Uprarai Nebotičnik, Gejeva uL 1. Telefon 88-M. Cek. račun: Ljubljane Itev. 14.61*. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In pe praznikih. Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din. UredniStvei Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva nit-oa It L Telefon 88-81 Rokopisov ne vrečama St. 72- Ljubljana, sobota 28. marca I936. Leto IL Molk ljudstva Ja nauk za vla* darJa. De Beauvais Dnevna pratika Sobota, 28. marca 1936. Katoličani! Janez Kapistran. Pravoslavni: 15. marca 1936. Muč. Agapije. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trn-koczy, Mestni trg; Mr. Ustar, Šelen-burgova ulica. Vreme Novosadska napoved: Oblačno v vsej kraljevini. Deževalo bo na večji severni polovici. Temperatura bo nekoliko padla. Sonce vzhaja ob 5.28, zahaja ob 17. 59. Duifajska napoved:, Ni se bati molenj lepega vremena. Zopet se bo 'jasnilo in padavin ne bo. Postalo bo če bolj toplo. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 28. marca Družinski oče. Red C. Nedelja 29. marca Vesela božja pot. Izven. Cene od 10 Din navzdol. nb 20. uri Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Sobota 28. marca Netopir. Izven. Cene od 20. Din navzdol. Nedelja 29. marca ob 20. uri Kavalir z rožo. izven. Kino Sloga: Kapitan Korkoran. Matica: Zlati otok. Union: Cio- Cio. Siska: Valček na Nevi. Ideal: Straža na meji. Kino Narodni dom Kranj: v soboto *n nedeljo »Nesmrtni ljubavnike. Radio Ljubljana Sobota, 28. marca. Ob 12: plošče, 12.45: poročila, 13: čas, 13.15: plošče, 14: poročila. 18: radijski orkester, 1S.40: O medionizmu. prof. Šimenc, 1®; poročila, 19.30: Narodna ura, p-bO; Zunanje - politični pregled, dr. Kuhar, 20.15: Rony jazz, 21.15: Po-/0r! Uganite za nagrado konec čud-!le zgodbe prof. Hudobivnika, zvočna 'k'ra, g. Vomberger, 22: poročila, 22.15: iafiijski orkester. Borza Današnja Za 28. maree povprečna tujega denarja j bol, goldinar * »amška mark 1 belga 1 šv- frank , ani?l. funt am. dolar . frank 1 Kč. , V privatnom kiiringu 7 avatr. šiling i neinSka marka iiPgl. funt. vrednost Dinarjev 29.74 17.59 7.41 14.27 316.48 43.38 2.88 1.81 9.34 13.98 260.00 Zv ^n steklenici, ki je se-pr, a ,trflno zamašena. Nekdo ga je (^z.tbii prod šolo. Živega modrasa bo-'zročili kakemu šolskemu zavodu, oh . too jablan je poškodovanih 8ko" ('Pati, od blizu Trojan do Vran-I Debla jablan je nekdo nasekal »um-• V n.oči od 24‘ na 25- m- in k) j (la je to storil neki hlazneš, že j®, b' rudi sličnega dejanja svojčns 6k0 i dn' zaprt. Lep Sadovnik je po-8keiy,0'v f!ld P08- Javor6ku na Vran-drji, ' . "čina poškodovanih jablan ob ^'ednj,'e8t* 86 k° P08"sj*a- Storilca li 24 ^ov* RzobovL V bolnici so umr- i_ t. m .T.n. T__, *nvalii/ t!"- dano •I°|ip> 46-letnl vojni tln K,’ ,Krekov» o- 4. in 70-Ietnl Mar-bjic yRČU?’ ol)čl revei Slov. Ko-^elušč »v 9 pa umr* 81-letnl Anton skj ! : vztnarskl pomočnik pri colj-Soža!jen*„,' X8! nal v mlru počivajol žalujočimi Mladost, znanost in umetnost na Mirju Ljubljana, 27. marca Oloveku se zdi kakor včeraj, ko je bilo Mirje še bolj ali manj močvirna poljana, danes pa je velik del tega zemljišča spremenjen v ljubko naselbino. ki spada po svoji idiličnosti med lepše dele našega mesta. V objemu vrtov so razvrščene hiše in hišice, nekatere razkošne, druge preproste, domala vse pa prav značilen dokaz hrepenenja po lastnem domu, ki ga občuti zlasti naš človek srednjega stanu. Križem po ulicah Medtem ko je naselbina onkraj Tržaške ceste v uličnih imenih posvetila več pozornosti krajem, ki »jih ni med nami«, da se izražamo z besedami krščanske molitve, je tu zlasti zastopana umetnost in književnost. Saj imamo Groharjevo. Mencingerjevo in še več takih ulic. ki hude v človeku spomine na našo kulturno zgodovino. Čeprav so ti spomini včasih žalostni, so vsaj ulice — lepe. in Slovenci, ki smo tako vajeni vsega hudega, menda mislimo, da smo s tem popravili, kar smo bili nekoč zagrešili. Pa je tudi drugače tu doma umetnost in znanost. Saj imajo tod svoje ateljeje mojster Jakopič, Sternen, Kralj in drugi. Razen umetnikov srečuje človek po teh ulicah stebre naše »Almae matris« z najrazličnejših fakultet, od Slovenske specialitete — jusn in filologije pa do tehnike. Preteklost, sedanjost, prihodnost Spričo vsega tega ni nič čudnega, da se mostni očetje s posebno ljubeznijo zavzemajo za urediiev te okolico. Nekaj je že storjenega, nekaj je v delu, nekaj pa v dobrih namenih, sklepih in obljubah, tako da se v lepi slogi združujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ob taki razgibanosti se ljudje seveda zanimajo za vse posamezne dogodke, ki sproti vznejnirjajo naše sicer mirne meščane. Ako ni nič drugega, pridejo na vrsto študentje. Te dni so bili oni sploh edini junaki, ki je mislilo nanje mlado In staro. 0 zborovanju na univerzi, o zahtevah in o resolucijah ter o štrajku je bilo govorjenja kakor o zmagah in umikih med vojno. In je bilo seveda strank nič koliko. Večina je bila študentom naklonjenih, namreč tistim študentom, ki so bili razpoloženi borbeno, češ: »Mlad človek, ki se nikoli ne punta, je kakor sparjena mlakuža. Kaj bodo pa počeli v naših letih, če bodo že zdaj ovce —« Mladina Mladina pa še vse drugače: »Mama, poslušaj, kolo sem posodila temu in temu tehniku. Da ne boš mislila: Ni nič, poznam ga komaj po obrazu, ampak —« Gospa mama gleda in posluša. Za božjo voljo, ti otroci! Ako bi te kdo slišal. Nada — Nada skomigne z rameni in strese kodrasto glavo Naj sliši, kdor hoče. Njej je pač všeč. če vidi dirindaj. Ali naj bo na strani policajev? Ali Nada ne ve. da je stric tudi v policijski službi? Ah. kaj strici Tu gre za vse kaj drugega. Mama seveda ni nikoli hodila na univerzo in ne more razumeti tega. kaj je pravica, kaj je svoboda. Da, akademska svoboda. . . Nadi žare oči. Tako je vsa nestrpna in nemirna, da nevede trga popje z marelice, ki se že polagoma odpira v cvet. Gospa gleda In skoraj solze ji silijo v oči. Tako čuden je nostal mladi svet. Se lani ji je bila hčerka čisto blizu in se je lahko pomenila z njo kakor res s svojim otrokom, danes govori docela nerazumljivo in se navdušuje za nekaj, kar je materi bolj tuje kakor močvirnati svet. ki se še neobljuden tam daleč gubi v megli. Daleč onkraj Tržaške ceste sopiha vlak. v grmu se oglaša kos. nekje vzklikajo študentje. Nada poje, mati tiho ihti mimo pa skoraj neslišno žubori voda v strugi, ki ji delavci urejujejo nabrežje. n miw miiMin iiimmiiiiiiiiiihiiiim V znamenju diskretne elegance Lj ubijana, 27. nvtirca. Damam se menda zdi modna revija vsiaik dan lepša, gospodom pa zanimivejša, saj je kazinska dvnrama vsak veder boilj polna. In prav 'ta iz vrstni obisk je dokaz veilkega uspeha modne revije, saj bi bila že drugi večer prazna, če In toalete damam ne 'bile všeč. 2e prvli večar je pa obiskovalke očarala tizredna eleganca modelov, saj mnogi odkrivajo, da so tuši saloni dosegli višek modnega ustvarjanja, Ta viišek pa n kakor ni naišemarjenio