y_j?r ■	■ ■ glasilo	
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE	LETO XXIX - ŠT. 3-4 >- 22. APRIL 1987	
V letošnjih spomladanskih dneh že lahko pešci in kolesarji koristijo novo brv čez Ložnico In sl tako podaljšajo sprehajalno pot ob levem, urejenem bregu Savinje, domala vse do Levca. Ta vitek objekt so zgradili delavci TOZD Gradbena operativa Celje. Foto: Vlil S.
Podeljene nagrade in priznanja
Uspešen nastop na sejmu gradbeništva
Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji, 13. aprila letos, po predhodnem razpisu v Glasilu In obravnavi komisije za podelitev nagrad, priznanj In plaket GIP Ingrad, odločil, da prejmejo nagrade In priznanja GIP Ingrad za leto 1986 za Izredne dosežke:
Prva nagrada se podeli TOZD GO Slovenske Konjice s sodelavci (8 delavcev) za vzorno organizirano delo na gradbišču PC Konus.
Druga nagrada se podeli
a)	TOZD Projektivni biro (3 delavci) za novo uvedbo računalniškega projektiranja,
b)	AOP, Milanu Petelinšku, za izjemne dosežke na razvoju, izdelavi In uvajanju programskega paketa za FES.
Tretja nagrada se podeli
a)	TOZD Mehanizacija (2 delavca) za Izvajanje najtežjih strojnih del v Izrednih pogojih na gradbišču Rogla,
b)	TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina (3 delavci) za uspešen pristop In Izvedbo sanacije objekta Zagrebški dom.
Priznanje GIP Ingrad se podeli TOZD GO Ljubljana, delovodji Franju Urbanu za vzorno urejeno gradbišče In dosežen ekonomski prihranek kljub težavnemu delu.
Zaradi Izjemnih uspehov na delovnem mestu, razvojnem In družbenopolitičnem področju se posmrtno po-
delita Plaketi GIP Ingrad I-vanu Čmaku Iz DSSS In Janezu Popitu Iz TOZD Gr. Rogaška Slatina.
Nagrade in priznanja so bila podeljena na seji v počastitev praznika 1. maja.
—mj
ZA INGRAD ZLATA IN SREBRNA PLAKETA
Na 4. jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov, ki je bil od 6. do 11. aprila 1987 v Gornji Radgoni, se je Ingrad predstavil z novimi dosežki na skupnem gipossovem paviljonu in to uspešno. Saj je Ingrad prejel kar dve plaketi, zlato za LMD montažni sistem za turizem in sre-
brno za SE (solarne enote) za individualno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Oba omenjena sistema smo na sejmu prikazali z grafičnimi panoji in privlačno izdelanimi maketami, za LMD je bil na razpolago tudi nov prospekt, sicer pa smo še predstavili tehnologijo s potiskanjem za mo-stogradnjo, dvižno napravo za enostavno postavljanje montažnih fasadnih elementov, uporabnost montažnih stenskih elementov za razne namene, vzdrževanje in nadomestitev novih rezervnih delov (v naši proizvodnji) za vse vrste vodnih črpalk, nova linas okna s tesnili, s fotografijami pa smo pokazali nekaj zahtevnejših objektov, zgrajenih v zadnjem obdobju.
Zanimanje obiskovalcev je bilo osredotočeno k nagrajenima novostima, odmevno pa je bilo tudi naše geslo »mi znamo graditi«.
Od drugih udeležencev sejma bi omenil Splošno združenje gradbenišva in IGM Slovenije, ki je svoj paviljon namenilo izobraževanju za gradbeništvo in domiselno obveščalo mlade o-biskovalce o široki izbiri gradbenih poklicev in o možnostih šolanja ter zaposlitve. Brošuro, v kateri so poljubno predstavili 24 poklicev gradbene stroke, so naslovili »Postal bom gradbenik«.
V času sejma so bila tudi strokovna posvetovanja, kjer so obravnavali aktualno problematiko s področja gradbene mehanizacije in opreme, gradbenih materialov in tehnologij, izobraževanja za gradbene poklice, predvajani so bili strokovni filmi, demonstracije in predstavitve novosti v gradbeništvu.
Med obiskovalci sejma je bilo precej naših gradbenih strokovnjakov, ki naj bi z novimi idejami in že pridobljenimi izkušnjami pridali svoj prispevek k razvoju gradbenišva.
Vili Šuster
Poslovanje DO Ingrad v letu 1986
V	DO GIF »Ingrad« Celje je bila v letu 1986 razmeroma ugodna izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti pa tudi dinamika sklepanja pogodb kaže, da je bilo večletno upadanje del v gradbeništvu v tem letu zaustavljeno. Večja angažiranost gradbenih zmogljivosti je bila predvsem posledica živahnejše dejavnosti v Sloveniji, medtem ko je angažiranost gradbenikov v drugih republikah še naprej u-padala.
Za našo gospodarsko prakso je bilo v preteklem letu značilno, da še vedno nismo dovolj pripravljeni na delovanje ekonomskih zakonitosti In trga, na ekonomsko selekcijo, ki ne bi več ohranjevala vsega, kar imamo, od napak v proizvodnji, do slabih proizvodnih programov, do zgubarjev.
Z zaključnimi računi naj bi gospodarstvo dokazalo, kako uspešno je gospodarilo v preteklem letu. Zaključni računi naj bi bili tehten kazalec gospodarjenja. Zal nas po sprejetih interventnih zakonih v juniju 1986 kar naprej opozarjajo, da visoka inflacija v obračunskem sistemu kvari njegovo primerljivost in tehtnost. Pri tem so spodbujevalno na porabo delovale tudi obresti, ki so bile v juniju znižane krepko pod stopnjo inflacije. Ocenjujemo, da je inflacija resnejši problem družbe tedaj, ko se ljudje navadijo živeti z njo. V letu 1986 smo se že približali temu stanju. Če bi bili podatki takšni, kakršni se kažejo sedaj, torej enako dobri tudi ob normalni primerljivosti, bi morali biti z njimi še kar zadovoljni. Pa vendar vemo, da je letošnji obseg dohodka umetno napihnjen, poraba pa potratna. Napihnjen je zaradi predpisov, ki pomagajo slabim gospodarjem z raznimi pobotanji do nezasluženega dohodka, pomagajo proračunom do davščin, pomagajo zaposlenim v slabo stoječih organizacijah združenega dela do višjih osebnih dohodkov, za katere sicer ne bi bilo denarja.
