob, ugodna lega v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju za-sigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno.
Ponudbe sprejema lastnik hotela:
IVAN PERIC),
veleposestnik v Tržiču (Monfalcone).
Dr. Ruggero Kiirner,
kirurgični zdraunik, bioši asistent na
c. kr. kliniki geneologije in osleirike
u Gradcu.
Specialist za žensle Možni.
Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.-4. popoldne.
Tekališče Frana Josipa štev. G.
(blizu lekarne Kurner).
lidlikovana pekarija in iladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi tiajfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
»p- po Jako zmernih cenah. -^«1
Za sedem deklet, je plesala Jolandn ua štrajh ko igrala vojaška je baneta. Ta orgljice tudi in tudi klavir Jolando so spravili v plesni nemir. Jolande ni več, — zapustila samo jo pur nepokvarjenih čevljev
J. Medved, Gorica
Tekališče. Josipa Verdi št. 32.
Anton Potatzky v Gorici.
Na »redi RaStelJu 1.    .
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Nt|cane|e kupovaliče nlrnberikega lo drobnega blaga ter tkaala, preje In ali)].
P   TREBŠOItfE
za pisarnlce, kadilce in popotnike,
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ga krojašo in hvij mje*
$Y»tinJtce, — Eožn! venet. — MaSne knjlilee.
tiSna obuAala za vse lstne zase.
Posebnost;
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjnrje, prodajalce po sejmih in trgib . . ..     ..     v%   q
ti
ter ni dnžali.
SUKNO
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian JSTCK53
V Hunplcu na teftem.
Tvorniške cene.            Vzorci franko.
GORIŠKA TOVARNA MILA
;"                   Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
¦ifatt gespiie! FosUjie ilo iz te Me ton! Mett je izvrsten, Cene običajne!
Naša špecijaliteta je: Capine - K0Za S SOlllCeffl.
Poskusite in sodite I Svoji k svojimi.