in neokusno boihaštvo, temveč tista diskretna ellegamoa, ki )o dosežeš z rraj-skromnejšim; pibpomočki. Mirne iieizzivagoče kreacije so nam po-kac^ale, naše mojstrice, Ud je njih itajinstveni im neodoljivi učinek prav v varčevanju s kričečimi pripomočki in delujejo le s plemenito Mjo, mimo, a apartno harmonijo barv 'im najsolidnejSim delom, zlastč pa s tem, da po- v dara jo brez kričavosti vse značilnosti lepote dame, ki toaleto nosi. To so torej obleke, ki .imajo v sebi ono neizrekljivo privlačnost, da dama s svojo pojavo povsod zmaguje. S pravo toaleto ilaihko dama pokaže .in pove, alli pa tudi prikrije, kair hoče! ilSajpompoznejša toaleta modne revije je 0o.u>vo črna večerna obleka z velikimi apliuuramimi ze-leniimi rožami 'in čudovUiO vpo-.rabljenim pajčolanom, delo ge. Hittijeve. Mnogo je fanbaz je v njej, vend,ait pa ni kričeča ari, kakor v Ljubljani priviimo, maškara, temveč dostojanstvena, poetična in nek alko magična. Za birmansko botro 'iz Sentpetra seve-d& ta toaleta ni, pač .pa za kraljico Soatrejle! Še več občudovalk ima pa najbrže HttuDin smoking iz čtmega k rep-sati na z beftimi pikani, da je obleka vsa srebrnka-sba in gladka kakor riba. —- Gospodična, ta klobuček val pomladi za 10 leti — Dajte mi pro’im tri take klobučke. Skrajno varčna s sredstvi, a vendar vsa mladostna so dela Anke Pučnikove, najživahnejša in najbolj apartna je pa menda tista temnomodra oblekca z marjeticami, ki jo izpopolnjujeta živordeča jopica in koketen klobuček ste vesele barve. Mlada je še, vendar se ji pa povsod pozna sOavni dunajski okus, saj se je vendar tam izpopolnjevala v specialni šolč. In pa tradicija gosposkega okusa je v družini, saj ja njen praded delal obleko tudi svojemu slavnemu prijatelju dr. Francetu Prešernu, da sedaj že četrta generacija Pučnikov slovi po deždli', med najboljšimi krojaškimi salionlL Temperamentna Bazanella je Pa na reviji vzbudila največjo senzacijo, čeprav se njene kreaci je odlikujejo s prav posebno diskretnostjo in elegantnim, mir-rim, vendar pa mičnim učinkom. Klasična je barvna harmonija kovinsko temnomodre barve in žlahtne svetlozelene, ki je taka, kakor zeleno zlato! To je odlesk renesančnega barvnega razkošja, slavni motiv »oavovega očesa«! Med naj znajdljivejši mi in naj-oriiginalnejšumi mojstricami je ŽivkaSeverjeva, zlasti pa opazar-jamo na njeno očairlj.vo pomladansko m mladostno popoldansko belo oblekico z nožnimi cvetkami, ki je pač največji kontrast ort" ginatnii apambmosti rjavega kapucina. Prav poetčno pomladno delujejo tudi kreacije salom »Vo-gue« Danice Ravniharjeve poseb-no z nežno zeleno toaleto za tople večere na morju, kti njeno vsebino 'talko povdairja venček rožic v laseh, omeniti pa moramo tudi efekt njenega koketnega belega polletnega kompleta s temnovijo-iično bluzo. Temne viljolične barve sploh mnogo vidimo na reviji, zlasti odi luno jo je uponaibrll salon »Lady« Eme Živčeve pri svojem sivem letnem kompletu. ObHekioa, ki združite vse odlika linije, dela, barvne harmonije in graciozne nevsliljive elegance! Pjav efektno je temnovijoldčno barvo uporabila zfristi primerno za priletnejše dame Malčii Ravnihar, nasprotno bo pa vsako pomladil svetlos'nji letnii komplet s pisanim cvetjem, ki je izvrstno delo vedno ambdioznega salona Renčelj. Piravo nobleso in ves rafnman o-msa pa odražajo modaii ge. Fani Seljatkove, ki ima m za modno revijo tud to veKiko zaslugo. Strahotna posledica „domače" iznajdbe Tudi smodnik že dia v pripravljalnem odboru kot predsednica zastopa interese damskih salonov. Večje umetnosti pa'č ni, kakor zdmžirev toliko (laziičnih, večkrat fadi prav temperamentnih stremi.enj k skupnemu, harmoničnemu siodeliovanju! Prav imenitno, prav planinsko okroglo dečvo je pokazal med drugimi finimi stvarmi salon Ivane Kancler, na bolj ob im: dame je pa misliila zlasti Lina Kuclerje-va, ki pa seveda prav dobro obleče tudi najbolj sloko vLržinko, nikakor pa ne smemo pozabiti na silno prikupne in efektne stvari salona »Danica« Pelčeve, visoko nad povprečnostjo je pa tudi mikavnost izdelkov mojstrice Olge Selanove.___________(Dalje jutri) Izvirno odersko delo Metke Bučarjeve Ljubljana, 2.1. marca. Auborja operete »Študentje smo« ki je doživela pred leti na Šentjakobskem odru 20 razprodanih hiš. sta napisala novo delo, katerega naslov je »Na Trški gori«. Autorica Metka Bučarjeva opisu,e nenaj veselili in žalostnih ur iz življenja našega Dolenjca- Glasbene uložke je napisali Danilo Bučar, ki slavi pri premijeri v soboto 28. t. m. 25 leitniioo svojega dela na prosvetnem polju. Pri predstavi sodelujejo člani pevskega društva »Tabor« in orkester Sokola I. Ker vlada za to predstavo veliko zanimanje, si priskrbite vstopnice v predprodaji, ki bo v soboto od 10. do 12. in od 15. do 17. Rezervirane vstopnice dvignite v soboto do 16. Začetek točno ob 20.15. Med izvajanjem vstop v dvorano ne ho dovoVen. V nedeljo zvečer bodo igro pono-vB- Vlomilci v pred-velikonočni štimungi Maribor, 26. marca. Velikonočni čas je spravil na noge tudi vlomilce, ki so se zadnje dni že na več krajih spravili nad zaftoge slanine in prekajenega mesa. Izredno drzen vlom pa so zabeležili te dni orožniki na Radvanjski cesti v Zg. Radvanju, ko so vlomild obiskali mesarijo mojstra Mihaela Medveda. Najbrže v zgodnjih jutranjih urah se je spravilo na »delo« več še netosledemih vfoomfikev. Z železnimi drogovi so prbili tanko steno in se splazili skozi odprtino v prostore mesmee, kjer je imel mojster Medved precejšnjo zalogo slanine in prekajenega mesa. Vlomilki so pobrali« vse, kar se je dalo odnesti. Mesarski mojster pogireša okoli 135 kg slanine, šest prekajenih gnjati po 8 kg ter večje število klobas. Vlomilci pa niso spregledali niti miznice, iz katere so smuknili 490 Din kovanega denarja. Mesar Medved je z vlomom oškodovan skupno za okoli 4000 Din, kjer pa ni všteta škoda, ki so mu jo napravili z luknjo v zidu. Kot so vlomilci prišli, tako so tudi odšli popolnoma neopaženo. Čudno je, da vlomilcev ni nihče motil, ker je kraj ob mesnici tudi v nočnih urah precej prometen. Vlomilci bodo skušali gotovo ukradeno blago razprodati, zato naj bodo ljudje pri nakupu mesa previdnli. „Glas" povsod Ljubljana, 27. marca V kamnolomu tam za Domžalami se je liani 2. septembra zgodila velik3- nesreča pni razstreljevanju skali. Smodnik se je že pri nabijanju vnel din piri eksploziji je delavec Andrej izgubil oko, desno so mu pa komaj rešili, ime;!1 je pa tudi ves raztrgan obraz, na-lomljen3- tri rebra, 8 ram je imel na podlakti ter zdrobljeno desno golenico. Ko so ga pripeljali na pol mrtvega v ljubljansko bolnišnico, so dejali: Ne izplača se ga nositi v bolnišnico, kar v pro-sekturo ga dajte! Talko je bi,l torej revež Andrej, ki je pri nabij8nju držal nabijač, zdelan, saj je b.i tudi. 21 tednov v bolnišnici, kjer je 18 tednov neprestano ležali, a sedaj že 7. mesec ni prijel za delo Ln Huk najbrž n.kdair več delati ne bo mogel, Sam spitoh ni mogel