Poslovna problematika
V	letu 1986 so se v delovno organizacijo GIP Ingrad Celje združene temeljne organizacije srečevale s številnimi problemi pri poslovanju. Iz poročil povzemamo nekaj te aktualne problematike.
Na področju kadrovske politike in zaposlovanja delavcev smo se na ravni delovne organizacije soočali s precejšnjo fluktuacijo delovne sile. Odhajali so v glavnem proizvodni delavci in to zidarji, tesarji, železokriv-ci ter delavci z obrtnimi poklici. Odhode delavcev smo nadomeščali večkrat zaradi neustrezne ponudbe delovne sile neustrezno, to je z nekvalificiranimi delavci. Siromašenje kvalifikacijske strukture zaposlenih se je torej nadaljevalo tudi v preteklem letu. Med vsemi temeljnimi organizacijami je
po številu delavcev, ki so odšli, prednjačila TOZD Proizvodni obrati. V tej temeljni organizaciji se že tri leta stopnja fluktuaoije ni znižala pod 26 odstotkov. Pri analiziranju odhodov delavcev iz Ingrada smo ugotovili, da so v večini primerov na fluktuacijo vplivali nizki osebni dohodki, težki pogoji dela, premalo pa smo pozornosti posvečali kreativnim in ustvarjalnim delavcem.
Gradbena operativa se je v preteklem letu srečevala s številnimi problemi. Po težavnosti reševanja le-teh v praksi, so izstopali naslednji:
V	strahu pred visoko inflacijo so se investitorji hoteli zavarovati pred podražitvami bodisi z dajanjem avansov, ki so bili istočasno pogojeni s fiksnimi cenami ali pa z nerealno kratkimi roki izgradnje, včasih pa je bilo prisotno oboje hkrati. Pri tem so obresti za pridobljene avanse bile bistveno nižje od stopnje inflaci-cije. Gradbena operativa je na ta način izgubljala del dohodka. Izpad dohodka je lahko nadomeščala edino le na račun krakih rokov izgradnje in s hitrim obračanjem sredstev.
Vodstva TOZD so si pomagala tako, da so posamezna dela organizirala kontinuirano. Zaradi pomanjkljive dokumentacije in dodatnih del, ki niso bila zajeta v pogodbah, je prihajalo do podražitev, katerih pa investitorji niso bili vedno pripravljeni poravnati. V nekaterih primerih je to povzročalo težave pri dokončanju objektov. Ob vsem tem so nastajali zapleti še pri pridobivanju potrebnih soglasij in gradbenih dovoljenj, za katera so postopki dolgotrajni in zelo komplicirani, namenska sredstva pa so zaradi tega ležala rezervirana na izločenih računih.
V	letu 1986 so veliko problemov in dodatnih stroškov povzročila oddaljena gradbišča tistim temeljnim organizacijam, ki so dela izvajala. (Na primer: gradbišče v občini Slunj, Nacionalni park Plitvice, Stanovanjsko naselje Poreč.) Zaradi oddaljenosti gradbišč od sedeža temeljnih organizacij so nastali dodatni stroški, ki niso bili vkalkulirani v ceno in so zato bistveno poslabšali končne rezultate na teh objektih. Izredno močno so bili povečani stroški za nastanitev in prehrano delavcev, prevozni stroški delavcev in obremenitve s stroški prevoza mehanizacije.
Finančni rezultati
Visoke rasti cen in hitro drsenje tečaja dinarja so povzročile, da so se vrednostna gibanja v gradbeni proizvodnji in pri izvajanju ostalih obrtnih del odvijala na precej višji nominalni ravni kot v prejšnjem letu. Dosežen celotni prihodek v višini 38 milijard in 325 milijonov dinarjev je v primerjavi z letom 1985 povečan kar za 123 odstotkov. Po-
rabljena sredstva so znašala 29 milijard In 273 milijonov din in so povečana za 115 odstotkov, dohodek pa je ustvarjen v znesku 9 milijard In 52 milijonov dinarjev ter je povečan v primerjavi z letom 1985 za 151 odstotkov. Rast dohodka nad rastjo materialnih stroškov je precejšnja in nam pove, da je gospodarnost na ravni delovne organizacije naraščala. To dokazuje tudi znižan delež porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka (od doseženih 79 % v letu 1985 na 76% v letu 1986). Na ugodnejšo udeležbo v strukturi celotnega prihodka pa kažejo tudi ustvarjena sredstva amortizacije (v letu 1985 so bila udeležena s 16 %, v letu 1986 pa z 18%). Obveznosti Iz dohodka so izredno porastle. Nad rast dohodka so se povzpeli izdatki za splošno in skupno družbeno porabo in prispevki TOZD za DSSS. Pri izdatkih za splošno porabo, ki se napaja pretežno iz bruto osebnih dohodkov vidimo, da so osebni dohodki zelo stabilen vir za financiranje družbenih dejavnosti. Skupno porabo, ki ji je osnova za o-bračun dohodek, pa predstavlja davek iz dohodka TOZD, ki je namenjen financiranju proračunov.
Čisti dohodek je bil u-stvarjen v višini 5 milijard 821 milijonov dinarjev. Večina sredstev čistega dohodka (93%) je bila porabljena za bruto osebne dohodke in sklad skupne porabe. Preostali znesek v višini 395 milijonov ter 387 tisoč dinarjev je akumulacija, ki je bila ustvarjena na ravni delovne organizacije. Delež akumulacije v dohodku se je minimalno povečal, in sicer od 4,31 % v letu 1985, na 4,37 % po zaključnem računu, ugotovljenem za leto 1986. V tem okviru pa se je poslabšala struktura sredstev akumulacije, predvsem zaradi močno povečanega deleža sredstev rezerv. Povečanje je 271 % v primerjavi z letom 1985, medtem, ko so se sredstva poslovnega sklada povečala samo za 30 %.