priti v Ljubljano za pričo in ubogega, skoraj slepega sina je op.raia mati, saj še ob bergljah koma'j hodu im vleče za seboj svoje še vedno bolno nogo. Spet mu bodo nogo operirali in izpod hlač mu štrli stopalo v beli obvezi. Strašne bolečine je moral prestati in sedaj za trpljenje zahteva 75000 dinarjev, za izgubljeno oko 20 tisoč dinarjev, za oslabljeno desno oko 5000 Din, za izgubljeni zaslužek po 600 Din na mesec, torej za 7 mesecev 4200 Din, razen tega pa seveda tudi rento po 600 Din na mesec za vse življenje do smrti. Ker je stroške za zdravljenje v bolnici plačal Okrožni; urad za zavarovanje delavcev* tudi ta zavod zahteva povračilo zneska 4843 Din. AH kaj bi pomagale pridnemu in nekdaj tako zdravemu m trdnemu delavcu Andreju še tako velike vsote, ko se nikdar več zdrav ne bo mogel veselit: življenja? Mlad je še in kdo bo mučeniku dela plačaj! trpljenje skozi; vse uničeno življenje? Tudi njegov tovariš Lovrenc, ki je s tolika čem hotel zabiti mino, je bil prti eksploziji ranjen po obrazu, vendar se je pa z gospodarjem že poravnal in je tudi ž.e zdrav. Tudi z Andrejem se je gospodar že pogajal zaradi od-škonime, vendar pa nista mogla prtiti skupaj. V nevarnosti sta bila pa tedaj tud' še Ivan m Jaka, ki sta b:ila v bližini. Ker sta, kakor prav, obtožnica, »z razpočilo snovjo iz malomarnosti povzročila nevarnost za več oseb« sta v četrtek na št. 79. sedela pred s. o. s. Lederhasom na zaitožni klopi mlinar Vinko kot gospodar m pa kleparski pomočnik Tbne. ki je sam napravil nevarni smodnik Tone ima 2 razreda gimnazije, nato se je pa izučil za kleparja. Ker ni imel dela, se je preživljal na najrazličnejše načine. Kuhal je kolomaz in tudi globin ter podobne stvari, da so ga ljudje imeli za šila učenega anta, ki bo s svojimi izumi zaslužil še milijone. Tudi Vlimko je čul o tem učenjaku, da zna delati celo smodnik. V trgovi ni je smodnik drag, ker ga ima v rokah monopol sika uprava, je Vin- ko premCš Uje vali ter šel k Tonetu. Kmalu sta se pogodila in v kratkem je Vinko dobil 8 kg smodnika po 14 Din. Sprva se je Tone branil naročila, ko pa je Vinko hotel imeti recept, kako se da smodnik napraviti, je pa vendar pristal. Prti Kanskem v Ljubljani je kupil sofiitira in žveplenega cveta ter vse skupaj zmešal z oglje n im prahom, kakor to delajo dečki v prvih razredih gimnazije, ko se uče o slavnem izumu meniha Bertolda Schvvarza, Tako pre-p'"osto pripravljen smodnik se pa zlasti z udarcem zelo rad užge, vendar pa tega ni vedel nlkdo. Nasprotno! Gospodar Vinko je mislil, da sploh ne bo nič s tem pepelnatim prahom, im je naroči'.!, naj ga poskusijo, če je sploh za rabo. Ce bo pa porab en. bodo pa imeli delavci dobiček, kar so morali za razstreljevanje skal potrebnii smod nik kupovati sami. Sam res ni iska! dobička pri tem smodmiku! Nesrečni Andrej je pripovedovali, da so že v soboto zvrtali luknjo v skalo, da bi jo v ponedeljek lahko takoj nabili Ivan je prinesel „novi pulSer“ Lovrencu se je novi smodn'k zdel kaj čudna »štupa«, ki ne bo imel3- učinka prti razstreljevanju, še manj je pa nevarna. Za poskušajo so ga vžgali in gorel je počasi in s sajastim, črni;m dimom kakor smola, pr^vi smodnik pa kar zacvrči. Rekel je, da ni za rabo, in naj ga neso kar nazaj in prinese ur8 v ega Kakor navadno delajo so tudi tega smodnika nasuli dve merici v luknjo, nanj dali zmečkanega papiirja, nato pa še zemlje, torej vse tako, kakor piri razstreljevanju s pravim smodnikom. Luknja je bila 80 cm globoka, ko je Andrej spustili nabijač vanjo in ga držal, Lovrenc je pa zamahnil s tolkačem in udaril z vso silo po njem. Mina je eksplodirala Srečo je imel Ivan! Ni namreč hotel nabijati, ker je Ml opFšen še od meseca julija. Tedaj je šel pogledat, ko se mina m vnela, a je prišel blizu. Šele iz bolnišnice je prišdl, kjer so mu ozdravili oči. Čeprav sta se- zagovoirnika dr. Fettilch in dr. Švigelj potrudila, da bi bila kazen vsaj pogojna, vendar je bili »kunštni« Tone obsojen na 3 mesece strogega zapora, gospodar Vinko je pa dobil 1 mesec strogega zapora in plačati mora 600 Din povprečnine, oba skupaj pa povrniti OUZD 4843 dinarjev ter plačati Andreju, kii ga je zastopal dr. Lokar za bolečine 5000 Din, za izgubljeno oko 5000 Din, 1000 Din odškodnine za izgubljeni zaslužek, a kar Andrej zahteva več, bo moral iskati s civilno pravdo. Zadnjič smo poročali o obsodbah zaradS tatvin najnevarnejših raizstreljiv. danes pa spet o 'zde-lovanju smodnika. Ailii so ljudje p o stoli otroci, da se igrajo s takimi stvarni in z življenjem samo zato. da bi prihranili nekaj dinarjev. Tudi ti pojavi so posledica sni ornega nomanilkanin! DOLENJSKE NOVICE Nabirajte zdravilna zelišča Po naših krajih raste nešteto zdravilnih zelišč, ne da bi se revno dolenjsko ljudstvo zavedalo vulke vrednosti tega narodnega premoženja. ki sega v milijone in milijone, pa se neizrabljeno izgubite v nič. Z malo večjim razumevanem naj bi oblastva. predvsem s reski in občinski kmetijski odbori, pričeli delovati tudi v tej smeri in naj bi z nedel skimi predavani! po občinah ljudstvo poučili o vrednosti nabiranja zdravilnih zelišč, ki jih je pri nas mnogo in'res odlične kakovosti. Napraviti Iv bilo treba tudi več vzorcev in jih razstaviti v posameznih občinah, kar bi med ljudstvom vzbud lo več pozornosti in uspehi ne bodo izostali. Sai je lanska propaganda ki Jo je rm na Dva velika požara In roparski napad Dva velika požara in -©parski napad je razburil te dni vso Dolenjsko. V Gradišču on št Jerneju je nastal pri posestniku Matiji Pavšiču pri belem dnevu požar, ki ie v nekaj urah uničil gospodarska poslopja, mnogo onodte in sena-Gasilcem, ki sp prihiteli na pomoč, se je posrečilo požar zajeziti in so rešili vsaj sosednja po lop ja. ki tli h je plamen že objemal. Drugi, nočni požar je pa nastal nrj posestniku Jožetu Pevcu na Mali Loki pod Čatežem. Sumijo, da je bili ogeni podtaknjen, ker je pričelo goreti hkraitu na dveh straneh. Pevcu je pogorelo vse, tudi 6 glav živine in šili krajih izvedla le zasebna pobuda, pokazala že precej lepe uspe h e. ko ie bilo nabrairh in prodanih za nad 100.000 Din zdravilnih zelišč. Vse to pa :e malenkost v primeri z velikansko vrednostjo, ki jo še hranijo naši gozdovi, travniki in polja, in naj bi v bed če dobro izvedena prooagand i prinesla res zadovoljivih uspehov-Isto je pri nas gobami. Naš človek nabira samo jurčke mavrahe in lisičke, d oči m drugih užitnih gob ne pozna. Nevednost ie spet kriva, da brez haska gine htdi tu važen dcil narodnega premožente. pa je nuino. da se ukrene vse. da bodo ljudje izkoristili to. kar danes radi nevednosti pustijo še propadati. je* popolnoma uničen. Navzoči gasilci so z velikanskimi napori omejili požar, da se ni razširi še na* prei. Še posebno mnogo pa ljudstvo ugiblje o neznanih roparjih. k(_ sta v prilazni čat-ežki oko'ici v Selih oplenila samotno kmetijo in sta z revolverji v rokah prisilila posestnika Sluga Matijo, da jima ie izročil Din 5000, katere je pnsestj'1^ preti ta večer dobil kot vrnieno posojilo. Sodijo, da le bilo domačima roparjema znano o tem vrtite nemu posojilu in sta se revolverjev poslužila le, da oplašite posestnik« in se jima ie namen v polni meri tildi posrečili. Gospodarske vesti Bogat ribolov v Dalmaciji. V zadnjih dveh tednih je ribolov v severni Dalmaciji prinesel tamošnjim ribičem prav lepe uspehe. [Večino blaga so prodali na not* ran j i trg, dober vagon pa je šel v Italijo. Rumuni na Jadranu. V začetku aprila prispe na Jadran večja iz* letniška družba iz Rum unije, ki bo ostala na Jadranu delj časa. Dalmatinski siromaki so te dni dobili 7 vagonov koruze. Čim je koruza prišla, so jo merodajni organi pričeli deliti med siromake, ki so vso zimo preživeli v največ* ji bedi. Italijanska vlada je prepove* dala povišanje dividend. Povod za ta ukrep je dala skupščina ne* ke večje svilarne, ki je namera* vala povišati dividende. Filmska družba »Jugoton«. Te dni bodo pričela v Beogradu po* gajanja med jugoslovanskim Prosvetnim filmom in neko nemško družbo za ustanovitev našega film skega podjetja, ki naj bi nosilo naslov »Jugoton«. Izvoz lesa v Nemčijo. V Šibe« ni k je prispela večja skupina za* stopnikov neke večje nemške fir* me, ki se zanima za naš les. Za* stopniki so kupili manjše količine lesa kot vzorec za bodočo kup* čijo. Pivovarniški kartel med skop* Ijansko in sarajevsko pivovarno b<» baje s 1. aprilom prenehal, ker ®o nastopila med delničarji nesoglasja. Na naše blago, ki gre v Fram cijo, je Francija dovolila znatne. olajšave s tem, da je znižala uvozne takse. Iz mariborske kriminalne malhe Maribor, 27. marca Na Frankopanski ulici sta se vecraj popoldne hudo sprla 30 Jetna delavčeva žena Matilda M. 'u njen mož, ki sta že delj časa v ločitvenem procesu Prepir je že* n° tako potrl, da je šla nato v sv°jo soho in izpila večjo količi* n<) lizola. Poklicani reševalci so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ne* 8r°čni ženi rešili življenje. Ikalski mojster Karl Rupert je "Uel včeraj hud glavobol. V dobri 'eri’ da mu bo zdravilo pomagalo zavžil večjo količino nekega Praška. Učinek je bil grozen. Moj ,tr je n adom a po vsem telesu ** r°mcl. v bolnišnici skušajo ne« rcčnežu pomagati, i, ueraj popoldne so v franči« ' anski cerkvi zasačili dva mlada _ utica, ki sta vlamljala v puščico «t „Cerkvene darove. Poklicani ka k"''* priiel I-* lctnega Jan* žal ’ ^ru8* vlomilček pa je zhe* ^ra t a ravo^asno skozi stranska M stanovanje zasebnice Fani se j ‘n Zlne nn Radvanjski cesti mile ntoPazno splazil neznan vlo* tom Jn ?dnesel prstan z briljan* reden 1.000 dinarjev. Razkrinkani lažni Inženjer Aretiran, ko je nameraval izvesti Zagreb, 27. marca. Predvčerajšnjim so v Zagrebu aretirali Andreja Mustafina in njegovega pomagača Mihajla Zale-skega, ki sta velikopotezno pobegnila nekatere ljudi, ki so verjeli, da je Andrej Mustafin dedič milijonov v zlatih frankih in po poklicu inžener- Junak dneva Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da so časopisi po vsej Jugoslaviji pisali obširno o Andretiu Mustafinu kot dediču milijonov. Tedaj je bil mladi Andrej dolgo junak, o katerem so sanjale mladenke. godne za ženitev. Dobival je od vsepovsod pisma, v katerih So mu dekleta odkrivala svojo ljubezen. Razočaranje vseh teh po zalem mladeniču, ki je obenem dedič milijonov, hrepenečih src. bo veliko, zdaj ko se je izkazalo, da Andrej Mustafin ni inženjer, še mani pa dedič milijonov v zlatih frankih. Sleparije Mlademu Mustafinu se je posrečilo. da je potegnil mnoge ugledne osebe, s katermi ie prišel v stike kot dedič miiliionov in ruski aristokrat: potegnil pa je tudi časopise, ki im ;e dajal izjave in fotografije. da so o njem pisali v dolgih stolpcih. Mustafin je lovil svoje kaline zadnje čase v Zagrebu. Nastopil je vedno samozavestno kot dedič miljonov z vizitko z plemiškim grbom. Toda policija je posegla vmes in naredila konec vsem Mu-srtafinovim pustolovščinam. Sicer bi živel bogve še kako dolgo na račun lahkovernih ljudi. Pumpanje Potem ko so •udi zagiebški časopisi p mrčali, da je dedič m li-;onov, je knJ-cj Mustuvn na debelo pufnpa! Zagrebčane in si izposoje val ve'tike vsote kot pred-jem na svoje milijone- Mimog-eds I ie tudi dek'etom, ki so se bale, da bodo ostale stare device, obljubil, da jih bo vzel za ženo .n jena ta način izvabil od njih denar. Kot Inženjer V ponedeljek je Mustafin naredil načrt za novo veliko pustolovščino. Na postajališču za avto-taksije v Palmotičev* ulici si je izbral najlepši in najudobnejši avto in vprašal šoferja, ali oi ga peljal v Ljubljano in v Beograd. Šofer je z veseljem sprejel naročilo, saj so časi težki tudi za zagrebške avto-taksdje- Mustafin si je pridobil šoferjevo zaupanje z neverjetno velikopotezno in rafinirano pustolovsko gsto. Predstavil se e namreč šoferju za »inženjerja banske uprave«, ki mora službeno odpeljati v Ljubljano in nato v Beograd veh-ko vsoto denarja v spremstvu šefa krimina'nega oddelka zagrebške policije in uradnika iz Ljubljane. Šoferju je zabičil, da mora ostati vse v tajnosti, ker gre za »državne interese«. Šofer je pristal. Pogodila sta se za ceno 5-50 Din na kilometer. Preložena vožnja Mustafin je naročil šoferja za isti dan ob 6. uri popoldne. Z avtom je pa prišel sam lastnik avta .Stalila- »Inženjer« je pa vožnjo preložil, češ. da zaradi tehničnih razlogov ne more odpotovati Rekel pa je, da bo že telefonično poklical, ko bo določeno, kdaj bo odpotoval In res je v torek zjutraj »inženjer« telefoniično poklical podjetnika Stalila in ga vprašal, kje je njegov avto. Rekli So mu. da v Gunduličevi ulici. Aretirana Tam je Mustafin našel šoferja in pm rekel, da mora najprvo preizkusiti avto. Šofer je fanta od peljal do Stenjevca. Med potjo so tudi pili v gostilna. Plačal je seveda inženjer. Na Prilazu je mora! šofer prav počasi voziti, da je gospod inženjer videl, če ga na ov.n- veliko sleparijo ku čaka šef kriminala- Šefa kriml1 nala pa ni bilo. Pred hotelom Kovač je potnik izstopil in dal šoferju svojo vizitko na ime inženjerja Andreja Mustafina. Za vožnjo je plačal samo 60 D;n namesto 120 Din. Obenem je naročil šoferju, naj pride ponjš ko ga bo telefoniično poklical. V sredo popoldne je inženier res naročil avto- Šofer pa ni prišel sam. Spremljali so ga pravi detektivi. ki so aretirali lažnega inženjer ja in lažnega šefa kriminala, ki je b:l Mustafinov pajdaš Mihajlo Zalesti. Tako je končala delikatna državna misija tega dediča milijonov. Policija, ki je imela Mustafina v evidenci kot nevarnega pustolovca, ki je zaradi sleparij že sedel, zdaj preiskuie. kakšno velesleparitio sra Mustafin in Zalesti pripravljala z velitim potovanjem v Ljubljano in Beograd- Značilna cesta v vasi na Javi, ki .il pravijo dežela večnega sonca — Sadjarjem v preudarek. Po. mladansko sajenje direvja gre h koncu. Rnizveseljivo je dejstvo, da »o oddale naše najpriananejše drevesnice do sedaj sikonaj vse sadno drevje, določeno zn oddajo. Iz družbene drevesnice je bil odjem precejšen, kakor že dolgo ne. Narekuje nam dolžnost, da pravočasno opozorimo vse naše cenjene odjemalce sadnega materijala, da pazijo pri saditvi drevja. Med najvažnejša dela pri sajenju naj bo omenjeno zlasti letos, zadostno zalivanje, posebno, ako ne pade v kratkem izdaten dež. V to smo primorani opozoriti sadjarje, da ne bo pozneje morebitnih pritožb glede kakovosti dobavljenega sadnega materijala. Kmetijska druiL ba v Ljubljani Sedemletna Marica sedi z materjo pri zajterku. Marica bi bila pa rada že velika, zato krepko opominja ma-mo: — Mamica, tak pokrij vendar kavo, saj bo vsa panorama izpuhtela! čitajte „Glas naroda" Največja ladja na svetu »qneen Mary«, ki so jo v četrtek izvlekli iz r«*Ke Eiyde v zapadni Škotski v morje ter jo poslali v pristanišče Southhampton MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 76 »Bill — Bill — ati je mogoče ? — Bill — govori, pripoveduj — povej — !