Osebni dohodki
V preteklem letu smo po vseh periodičnih obračunih oblikovali in razporejali sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe skladno z usmeritvami republiške resolucije In v skladu s Samoupravnim sporazumom o skupnih merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO GIP Ingrad Celje. Sredstva smo usklajevali na ravni delovne organizacije. Tudi iz podatkov zaključnega računa je razvidno, da smo v letu 1986 dosegli usklajeno rast dohodka z rastjo izplačanih sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe na ravni delovne organizacije. Izvršni sveti posameznih občin, v katerih so sedeži naših TOZD, torej ne bodo obravnavali DO GIP In-
grad Celje kot kršilca določil republiške resolucije v pogledu izplačanih bruto o-sebnih dohodkov v letu 1986.
Namesto zaključka
Kljub težavam, s katerimi smo se med letom soočali, ugotavljamo, da se je ekonomičnost poslovanja v letu 1986 na ravni delovne organizacije izboljšala v primerjavi z letom 1985. Za-
Po sklepu uredniškega odbora smo za vsako številko (kot tudi poprej) načrtovali vsebinsko zasnovo. Pripravljali smo to skladno z dogajanji v delovni organizaciji, pri čemer smo skušali vselej slediti gospodarskim, samoupravnim in družbenopolitičnim dogodkom v DO, v TOZD in v širši družbeni skupnosti Pri tem so v zasnovi nekaterih rubrik, tu in tam, sodelovali tudi posamezni delegati uredniškega odbora, ki so organizirali obveščanje iz svojih TOZD.
Če objavljene prispevke celotnega lanskega letnika primerjamo s tisto tematiko, ki je zapisana v vsebinski zasnovi časopisa in naših samoupravnih aktih, lahko u-gotovimo, da smo jo v veliki meri uresničevali, čeprav smo morda določenim problemom dajali preveč, drugim pa premalo prostora. Sicer pa od glasila, glede na to, da je edina stalna informacijska oblika, preveč pričakujemo, saj časovno ne more pokriti celotne potrebe po obveščanju v DO. Ob časopisu bi morali razviti še druge informacijske oblike (stalni bilten, video oblike ... itd.), ki bi dopolnjevale časopis. Včasih so tudi očitki, kdo in kaj bi morali pisati oziroma dajati informacije, toda pri konkretnih zadožitvah ostane le malo tistih, ki imajo zmožnost posredovanja pisnih informacij. '
Tudi delegati uredniškega odbora niso dovolj aktivni, prav tako ne vodstveni in vodilni delavci pri dajanju informacij za nekatera področja v namene obveščanja za časopis. Kajti glasilo ni le zbir prispevkov in neaktualnih sestavkov, ampak projekt, kot na vsakem drugem delovnem področju, ki ga oblikuje najširši krog asociacij.
V tem letu bomo morali korigirati in dopolniti naše samoupravne akte v zvezi z izdajanjem časopisa. Zakon o javnem obveščanju, ki je bil sprejet pred slabim letom, nam to nalaga, obenem pa poudarja odgovornost pri izvajanju obveščanja v posameznih sredinah. Prav tako morajo biti Izvršene organizacijske in kadrovske dopolnitve.
Delavski svet je skupaj z usmeritvami za delo ob pričetku leta lani potrdil predračun stroškov za obseg, število in naklado časopisa. Kot smo že med letom u-gotavljali na uredniškem odboru, je ob sedanjih pogo-
sluge za to gredo predvsem na račun večje učinkovitosti pri gospodarjenju temeljnih organizacij:	GO Celje, GO
Laško, GO Slovenske Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Proizvodni obrati in Prevozi. Naštete temeljne organizacije so po zaključnem računu oblikovale vse predpisane sklade.
FINANČNO-EKONOMSKI
SEKTOR
jih dela težko zagotavljati mesečno izdajanje časopisa. Po zehtevah tiskarne, moramo zaradi uskladitve postopka od tiska do preloma in izida časopisa, ves material za eno številko, vključno slike za klišeje, oddati najmanj 14 dni pred izidom. Pa še tako nam le redkokdaj uspe, da dobimo časopis v tem roku. Zato smo v lanskem letu izdali več dvojnih kot enojnih številk časopisa in dve časopisni prilogi. Dvojne številke so po obsegu strani obsežnejše, v končni fazi pa tudi cenejše od enojnih, vendar izgubijo na pomembnosti zaradi časovnih odmikov dogodkov.
Tako smo lani izdali 5 dvojnih (februarja, maja, junija, oktobra in decembra) v obsegu 10 strani na številko in dve enojni, marca in avgusta. Celoten obseg letnika 1986 pa je enak letniku poprej.
Če na splošno ocenjujemo naš časopis kot sredstvo obveščanja v delovni organizaciji, lahko ugotovimo, to je potrdila tudi lanska obširna anketa in razne manjše ustne ankete, da je zaželen in da ga delavci radi prebirajo, saj jim je z njim omogočen pogled v dogajanja v delovni organizaciji.
Skupni stroški za izdajanje časopisa v lanskem letu so bili 1,739.753 dinarjev, od tega so bili klišeji 521.65 dinarjev. Klišeji predstavljajo precejšen odstotek stroškov, vendar objavljamo večje število objektov naše dejavnosti med gradnjo in ob zaključku gradenj. Ilustriramo pa tudi druge dogodke. Cena za izvod se pri vsaki ševilki spreminja (glede na obseg In klišeje), vendar tudi na podražitve tiskarne ne moremo vplivati, če hočemo imeti časopis v taki obliki in nakladi kot ga izdajamo.
Za leto 1987 predlagamo:
Izid 8 do 10 številk časopisa s povprečnim številom 30 klišejev na eno številko. Ker je že izšla 1—2 številka, v pripravi pa je zdaj tretja, smo planirali stroške za posamezno izdajo po prvi letošnji številki. Pa še tako lahko le okvirno planiramo stroške, ki bi bili v višini 350.000 do 400.000 dinarjev na številko.
Ker v tem letu nimamo po--sebnih obeležij, obletnic ail proslav, nismo planirali barvnih fotografij, oziroma drugega, ki sodi k taki izdaji.
Poročilo je bilo sprejeto na seji UO in izdajateljskega sveta dne 30. marca 1987.