« »Tak saj sem vam povedal, kakor rečeno,« je miril BiH Jacka in napol sočutno, napol začudeno gledal tega človeka, ki je dirjal po sobi in tako divje mahal z rokami. Billovo ravnodušnost je zdaj naenkrat pomirila Jacka. Obstal je sredi sobe in napeto gledal svojega pomagača ni usta, kakor bi vsaka beseda pomenila zainj življenje ali smrt. »Gospodar, vse to je — kakor rečeno — neizpodbitna resnica, je pripovedoval Bill Doktor Spencer mi je vse natanko povedal. — To je tudi vzrok, zakaj Dan ni mogel najti njenega groba - ker tega groba sploh ni! Gospodična Morris živi. kakor rečeno - « »Ona — živi!« je vzdihnil Jack, počasi stopil k Billu in ga objel. »BiH, B'11, nikdar ti tega ne pozabim. BiH. zvesti, dragi moj pomočnik o, prevelika, prelepa je ta sreča!« Bill se je ves srečen oklepa! Jacka s tako silo, da se je skorajda sesedel. In tako sta dolgo stala objeta dva moža. dva prijatelja od zdaj ko brata ... Ko je Bill po dolgem času sto-piil iz Jackove sobe, je na hodniku zagledal Maggy. tala je tam ves čas ko kip. Sama ni vedela, kdaj in kako se je znašla tam, vedela je samo to, da je odslej njena ljubezen do Jacka brezupna, izgubljena. Tresla se je po vsem telesu in težko je sopla. Tisto lopo, plavolaso dekle, čigar sliko je videla na Javkovi mizi — živi —, slišala je bila. ko je Bill to povedal Jacku. In Jack, ta groziti človek, ki ga je ona na skrivnem tako vroče ljubila — bo zdaj iskal ono dekle in jo gotovo tudi našel. In potem? Ni smela pomisliti na to, kaj bo potem. — Lahno je kriknila, ko jo je nenadoma ogovoril BiH: »No gospodična Barke — kaj Pa vam je? Kaj na se je zgodilo? — Aha!« je pristal s pridušenim glasom m s prstom pokazal na vrata Jackove sobe. »Vi ste prisluškovali, gospodična kaj ne?« Maggy je trdovratno molčala. »No, saj si lahko mislim, kaj ste1 delali, tu,« je ravnodušno pripomni! Bill. »Toda zdaj se ne da nič spremeniti — ne morem pomagati, gospodična, čeprav sem včasih želel, da bi vi prišli na mesto zaročenke našega gospodarja. Zdaj pa žalibog ne bo nič iz tega, kakor rečeno.« Maggy je samo globoko vzdihnila. »Da, gospodična, res sem to želel. kakor rečeno! je ponovil BiH. iMilsil sem sl, da bi bilo dobro, če bi se bol naš gospodar nekoliko porazvedrll in raztresel. — No, zdaj bo pa vse drugače, gospodar se bo spremenili, ne bo več tako potrt h melanholičen, kakor rečno. — No, vi boste pa. tudi kmalu vse to preboleli, kajne, gospodična. Vse se da pozabiti, kakor rečeno — « »'Nikdar!« je vzkliknila Maggy in zbežala v svojo sobo. PRIPRAVE ZA MAŠČEVANJE. Nekaj dni po Jackovem razgovoru z Billom je zavladalo po vsej skrivnostni hiša in na »Terorju« nenadna živahnost. Pregledovali so »Teror« in pripravljali vse kar je bilo potreba za daljše potovanje. Proti večeru je poklical Jack Jima. »Ali ste vse pripravili, Jim?« »Vse, gospodar. BiH je že na ladji in vas pričakuje. Lahko odrinete vsak čas.« »Dobro. Zday bom še tebi dal potrebna navodila. — Jaz odpotujem zdaj na Škotsko. Ne vem še, kdaj se vrnem, mislim pa, da kmalu. Vsa pisma, ki bodo medtem prišla sem, pošlji za menoj na že znanj naslov.« »Razumem gospodar,« je strum no odgovoril Jim. »Za časa moje odsotnosti še naprej marljivo iščite tisti dve Španjelki. — A Pitt, kaj pa je z njim. ali se ni še nič pojavil?« »Ni, gospodar. Vsem svojim ljudem sem naročil, naj ga poiščejo in opazujejo, toda doslej ga še nihče ni videl. Bojim se, da ta lopov igra dvolično igro!« »Tega ne verjamem. Njegova gospodarica ga ni bogve kako dobro plačevala, on pa je zelo pohlepen. Ne ne, jaz mislim, da ga zato ni nič na spregled, ker je ne more najti,« »No, tudi to ni tako nemogoče«, je menil Jim. J,im je tudi opazil, kako razburjen je njegov gospodar, čeprav se je Jack trudil, da bi prikril to razburjenje. Jack je hotel še nekaj reči. tedaj pa je potrkalo na vratih, in vstopila te Maggv. Maiggv se je zadnje dni zelo spremenila. Njena, nekdaj tako rožnata lica, so bila zdaj bleda in upadla. Jack se je začudil tej nenavadni m nagli spremembi im je sočutno vprašal: »Gospodična Maggv, kaj pa vam je? Ali ste bolni?« Maggy je vsa v zadregi odgovorila: »Ne — ne počutim se dobro, toda to bo hitro minulo — toda, nate tole---------« Izročila je Jacku pismo. »Kaj pa je to?« je hlastno vprašal Jack. »Odkod imate to pismo?« »Našla sem ga na stopnjicah, — kako je prišlo v hišo, ne vem.« Jack je nervozno odprl pismo In ga preči tal — bilo je od Tereze. Pisala mu je, da ni več voljna čakati. Zahtevala je od njega sestanek, na kraju, ki naj ga sam določi. Da je pripravljena čakati največ še štiri dni na njegov odgovor, potem bom pa ubrala drugačne strune, če ne ustreže njeni žehjli. Zaznamovala je tudi kraj, kamor naj pošlje odgovor na to pismo. Ko je Jack pismo prebral, se je zaničljivo nasmehnil, potem pa sedel k pisalni mizi, napisal kratko pismo, in ga izročil J umu: »Jime, še nocoj odnesi tole pismo na Cambndgeski most. Ob vznožju četrtega stebra boš videl majhno špranjo, tam ga zatakni. Stvar je zelo važna — pazi, da te kdo ne vidi. — Zdaj veš vse, kaj imaš storiti.« Jack je zdaj dal roko Jimu in Maggy. Maggy pa mu je prožila samo prste, hladna kot led. Jack jo je ostro pogledal, toda m rekel ničesar in zapustil sobo. Maggv pa mu je neopaženo sie-dula. Sledila mu je po hodnikih in stopnicah dol do skrivnostnega pristanišča, kjer je ležal »Teror.« Ko je videla Jacka vstopiti v ladjo, je grozeče dvignila pest in oči so ji divje zažareie. »Le potuj k svoji Eli!« je mrmrala. »Toda ona še ni v tvojem naročju in tudi ne bo, za to bom že jaz poskrbele. Gledal si z viška name, čeprav si videl -n vedel, da te vroče ljubim. — Toda vseeno postaneš moj — samo moj — ne pustim, da bi se združil tisto, ki je pobegnila od tebe — ne! Ni te vredna...« Počasi in zamuSlijeno je stopala Maggy po stopnicah navzgor in premišljevala, kaj naj stori. In hitro je dozorel v njej sklep. »Poiskala bom tisto španjelko — ona gotovo ve, kje je Ela. Ona mi bo pomagala! Sama ne bo vedela, da pomaga meni, ne pa sebi.« Ko je prišla na mostovž, je tam stal Jim, nejevoljno obračajoč v rokah Jackovo pismo. »Zakaj ste pa iako slabe volje, Jim?« ga je.vprašala. »Vraga, kaj ne bi bil!« je godrnjal Jim, »Za nocoj sem domenjen s tovariši za nekaj okroglega, zdaj pa moram nesti to vražje pismo v mesto. Pa bo šlo vse tisto po vodi... vrag res!« Maggv so zasijale oči. Nenadoma se ji je nudila ugodna prilika, da pride v stik s Terezo. — Prijazno je zdaj rekla Jimu: »No, to pa venda: ni nič ta ko hudega! Dajte >ismo meni — jaz ga lahko odnesem tja!« Kdo je bil veselejši od Jima! »Kaj, ali bi res hoteli storiti to zame? O prav lepa hvala, gospodična! Saj veste, kam je treba pismo ponesti. Saj ste bili poleg, ko mi je gospodar naročil.« »Zamesite se name, Jim. Vse bom dobro opravila!« Astrološka napoved za 28. marec. V splošnem kritičen dam, ki prinaša razočaranja, izgube, težave, in ovire. Za poslovno življenje slab dan. Tudi za promet nič dober; zato opustite potovanja. V politiki utegnemo slišati senzacionalno vest. Opravki pri oblast n i-jah danes ne kažejo dobro. Ne sklepajte danes pogodb. — Za zakonsko im Hjubavno življenje enako neugodni aspekti kakor včeraj. V šoli dobe otroci pismeno nalogo: »Obisk pri teti«. Najkrajšo je napisal Janezek: »Tete ni bilo doma«. Iz domačih gajev Pesem starega Kranjca (Odlomek.) Kaj doživel sem na svćfi? Bog se usmil', kaj se godil Vsak nerodno če živeti In pregrčhe kraja ni. Vsak čez hude čase toži. Da nikjer ni dnarja vzet; Pa si sičp sam težo množi, Potlej z lahko če živet. Kar srce je zlezlo v hlače, U opasico pa vrat. Glava biti če drugače. Jela torej se mižat. Mladi star’ga več ne sluha Stari mlad’ga še spoštuj! Moj Bog, kaj še človek skuša, Svčt pa je če dalje huj. ,Ni ga več moža besčde, Ko bi z lučjo ga iskal, Namćst mož so brze zmede. Noč’jo včdčt kar je prav. Delavci le na golfijo Dčlajo in na oko. Kupci imajo odrti jo Za tovaršico zvćsto. Zenske naše več ne znajo Tihe sramožljive bit’. Vse z jezikom obravnajo, Zlodja znajo ž njim krotit'. Se po dviških šapi jih praha. Proč so prešli že povsod; Cganost se za mizo znaša, Dvištvo šlo za duri v kot. O ko b’ rajnci oživeli, Vidli, kaj je zdaj na svćt', Za glav A bi se prijeli, Naglo si želćli vmrćt’. ★ Te kitice so povzete iz »Pesmi starega Kranjca«, ki jo je sprejel dr. Razlag v svojo »Pesmarico«, na svetlo dano i. 1S63. kdo je to pesem, obsegajočo 20 kitic, zlo* žil, ni znano. Pesmarica jo zazna* menuje kot »Narodno«. Je pa ta pesem starega Kranjca tudi da* nes še aktualna, vsekakor nam predočuje, da tudi takrat niso bi* li bistveno drugačni časi kot so danes. Zdravnik, rodom Škot, je ležal na smrtni postelji. Zato pokliče ženo ter ji naroča: — Ko bom umrl, draga moja. ml moraš postaviti lep spomenik. Prav nič ne smeš štediti, samo da bo spomenik res lepi Zena to možu svečano obljubi. Štirinajst dni po smrti je že imel pokojni mož spomenik na grobu: v zemljo zasajen kol, na njem pa — stara or-dinacijska tablica iz emajla: Dr. Artur Salamander, ordinira od 2—8 popoldne. Dva trgovca sta so ra zgo var jala o pomenu reklame za trgovca. Kdon to nazorno razloži: — Dobra reklama je nujno potrebna. do slučajno gos znese jajce, je popolnoma tiho, čo pa kokoš znese jajce, pa takoj vpije, da jo sliši ve* svet. In baš zato se kokošjih jajc veliko več proda, kot pa gosjih! * — Kdaj so tvojo novo dramo tad-njikrat igrali? — Na premijeri! NAJNOVEJSA POBOĆILA Nov italijanski uspeh Asmara, 27. marca. T. O. po« roča, da se je včeraj popoldne razvil boj med četami rasov Kase InSejuma z italijanskimi četami v Tembijenu. Pri tej priliki so ita» lijanske čete popolnoma prema« gale abesinske. Avioni so nato sledili pobeglim abesinskim vo« jakom ter jih z bombardiranjem in strojnicami mnogo pobili. Na južnem bojišču v Sidamu so avioni bombardirali postojan« ke rasa Makom ena, ki so sedaj popolnoma uničene. Odpor abe« s inske vojske bo po teh bomb ar« diran j ih popolnoma nemogoč. Doznava se, da se Adie> Abebe iz gotovih razlogov ne bo bombar* diralo. Kakšen bo Hitlerjev odgovor Berlin, 27. marca. 1. Doznava se, da bo Hitlerjev odgovor, ki bo poslan v London v torek, imel zelo odklonilno vsebino. Hitler bo v tem odgovoru dokazoval, da so njegove zahteve — zahteve celokupne, ga nemškega naroda, ki se bo verjetno 29. t. m. z ogromno večino izrekel za politiko svojega Fiihrerja. Radi tega so v Berlinu mnenja, da se situacija, v kolikor se tiče francoskega stališča, po tem od. govoru sploh ne bo spremenila. \ nemških krogih opažajo z za. dovoljstvom vedno bolj razumevajoče zadržanje britanskih uradnih krogov glede teženj nemškega naroda. Listi zelo kritizirajo franco. site kroge, ki se nikakor nočejo potruditi, da bi dosegli vsaj ono toč. ko potrebnega razumevanja nemških narodnih teženj, da bi bilo mogoče osnovati novo pogodbo o kolektivni varnosti Porenja in inte-greliteti držav, ki mejijo na Nemčijo v tem delu bivšega demilitari ziranega pasu. Odločitev v senatu Beograd, 27. marca — Včeraj je senat nadaljeval podrobno razpravo o proračunu. Namesto dolgih govorov senatorjev smo včeraj slišali dolgo ekspozeje posameznih ministrov. Razprava pa je v splošnem potekala brez vsake debate. Zaključno glasovanje o Proračunu se pričakuje danes pozno svečer, ko pride na vrsto finančni zakon. Takoj po prečitanju zapisnika je vzbudila pozornost zaideva senatorja Vojislava Protiča, da se v zapisnika ugotovi, da predsinočnja seja ni kila zaključena zaradi tega, ker bi te bilo kvoruma, marveč zato. ker ni kil prisoten na seji niti en član vlade, •ako da senat ni mogel nadaljevati Proračunske razprave. Zapisnik se je v tem smislu popravil. Konec podrobne razprave Nato se je nadaljevala podrobna Proračunska razprava. Na vrsti je bil nNprej proračun ministrstva za grad-"le- Ekspoze je podal minister dr. Marko Kožni, ki je govoril nad pol-f>'go uro. Na neki medklic je izja-Kdor me noče poslušati, mu ni roba! K proračunu prometnega mini-rstva je podal ekspoze dr. Spaho, .3° govoril nad dve uri. Tudi tu je Prišlo do prerekanja. Prav tako dolg 6 kil minister dr. Kaludjerčič glede )e)-'ega re8ora* Kakor vsi prejšnji, dob, / Prora^un sProjet brez Dolgi govori in polemika 0 k ato bi bo imela pričeti razprava gkroučnnu kmetijskega ministrstva, ko ? °r dr' Frangeš je pripomnil, da ra, lr‘l skoraj dve in da naj se zato Eni]r,avR pospeši. Podpredsednik dr. ti| uK°tovi, da kmetijski minister *a s..V Z°^’ preide na ministrstvo Jan|tJ!'w *n rU(*° in prosi ministra a, da poda svoj ekspoze. Ta pa se brani, češ da ni kvoruma: Pred praznim senatom nočem govoriti. Prišlo je do prerekanja, v katerem je senator Banjanin izjavil: Prosim g. predsednika, da se v zapisniku ugotovi, da ministri obstruirajo. Ker se minister Jankovič še vedno izgovarja, da ni kvoruma, ga predsednik senata dr. Krni j opozori, da ima samo predsedujoči pravico ugotavljati, ali je podan kvorum in koliko je navzočih