—mj
Poročilo uredniškega odbora in izdajateljskega sveta
POBUDA DELAVCEV TOZD MOBILIA O IZLOČITVI IZ DO GIP »INGRAD«
So razlogi za odcepitev?
Urejanje okolice v Mlholaščlcl. Foto: Blaž Lilija.
Letovanje v letu 1987
Pet let se izteka od prvih razgovorov o združitvi DO GIP »INGRAD in DO MEGRAD iz Ljubljane. Po skupnih petih letih življenja bi morali ugotavljati, ali je to bila uspešna samoupravna in poslovna odločitev. V celoti gledano je združitev delovnih organizacij dosegla zastavljene cilje in sicer: DO Ingrad je še nadalje prisotna kot pomemben izvajalec del na visokih gradnjah na ljubljanskem gradbenem trgu. DO gradbeništva, ki so ostale v taki kadrovski zasedbi in organizacijski obliki kot je bila naša TO GO pred združitvijo, i-majo velike poslovne težave. Poznane so težave v TOZD Stavbenik Koper, delno TO Vegrad Velenje in še bi lahko naštevali nekatere druge DO. Res je, da naša TO GO ne dosega vedno najboljših rezultatov, da jo zlasti še bremenijo stroški zaradi neprilagojene kadrovske strukture za proizvodne potrebe, se je kljub temu že nekajkrat izkazala z uspešno organizacijo in izvedbo zahtevnih gradbenih del. TO Gradbena operativa dosega gospodarske rezultate tudi zaradi dejstva, da je komercialni in tehnični del skupnih služb organiziran tako, da zagotavlja potrebno delo In pri-
pravo proizvodnje za njihove zmogljivosti. Skupne službe so se od leta združitve zmanjšale skoraj na polovico. Tudi pri njih je organizacija in delitev dela kot tudi posodabljanje delovnega procesa še v stalnem spreminjanju in iskanju še boljših rešitev. Večina delavcev delovne skupnosti je sprejela naše skupne naloge in cilje, tako da večjih problemov samoupravne narave ni več zaznati.
Več problemov na področju samoupravnega organiziranja smo ob združitvi pričakovali na TOZD PREVOZI. Tam je zaradi pomanjkanja del, večje iztrošenosti delovnih sredstev in naprav v primerjavi s TO Mobilio objektivno gledano, bila težja situacija. Po petih letih ugotavljamo, da je TO ubrala praivo smer. Z uspešno kadrovsko rešitvijo vodenja TOZD so se stvari obrnile na bolje. Direktor Slavko Pšeničnik je vpet v vse spone poslovnega in samoupravnega kot tudi političnega dela v TOZD. Združil je sile znotraj TOZD in v DO za izpeljavo izgradnje lastnih proizvodnih prostorov, da se čim preje celotna temeljna organizacija preseli na novo lokacijo v Šiško. Njegov kritični odnos do pomanjkljivo-
sti pri delu kot tudi poslovni smisel za trženje je čutiti na vsakem koraku. Z večjo odgovornostjo kot prej so pričeli reševati pravno in tehnološko področje kamnoloma v Hrastenici, ki je eden od glavnih proizvodnih virov TO. Vse to pogojuje, da ocenjujemo, da so tudi subjektivne sile v TO produktivneje organizirane in ni zaznati večjih težav v samoupravni in politični aktivnosti. Vse drugače pa je s TO Mobilia. Vse skozi smo čutili, da samoupravni in poslovni razvoj te enote ne sledi skupnim ciljem. Ni na tem mestu prostor za očitke iz stališč »u-žaljene neveste« ali »prevaranega ženina«, vendar pa bo bralce — delavce Ingrada zanimal osnovni vzrok za tako pobudo.
Na skupnem sestanku političnega aktiva in na zboru delavcev, ki je bil dne 8. 4. 1987 je bilo izneseno, da delavci te temeljne organizacije ne vidijo svoje boljše perspektive v takšnih poslovnih odnosih kot vladajo sedaj med TO in DO. Taka stališča niso nova, saj je za ali proti takemu prigovoru, bila izdelana analiza ali tudi načrt, katerega so izdelali strokovni delavci DO Ingrad v sodelovanju s TO Mobilia. Vzporedno*je bil po naročilu TO izdelan še en podoben izdelek, ki ga je izdelal naročeni, zunanji sodelavec. Niso pomembni izsledki takih študij za ta sestavek, saj je očiten cilj druge študije, to je prikazati neperspektivnost TO lesarstva v sklopu gradbene DO.
Vsa problematika naj bi bila zaokrožena v ugotovitvi, da je TO preveč obremenjena z obveznostmi do DO, zlasti do DSSS in da jim tak celoten poslovni sistem nudi premalo zi njihov potreben razvoj. Treba je reči na tem mestu, da je bilo z delavci TO Mobilia v zadnjih dveh letih, zlasti po odhodu Ing. Zorana Trošta, prejšnjega direktorja TO, opravljenih okoli 20 sestankov, kjer so se urejali poslovni odnosi In razčiščevale samoupravne in politične razmere. Vsa aktivnost ni dosegla, po moji lastni oceni, da bi TO doživela pravo samoupravno preobrazbo In se zaradi tega ni vključila v poslovni sistem DO Ingrada. Zato je več vzrokov, nekaj objektivnih še več pa subjektivnih.
Pobuda je tu, z njo so kljub zakasnitvi seznanjeni tako družbenopolitični predstavniki občine šiška, Celje in delegati centralnega delavskega sveta DO. Nadaljnja pot je v izdelavi elaborata o odcepitvi, kjer morajo biti opredeljene pravice in obveznosti obeh partnerjev. Po obravnavi programa na vseh ustreznih organih 'in sprejetju obveznih sklepov lahko TO Mobilia razpiše referendum in o izidu seznani ostale TO Ingrada.