senatorjev. Šele nato je minister Jankovič podal svoj ekspoze. ki je trajal do 16. ure. Sledili so proračuni kmetijskega ministrstva, ministrstva za trgovino In industrijo, ministrstva za socialno politiko ter ministrstva za telesno vzgojo. Tudi ti proračuni so bili sprejeti. Predsednik je nato ugotovil, da je razprava o računskem delu proračuna končana ter da bi se morala pričeti razprava o finančnem zakonu. Pismo predsednika vlaue Tu pa je predsednik prečital pismo predsednika vlade, ki se glasi: »Spoštovani gospod predsedniki Ker ste mi sporočili, da je razpoloženje senata, da se debata o državnem proračunu čimprej konča, vas obveščam, da nimam nič proti temu ter sem pripravljen naprositi gg. resorne ministre, da skrajšajo svoje ekspozeje, da bi se mogli vsi proračuni sprejeti še nocoj. Ker pa je finančni odbor senata Izvršil važne spremembe v finančnem zakonu in ker je odločitev senata o tem vprašanju ogromne važnosti za nadaljno usodo proračuna, bi želel v Imenu vlade, da podam o finančnem zakonu pojasnila, ki so potrebna. Ker pa sem zadržan po neodložljivih poslih, ki so vam osebno znani, ne bi mogel prisostvovati tej razpravi, ako hi se že nocoj razpravljalo o finančnem zakonn. Zato vas prosim, da to Ras Nasibu živi AtHs Abeba, 27. marca. a. Uradi, no se demamtirajo vesti, po katerih je bil pri zadnjem italijanskem bombardiranju v Ogademu ubit ras Nasibu. Tudi so vesti o velikem napredovanju italijanske armade in o popolnem uničenju abesinske vojske zelo netočne. Abesinske čete so imele res mnogo izgub, toda se še vedno lahko z uspehom borijo. Na severu se vrše boji še naprej. Cesar Haile Selasie je danes obiskal ranjence. Van Zeeland v Parizu v važni misiji Pariz, 27. marca. r. Doznava se da bo v kratkem prispel v Pariz belgijski ministrski predsednik van Zeeland, ki bo vodil razgovor re s Flandinom in drugimi držav* niki glede nove situacije v Pore* n ju in glede mer, ki se imajo na to podvzeti. razpravo odgodite za jutri dopoldne ob 10.« Senator Popovič je nato predlagal resolucijo, ki ugotavlja, da senat brez svoje krivde in proti svoji volji ni mogel že danes izvesti zaključnega glasovanja o proračunu, ker se je razprava zavlekla zaradi predolgih eks-pozejev pri posameznih resorih. Senat odklanja vsako odgovornost za morebitne posledice, ki bi iz tega nastale. Senat je sprejel to resolucijo z burnim odobravanjem, nakar je predsednik sejo ob 21.15 zaključil in napovedal prihodnjo za danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: 1. razprava o finančnem zakonu In zaključno glasovanje o proračunu, 2. poročilo imunitetnega odbora. Seja klubov Včeraj popoldne sta imela svojo seje klub senatorjev JNS in novo ustanovljeni Delovni klub. Za danes popoldne pa je sklicana seja izvršnega odbora JRZ, ki ga tvorijo dr. Sto-jadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Poročali smo že o zasedanju stalnega jugoslovansko-nomškega trgovin skega odbora v Zagrebu. Kakor nam od tam poročajo, bo zasedanje te dni zaključeno. Sestavlja se že zaključni protokol, ki bo še pred zaključkom zasedanja predložen obema vladama v odobritev. Doseženi sporazum se tiče cele vrste vprašanj o trgovinskem in plačilnim prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Ko bo delo odbora zaključeno, bo izšel poseben komunike. Posvetovalni organ finančnega ministrstva Za člane posvetovalnega odbora finančnega ministrstva za leto 1936-37 Revijo modno si oglej, da lepa je naprej povej 1 so Imenovani: Mihajlo Brkič, kasacij-ski sodnik iz Beograda, Jovan Sav-kovič, kasacijski sodnik iz Novega Sada, Jovan Mgovčevič, član Glavne Kontrole, dr. Milan Bartoš, univ. prof. iz Beograda, dr. Pavle Rastovčan, univ. prof. iz Zagreba, Djordje Raslč, načelnik oddelka drž. računovodstva, Zivorad Miklč, drž. pravobranilec iz Beograda, Pavič Obrenović, apelacijski sodnik iz Beograda, Anton Krej-či, svetnik 'zbornice za TOI v Ljubljani, Vaša Jovanovič, predsednik industrijske zbornice v Beogradu. Jezdi-mir Djokič, zastopnik bančnega udruženja v Beogradu, inž. Vasilij Markovič, predsednik udruženja inženjerjev in arhitektov v Beogradu in Ivan Varga, predsednik glavne zadružne zvez0 v Beogradu. Po govoru senatorja dr. Kramerja je predsednik dr. To mačić odredil odmor. Ob 12.20 pa je nato sledila podrobna razprava o proračunu. Razprava je bila strogo stvarna in je potekala v popolni soglasnosti Do člena 35 finanč_ nega zakona so bili vsj paragrafi sprejeti. Pri členu 35, ki se nanaša na izprememlbo glede nakupa zemljišč po tujcih v oddaljenosti 50 km od državne meje, pa je nastal tak položaj, da je predsednik senata moral odrediti glasovanje. Najprej je odredil, da naj gg. senatorji, ki so za ali prot; obsedijo oziroma vstanejo. Zaradi popolne jasnosti pa je nato, ko je ugotovil, da je večina senatorjev glasovala za izipremembn, odredil še poimensko glasovanje. Tajnik Djuna Kotur je po seznamu pozival gg. senatorje, naj se izjavijo za ali proti. To glasovanje je pokazalo, da je za izpre. membo, ki jo je predlagal finančni odbor senata glasovalo 41 senatorjev, proti pa samo 37. Vseh senatorjev je 87. Prisotnih je bilo 78, odsotnih pa 8, predsednik dr. Tomašič nj glasoval. Za izpremem-bo so glasovali člani JNS kluba, proti pa člani Delovnega senatorskega kluba in člani vlade, ki so senatorji. Izmed slovenskih senatorjev je glasoval proti edinole senator Gregorin, vsi ostali pa za iapremembo. Po tem glasovanju se je nadaljevala razprava p ostalih izpremembah. Tudj tu je dobil večino finančni odbor, ki je te iz-premembe predlagal, tako da je treba reči, da bo senat predlog o proračunu s fina on im zakonom vred vrnil Narodni skupščini v po. noven pretres. 'VERMOUTHI boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO K O LIĆ — Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.-— Dubrovlć je odgovoren Ljubljana, 29. marca. Lani 21. junija je po Ljubljani zašumela senzacionalna tajnost, (ta je revizija na glavni carinarnici ugotovila ogromne defravdaci-ife, a senzacija je bila še popolnejša, ko sc je v trenutku razširilo po vsem mestu in okolici, da se je krivec takoj ustrelil naravnost v srce. Najbujnejša fantazija je že do večera ustvarila milijon-sike svote im napravila iz glavne carinarnice pravi roparski brlog, češ, d,a so večino uradnlištva uiklenjeno odpeljali v zapor, drugo jutro so pa vedno zanesljivo najboljše informinani že pripovedovali, da so tatove že odgnali v Beograd. Razočarana javnost je pa kmalu izvedela, da bo ustreljeni kmalu ozdravel, še hujše razočaranje je pa pomenila vest. da sploh nima sokrivcev in tudi m bila potrebna nobena druga aretacija 1 Od senzacije je (jstala skoraj navadna defirav-dacija, edino, da je vsota precej visoka, ker glavna carinarnica pač posluje z mii!)