Franc Berginc
Pred nami je nova turistična sezona, ki jo bodo nekateri izkoristili za oddih na morju, gorah, drugi pa bodo v času letnega dopusta postorili to in ono o-koli hiše, na polju, travniku. V tem sestavku vas i-mam namen seznaniti, kje bomo lahko delavci Ingrada letovali letos preko poletja. Naj že kar uvodoma o-menim, da smo s pripravami na novo sezono pričeli že zgodaj pozimi in smo do sedaj uredili okolico naših počitniških hišic v Miholaščici na otoku Cresu, obnovili o-grajo ter kuhinjo v Portoroškem domu, popravili več stvari v Piranskem domu, prebarvali nekatere hišice v Bašaniji ter jih na novo prekrili, pričeli pa bomo tudi z obnavljanjem avtomobilskih prikolic v kampih.
V letošnjem letu bodo naši delavci lahko koristili dopust v naslednjih krajih: PIRAN — počitniški dom s polno oskrbo,
PORTOROŽ — počitniški dom — lastna prehrana, BAŠANIJA — počitniške hišice — lastna prehrana, CRES — počitniške hišice v Miholaščici — lastna prehrana,
LOVRAN — počitniška a-partmaja — lastna prehrana,
ROGLA — brunarica — lastna prehrana.
Avtomobilske prikolice bodo nameščene v naslednjih kampih, kjer velja, da je lastna prehrana:
STRAŠKO — otok Pag —
3 prikolice v tekstilnem delu, 1 v FKK,
CIKAT — otok Mali Lošinj
—	4 prikolice,
OLIVA RABAC — mesto Rabac v Istri — 5 prikolic, BAŠKA — otok Krk — 2 prikolici,
NJIVICE — otok Krk — 1 prikolica,
STELLA MARIS — pri U-magu v Istri — 2 prikolici, PINETA — pri Bašaniji, Savudrija — 2 prikolici,
PODČETRTEK — toplice
—	1 prikolica
Izmene bodo v vseh enotah ob istih dnevih in sicer: 21. 6., 1. 7., 11. 7., 21. 7., 31. 7., 10. 8., 20. 8„ 30. 8., 9. 9.
CENE LETOVANJA PIRAN — polni pension 6.400 din na dan na osebo, otroci do 7 let 4.000 din na dan na osebo PORTOROŽ — 1.200 din (dan) ležišče
BAŠANIJA —	6.000 din
(dan) za enoto CRES — 6.000 din (dan) za enoto
LOVRAN — 4.000 din (dan) za enoto s 4 ležišči 2.000 din (dan) za enoto ČAMP PRIKOLICE — 4.000 din (dan) za prikolico ROGLA — velja sedanja cena do zimske sezone V naslednji ševilki Glasila pa bomo pripravili že a-nalizo, koliko naših delavcev se je prijavilo za letovanje, kolikim je bilo odobreno letovanje in kolikšna je udeležba po temeljnih organizacijah.	Blaž Lilija
GIP »INGRAD« CELJE, DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
objavlja po sklepu delavskega sveta DSSS
LICITACIJO
za prodajo nadomestnih delov za računalniški sistem Iskra Data C 18-20, letnik 1979.
Spisek nadomesnih delov z izklicno ceno po posamičnem delu bo izobešen na kraju ogleda od 4. 5. 1987 dalje.
Licitacija bo v sredo, 13. maja 1987 ob 13. uri na sedežu DSSS, Lava 7, Celje, v prostorih službe AOP v pritličju. Ogled nadomestnih delov je mogoč vsak dan od 4. maja 1987 dalje do licitacije med 7. in 15. uro na sedežu DSSS.
Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Interesenti morajo pred 'licitacijo vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo položiti na dan licitacije do 12. ure. Nakup bo po načelu »videno-kupljeno«.
Kupec mora kupljeno stvar prevzeti takoj, oziroma najkasneje v 7 dneh in jo odpeljati na lastne sroške, sicer varščine ne bomo vrnili.
IZ CELJA — IZ CELJA — IZ CELJA — IZ CELJA — IZ CE
ZA PRVI MAJ NA GRIČEK — Tako kot prejšnja leta, bo tudi letos prvomajsko praznovanje v Celju Na gričku. Da bi to praznovanje s skupnimi močmi bolje pripravili, je občinski sindikalni svet prosil vse organizacije združenega dela, da za vsakega svojega delavca prispevajo po 5.000 dinarjev. Sicer se bodo v tednu pred prvim majem zvrstili na Tomšičevem trgu koncerti pevskih zborov, tamburašev in godb na pihala. Poleg tega bodo tudi številna športna srečanja. V Izložbenih oknih celjskih trgovin bodo pripravili posebne razstave. Prireditve Na gričku se bodo pričele na večer pred prvim majem z velikim kresom in zabavnim programom, ki ga bodo pripravili mladi. Slavnostni spored na praznik dela pa se bo pričel ob desetih dopoldne. Tudi ta del bo Izpopolnjen s kulturnim programom In družabnim srečanjem.
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL — Od 28. do 31. maja bo v Celju že sedemnajsti mladinski pevski festival, ki bo Ime! tudi letos mednarodno obeležje. Nastopilo bo blizu 2.000 mladih pevcev iz osmih evropskih držav. Tudi letos bodo pevske nastope spremljale številne druge prireditve, na koncu pa bo na drsališču v mestnem parku nastop združenih domačih zborov pa tudi nastopi vseh zborov Iz tujine.
Delavci TOZD GO Celje Izvajajo dela na podvozu Kersnikove ulice po planu. Foto: Vili Šuster.
iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD
TOZD MEHANIZACIJA
Zaupajmo v lastne moči
TOZD Mehanizacija ponudi oziroma Izkoristi večino svojih letnih zmogljivosti s težko gradbeno mehanizacijo pri Izvajanju storitev za temeljne organizacije gradbene opera-live v delovni organizaciji. Le majhen odstotek svojih prostih, oziroma preostalih zmogljivosti, še največ servisnih storitev (teh tudi do 30 odstotkov), opravi zunaj delovne organizacije.
Ob tem, kako so v preteklem letu reševali probleme v poslovanju temeljne organizacije, ki so delno prisotni tudi v tem letu, kako ocenjujejo svojo uspešnost in sodelovanje z drugimi TOZD, so zapisali v svojem poslovnem poročilu, ki ga skrajšanega objavljamo.
V ocenjevanju vseh aktivnosti, lani v TOZD Mehanizacija, smo mnenja, da so bile dobro zastavljene in tudi izpeljane. Večji uspeh smo dosegli zaradi pravočasno zastavljenih ciljev v začetku leta in velike angažiranosti vseh odgovornih nosilcev in izvajalcev nalog. Vsi smo imeli pred sabo en cilj: obvladati stroške in delo čimbolj racionalizirati To je bilo še kako potrebno, saj je bilo lansko leto prelomno v dinamiki porasta stroškov.
Organi upravljanja so preko celega leta sprejemati potrebne ukrepe in spremljali njihove učinke, še posebej je bilo to intenzivno v drugi polovici leta, ko so ugotovljeni polletni rezultati narekovali strožjo disciplino dela in poslovanja v temeljni organizaciji. Tedaj je delavski svet skupaj s komisijo za gospodarjenje in drugimi organi v TOZD sprejel dodatne smernice za boljše delo in pridobivanje na u-gledu TOZD Mehanizacije.
Lansko prvo polletje je bilo po obsegu dela slabše od prejšnjega. Zaradi dolge zime, so se dela bolj razvila šele v drugi polovici leta. Največja intenziteta del je bila v septembru in oktobru, nekaj manj pa v novembru. To so bila predvsem dela v Krapinskih Toplicah, kjer je bilo precej težke gradbene mehanizacije. Zaradi izredno zahtevnih zemeljskih del (izkopi z uporabo rušilnih kladiv) so bile tudi pogoste poškodbe strojev. Podobno je bilo v Poreču, Plivicah in na drugih kamnitih gradbiščih. Težki terenski pogoji dela so bili tudi na Rogli, kjer je trajalo delo nekaj mesecev prav v strmini. In kot posledica vsega tega so bili visoki
Ervin Drgajner, Ing. org. dela, Je direktor temeljne organizacije Mehanizacija od novembra 1985. leta.
stroški vzdrževanja strojev in celo odpisi.
Vzporedno beležimo v lanskem letu do sedaj največji porast cen rezervnih delov za vse kategorije strojev. Velikemu številu materialov se je cena povečala za več kot sto odstotkov in nekaterim ključnim celo čez tisoč odstotkov. Razumljivo je bilo, da je sledilo povišanje cen storitev. Proti koncu leta smo sicer uspeli cenovno »ujeti« stroške le v transportnih storitvah in delno pri zemeljskih strojih. Še vedno pa zaostajajo cene nasproti stroškom lahke mehanizacije in žerjavov.
Kljub temu lahko pohvalimo prizadevanja odbora za gospodarjenje za hitrejše, oziroma tekoče reševanje cen.
Poglavje zase so tudi zaloge rezervnih materialov, ki se stalno spreminjajo. Po tričetrtletju smo zaloge
Delavcem TOZD Mehanizacija je stalna skrb urejenost dvorišča. Foto: Vili Šuster
zmanjšali za dobrih 14 odstotkov (ca. 2 SMD), pa so se proti koncu leta zaradi predvidenih remontov ponovno povečale. Vendar smo med letom opravili izločanje nekaterih zalog, temeljiteje pa ob inventuri. Razumljivo je, da imamo zaloge tudi za potrebe drugih TOZD, kar velja predvsem za nafto, ki jo kreditiramo drugim temeljnim organizacijam.
Vse večje zahteve po vzdrževanju že izrabljene mehanizacije so nas lani postavile pred dejstvo takojšnjega ukrepanja, in sicer v naslednjem:
—	da smo izboljšali organizacijo vzdrževanja in to predvsem z novo organizirano pripravo dela kot tudi z močnejšim operativnim vodenjem,
—	razširili smo servisne dejavnosti za druge delovne organizacije in s tem pridobili vir prihodka,
—	nekaj izrabljene mehanizacije smo zamenjali z novo in sodobnejšo.
Kasneje se je izkazalo, da so bili ukrepi pravilno zastavljeni in tudi v celoti izvršeni. Pri zamenjavi izrabljene težke mehanizacije so z začasno premostitvijo sredstev z investiranjem veliko pripomogle nekatere gradbene temeljne organizacije. Dosežen je bil precejšen prihranek zaradi hitrega in racionalnega nakupa strojev in vozil. Tako smo uspeli v celoti realizirati plan investicij, ki je bil sicer okrnjen zaradi združevanja dela sredstev.
V preteklem letu smo izdelali tudi primerjalne izračune obstoječe porazdelitve režijskih stroškov nasproti dejanskim. Ugotovitve zahtevajo spremembe. Zaradi raznolikosti živega dela o-bratov na enoto proizvoda (vzdrževanje : strojna storitev) Mehanizacije je nujno, da se režijski stroški obračunavajo po novem razdelitvenem ključu. Izdelan je bil že predlog za posamezne obrate in sicer po ključu ustvarjene realizacije (sedaj po izplačanih BOD).
Lani je bilo največ storitev za druge delovne organizacije opravljeno v servisnih delavnicah. Te storitve je koristilo okoli 30 delovnih organizacij iz celjske regije, Zasavja, gorenjske in mariborske regije. Glavni koristnik naših storitev je bila JLA. Sledijo ji večje firme z gradbeno mehanizacijo, gasilske zveze, rudniki, opekarne in obrtne dejavnosti.
Precej težje je pridobivati dela za STP storitve, ker so praviloma stalno usmerjene v delo naše operative in tudi dovolj jih ni.
Na področju kadrov za potrebe TOZD ni bilo problemov, nastal je celo višek žerjavistov, kar pa smo sproti reševali s prerazporeditvijo na druga dela. Nekaj potreb po zahtevnejših opravilih na delih težke mehanizacije smo premostili z dodatnim šolanjem kadrov.
Tako se je lani ob delu izobraževalo 17 delavcev na srednji, višji in visoki šoli, ki s študijem nadaljujejo tudi v tem letu.
V preteklem letu je bilo doseženo tudi boljše sodelovanje z drugimi temeljnimi organizacijami. Večkrat se je zato izkazalo, da so bila dela kvalitetno in pravočasno opravljena, če so bili dogovori jasno in pošteno zastavljeni. O tem se je
lani lahko marsikdo tudi sam prepričal (neprekinjenost dela, dela v kratkih rokih itd.).