!jonskimi vsotami. Dne 15. novembra je prišel ekonom mest. ljubljanske glavne carinarnice Brane Dubrovič pred mali senat, ker je poneveril denar, ki bi ga bil moral izplačati naslednjim podjetjem: ljubljan- ski mestni elektor,mi 32.791.60, tvrdki I. B'onač 11.490.75, knj.go-vezniici I. Bonač 2690.50, Dominiku Cebinu 5284 in tudi I. Pogačnikovi tvrdki za kurivo 11.379.50, Feliksu Urbancu 1601, A. Merharju 602, I. Snoju 250, A. Prelogu 553, I. Kolarju 1535 in raznim dobaviteljem zn carinske oVme.ne oddelke 2613.79 Din. Obtožnica Dubrovič i tudi dolži, da je pora- 1 za svoja dejanja Obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije bil izkupiček 10.701 JO Din za prodiane uradne publikacije m izkupiček 2340.25 Din za p: .1 mi stari arhiv, nadalje 100 Din takse za žigosanje igralnih kart, ki sta jo poslali davčni upravi Maribor . okolica in Brežice, kar vse skupaj znaša vsoto 90.733 dinarjev, poleg te vsote je pa še izkupiček za 6118 malrk po 50 Din za žigosanje igralnih kart in domine, namreč 305.900 Din, torej v celoti skoraj 400.000 Din Dubrovič že pri razpravi ni tajil, ter se je zagovarjal, da je zaradi zidanja hiše prišel v denarne^ zadrege im si pomagal na ta način, da si je denar pričel izposojati iz blagajne ekonomata, ki mu je bi,a zaupana. Tako narejenega pnimiamkljaja v blagajni ni mogel povrniti in vsota je vedno naraščate. Priče so pri prvi razpravi izjavite. da je bil Dubrovič dober in silno darežljiv človek, večkrat pa tudi potraten in celo zapravljiv v veseli družbi, ko je nastopali kot razuzdan bogataš. Kupil je vse, kar je videl, in žive! Skralino lahkomiselno, da so ga prijatelji smatrali za abnormalnega. Ko je zagovornik dr. Cesnik tudi dokazal, da mora biti osumljenec dedno obremenjen z duševnimi boleznimi in skrajno degeneriran, ker se tudi samomo-mi, kakor duševne in telesne hibe ponavljajo med njegovimi naj-blžjimi sorodniki, je bila prva razprava preložena, da so Dub-rovlča opazovali im preiskovali psihiatri, ki so pa izjavili, da je odgovoren za svoja dejanja Tudi za damaišnjo razpravo, Ki se je pričela šefte ob 11., vlada ........... r ' Za Helgoland so Nemci zgradili nov reSevaJnl čoln, ki ima dvojno dno zračne kabine, tako da se sploh ne more potopiti. Imenovali so ga po Danijela Denkerju, ki je bil vodja reševalne postaje na Helgolaudu In je rešil vsega 822 brodolomcev največje zanimanje, saj je dvorana št. 79. polna do zadnjega kotička, med poslušalci je pa tudi več carinskih im f.namenih ter drugih uradnikov. Razpravo vodi predsednik malega senata s. o. s. Kralj, pri se d-nika sta pa s. o. s. Gorečan in s o. s. Kovač, obtožbo zastopa državni tožilec Goslar in brani Dubroviča še vedno odvetnik dr. Cesnik, navzoč je pa tudi zastopnik državnega pravobraniteljstva. Obtoženec je popolnoma miren in v svetli pomladanski obleki izgleda boljše kakor pri prvi razpravi. Pazljivo posluša čitanje izijav raznih prič im izvedencev, ki se dolgočasno vleče skozi vso razpravo, da se dvorana zaradi dolgega časa vedno bolj prazni. iNlič, prav nič ni s senzacijo in dra matičnimi prizori, samo momoto-110 čitanje m vedno slabši zrak v dvonami, zunaj po oblačno, temno popoldne z rahlim dežjem še po-monotonost . . . Ob 13. naposled prične govoriti drž. tožilec Goslar. Povdarjal je predvsem, da je v takih razmerah, kakor je bil obtoženec, na tisoče drž. uslužbencev in. če bi tudi drugi delali tako. bi tako uradovanje nomerii’o gotov ruin države Denarja tudi ni koristno nalagal za kritje svojih obveznosti temveč je vsaj četrt milijona zapravil za svoje lahkožive zabave in avtomobilske izlete. Njegova neuravnovešenost in duševna depresija nikakor ni taka, čeprav njegovi živci res niso zdravi, da bi ne bil odgovoren za svoja dejanja, kar sta izjavila tudi zdravnika dr. Terko in dr. Žvokelj- Pri takih grehih in v večnem trepetu pred razkritjem in posledicami jo tudi njegov duševni nemir popolnoma naraven pojav slabe vesti. Ponarejal je tudi uradne knjige in so ga ves čas vodili koristoljubni nagibi, saj ni mogel upati, da bi bil kdaj v stanu povrniti škodo. Obtoženec je zagrešil pravzaprav zločin proti državi in lastni družini zato naj bo obsojen tudi na izgubo službe! Zastopnik drž. pravobranilstva dr. France Bajc se je priključil predgovornikovim ,izvajanjem in zahteval za državni zaklad 323.961 Din odškodnine- Ob 13.15 je pričel govoriti zagovornik dr. Česnik ki je predvsem opozarjal na izjavo psihiatrov in slikal obtoženčevo dedno obremenjenonost, ko sta dva njegova brata sama položila roko nase, drugi sorodniki so bili pa tudi duševno aili telesno defektni. Obtoženec se je tako razburjal, da je padal v nesveslt in ni Imel nobene odporne sile, ki je potrebna uradniku. Fiksne ideje so ga gnale, da jte hoteli pri banski upravi ustanoviti kmofulmskl oddelek, drugič je pa hotel spet v Bengalijio za dobrovoljca. En brat si je vzel življenje na zagrebškem Mirogolu v najboljših razmerah brez znanega vzroka! Zmanjšana vračuntii-vost, priznanje, volja, da povrne škodo, da še ni bil kaznovan zlasti pa njegova družina s 3 otroci so gotovo vsega vpoštevanja vredne olajševalne okolnosti- Ob 13.45 se je senat umaknil k posvetovanju in točno ob 14. je predsednik s. o. s. Kralj razglasil sodbo, da je Franc Dubrovič obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije Izgubo drž- službe in povrac t 323.322 Din državnemu zakladu Urna izgubo državljanskih pravic za 3 leta, v kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 17. junija 1935. do današnjega dne. Obsedenec je sodbo in tudi njene obširne razloge poslušal popolnoma mirno. Drž. tožilec je prijavil priziv proti prenizki kazni, obsojenec si je na pridržal 3 dnj premisleka._ Novo Silansko podjetje v Jugoslaviji Zastopniki našega podjetja Prosvetni film in neke nemške timske skupine se pogajajo te dni o ustanovitvi novega filmskega podjetja v Jugoslaviji. Naš del glavnice bi podpisali lastniki kmemaVog-afov. Kapital bi znašal 2 rn.hjona Din in b bil razdeljen v enakem sorazmerju na nas in Nemce. Podjetje bi proizvajalo na len po 2 do 3 filme. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu ATELJE BAZANELLA sprejme takoj več samostojnih prvo-vrstnic pomočnic za boljše delo, začetnice se ne sprejmejo, plača 30 — 40 — 50 Din dnevno. Amaterji! •azvija - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. Vrtna prst v vsaki množini na razpolago. — — Informacije pri vratarju frančiškan. samostana v Ljubljani. Gospodarska podjetja Kot: trgovine, In-iustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo In posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno, informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovlč — Zagreb — Iliča 144. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje Naslov v upravi - Glasa naroda«. Telefon 2059 suhe drva premog in karbopakete dobite pri L. Pogačnik Bohoričeva ulica 5 38-55 je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih tasov v ff Stasa navoda0 h Iizdajatelj: Joidp fe, Knafllč. m- Urednik; Milan Zadnok.«— Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Val v Ljubljani.