Kvaliteta dogovarjanj s predznakom medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti mora biti osnova med-tozdovske poslovnosti in vseh odgovornih v delovni organizaciji. Takšna usmeritev bo tudi jamstvo za zaupanje v lastne zmogljivosti in za doseganje boljših rezultatov dela.
TOZD GO LAŠKO
V novi gradbeni sezoni
Julijan Mejač, inž. varstva, je direktor TOZD GO Laško od junija lanskega leta. V svojem sestavku Je spregovoril o razvojnih možnostih temeljne organizacije In o prizadevanjih za vključitev pri pridobivanju dela v laški občini.
Nova gradbena sezona se je praktično že pričela, vendar v drugačnih okoliščinah kot smo to lahko še pri obravnavi in pregledu lanskih rezultaov poslovanja pričakovali. Ž novimi interventnimi zakoni, ki ponovno omejujejo uporabo dela družbenih sredstev za negospodarske naložbe ter z novim obračunskim sistemom, so se pogoji gospodarjenja in delovanja na tržišču bistveno zaostrili in zahtevajo večjo in popolnejšo angažiranost vseh zaposlenih v gradbeništvu. Vendar v teh pogojih dela ne smemo pozabiti na naš razvoj, ki nam bo omogočal tudi rentabilno poslovanje v prihodnosti. V TOZD GO Laško smo si zastavili smele razvojne programe, s katerimi bi povečali naše možnosti delovanja na tem področju. Glavne konkretne razvojne u-smeritve bi bile naslednje:
— Pridobitev lokacije in zemljišča ter postavitev že kupljene betonarne v Radečah. Sedanja je dotrajana in jo moramo odstraniti, saj stoji na začasni lokaciji, ki je bila določena za čas izgradnje mostu v Radečah.
— Preureditev in posodobitev obstoječih zmogljivosti samskih domov na območju Radeč ter pridobitev novih na območju Laškega.
— Pridobitev poslovnih prostorov za vodstvo TOZD, saj smo edini TOZD v delovni organizaciji, ki nima lastnih poslovnih prostorov in smo sedaj podnajemniki v privatni hiši, kjer nam poteče pogodba.
— Vključitev terminala na računalnik, kar nam bo o-mogočilo sprotno in boljše spremljanje poslovnih dogodkov ter smotrno prilagajanje organiziranosti vseh poslovnih funkcij v temeljni organizaciji.
Z izpolnitvijo razvojnih nalog, se bo povečala tudi možnost za izvajanja del na območju občine 'Laško, kar nam je tudi cilj, saj smo v lanskem letu ustvarili le 60 odstotkov dohodka na področju matične občine.
Gospodarstvo občine Laško je v preteklem letu u-godno poslovalo, saj so vsi pokazatelji gospodarjenja nad republiškimi povprečji.
Iz takšnih rezultatov izhajajo tudi večje investicijske potrebe, katere moramo izkoristiti.
Letos bomo pričeli z gradnjo HE Vrhovo, kar bo zanesljivo ena izmed največjih naložb v SR Sloveniji. Vsa ta investicijska dejavnost in tudi dosedanje delo nam dajejo možnosti, da letos dosežemo polno zaposlitev naših zmogljivosti. Vendar pa na tem tržišču ne prodajamo samo naših čistih gradbenih uslug, katere izvaja TOZD GO Laško, marveč kompletne objekte, katerih sestavni del je tudi marketing, projekti, storitve, mehanizacija, montažna dejavnost, obrtna in zaključna dela, ki predstavljajo do 70 odstotkov vrednosti objekta, tako da so možnosti na tem tržišču izziv za celotno delovno organizacijo.
Pri odločitvah investitorjev o oddaji del bo pomembno vlogo odigralo dosedanje delovanje temeljne organizacije in uveljavljenost v širšem okolju. Pri tem mora biti tudi uspešno delovanje družbenopolitičnih organizacij in naših delegatov v družbenopolitičnih skupnostih na vseh področjih delovanja v občini Laško eden izmed bistvenih prispevkov, ki nam bo omogočil določene prednosti pri pridobivanju dela na tem območju.
iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD
TOZD LESNI OBRATI GOMILSKO
Montažna vrtna utica
Temeljna organizacija Lesni obrati Gomilsko je razvila in izdelala novo montažno vrtno utico. Do razvoja te utice nas je usmerilo veliko povpraševanje kupcev ter nov odlok Skupščine občine Celje, ki ureja gradnjo objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Zadošča predhodna priglasitev del za urejanje prostora pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Vrtna utica je velikosti 2,55X3,05, višine 2,06 metra do kapa. Izdelana je po montažnem sistemu. Skelet je finalno obdelan, nanj pa je pritrjen ladijski opaž izdelan v obliki brun. Streha je asimetrična v izvedbi montažnega skeleta, kritina je valoviti salonit. Funkcionalnost vrtne lope dopolnjujeta vgrajeno okno in vrata. Ske-
TOZD GO ŠENTJUR
letna konstrukcija je izdelana tako, da jo lahko kupec še naknadno izolira.
Brunarica se postavlja na predhodno postavljene temelje velikosti 2,50X3,00 m.
TOZD Lesni obrati je izdelala tudi idejni projekt, ki je skupno z zemljiškoknjižnim izpiskom, kopijo katastrskega načrta, situacijsko skico potrebno za priglasitev občinskemu organu za urejanje prostora. Dobava vrtne utice je takojšnja. Izvajalec LO izvede tudi montažo utice na terenu, vrh tega zagotavlja brezplačen prevoz na razdalji 20 km od sedeža TOZD Lesni obrati.
Vse nadaljnje 'informacije o prodajnih pogojih so na razpolago na sedežu TOZD Lesni obrati Gomilsko in pri DO GIF Ingrad Celje.
Marjan Kumer
V tem mesecu je potekala montaža ABK na objektu marketa Hmezad v Žalcu
Na zgornjem posnetku trletažni objekt Nama, na spodnjem pa štlrletažnl (prvi tak objekt z Ingradovo ABK) Salus, oba v Ljubljani. Foto: Vili Šuster
Za nami je četrt leta
Izteklo se je prvo trimesečje leta 1987 in s tem tudi čas za prve analize doseženih rezultatov. Zavedamo se, da je za nas gradbenike ta del leta vedno kritičen. Dolga zima z nizkimi temperaturami je povzročila precejšen zastoj del na vseh odprtih gradbiščih. Tako smo v naši tozd večino januarja in februarja delali le na gradbiščih Orodjarna Alpos in v Štorah. Seveda so s tem po-
• 2 T"
Igor Gorjup, gradb. Ing. je direktor TOZD GO Šentjur od aprila 1986
vezani tudi večji režijski stroški, tako da je na teh dveh gradbiščih postal vprašljiv tudi pozitiven rezultat.
Za naslednje trimesečje smo pridobili že več del. Tako smo že pričeli s sanacijo obstoječih temeljev in zidov na bloku Ponikva v vrednosti ca. 110,000.000 din, prav tako pa z ometi In instalacijami na bloku Pešni-ca v Šentjurju. Površina znaša 913 m2, pogodbena vrednost pa 300.375 din za kvadratni meter. Na objektu hladilnice za klavnico Šentjur trenutno izvajamo dela na hladilnem tunelu, v pripravi pa so še nadaljnje investicije za izboljšanje funkcije obstoječih objektov. V Štorah opravljamo za Železarno štore razna vzdrževalna dela, prav tako pa o-pravljamo vzdrževalna dela na bencinskih servisih v Mozirju in Šmarju za Petrol, objekt Orodjarna za Alpos pa je pripravljen za tehnični pregled.
Naše montažne skupine trenutno montirajo Ingradovo ABK na objektih Salus in Nama v Ljubljani, za Surovino v Krškem in Ravnah ter na farmi puranov Pazin,
		
kjer tudi vsa ostala dela izvaja naš tozd s kooperanti.
Radi bi poudarili še to, da upamo, da se bo v tem letu izboljšalo sodelovanje s strokovnimi službami v DSSS in s TOZD Proizvodni obrati. Kot ugotavljamo, je vodja gradbišča še vedno v največji meri prepuščen sa-
memu sebi in predvsem svoji vztrajnosti, da »sedi« ob telefonu in s tem nekako prisili tudi druge, da opravijo svoje delo zadosti kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Vsi investitorji namreč vidijo le izdelek Ingrada kot celote, ne pa kot izdelek posameznih TOZD.
Sklepna misel ob tem zapisu bi lahko bila, da imamo še veliko notranijh rezerv v boljši organiziranosti dela v delovni organizaciji In kot vse kaže, jih bo treba tudi kmalu izkoristiti.
Izidor Salobir, inž.
kršitve delovnih obveznosti
V letošnjih prvih treh mesecih leta 1987 je skupna disciplinska komisija obravnavala 49 kršilcev delovne obveznosti. V 6 primerih ni izrekla ukrepa, ker je bil postopek ustavljen (manjša kršitev, delavčeva hujša bolezen, sporazumno prenehanje delovnega razmerja). Izrečenih je bilo 7 opominov, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin
MALEŠEVIČ BOŠKO — neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Celje: PEČEK SLAVKO, neprimeren odnos do nadrejenega v vinjenem stanju — TOZD GO Celje; PLAUŠIČ IVAN, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD IGM Medlog:	HRVAT IVO,
neopravičen izostanek z dela 2 dni, KOŠENINA FRANC, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dnti, oba TOZD Proizvodni obrati; KRNJOV-ŠEK SREČKO in DEBELJAK Daniel, neupravičena uporaba službenega vozila in poškodba le-tega, oba TOZD Mehanizacija; KAMENšEK IVAN, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni (prekoračitev LD), TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; ALIBEGOVIČ SEJFUDIN, zapuščanje delovnega mesta in vinjenost na delu, TOZD GO Laško; NUHANOVIČ HILMI-JE, spanje med opravljanjem čuvajskih del, TOZD Mobilia; JUHART PETER, zapuščanje čuvajskih del, TOZD Lesni obrati.
Denarna kazen (10% od OD)
LIPOVŠEK MAKS, prekoračitev danih pooblastil (delal v TOZD za sebe), TOZD Mehanizacija; NOVAK ANTON, zapuščanje delovnega mesta in vinjenost na delu — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; LESJAK ZLATKO, malomarno vzdrževanje strojev, TOZD Mehanizacija.
Prenehanje delovnega razmerja — pogojno
MARIČ DRAGO, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (ni dostavil bolniškega lista), TOZD GO Celje (pogojno na 1 leto); KOVAČEVIČ NENAD, neopravičen izostanek z dela, (DS
TOZD Lesni obrati, spremenil ukrep prenehanja delovnega razmerja v pogojno na 1 leto); VIDENŠEK JOŽE, poskus odtujitve družbenega premoženja (pogojno na 1 leto, TOZD Mehanizacija; OSMIČ RAMO, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Šentjur (pogojno na 6 mesecev); KOM-POŠEK ERNEST, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD Mehanizacija (pogojno na 6 mesecev).
Prenehanje delovnega razmerja — dokončno
PERNAR RUDOLF, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Celje; OSMANAGIČ ESAD, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; PEREČ IVAN, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati; KESEDŽIČ MIDHET, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Celje; GOGIČ Ml-LORAD, neopravičeni izostanki z dela 11 delovnih dni, TOZD GO Celje; DŽINIČ RANKO, neopravičen izostanek z dela 12 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; OKIČ HILMIJA, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni, ANTUNOVIČ BLAŽENKO, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; BEGIČ MEHMED, odtujitev družbene lastnine, KLARIČ IVO, večkratna vinjenost na delu, napad na nadrejenega in prekoračitev danih pooblastil, oba TOZD GO Laško; KRKUšIČ HASIM, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, GADANAC IVICA, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, oba TOZD GO Ljubljana; POBRIČ DURSUM, neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, TOZD GO Celje; ČAR-KIČ FERID, neopravičen izostanek z dela 22 delovnih dni, TOZD IGM Medlog.
Prerazporeditev na druga dela In naloge (za določen čas)
AšENBERGER FRANC, vinjenost na delu, TOZD Mehanizacija.
Štefka Krušlč
kadrovske vesti
V mesecu decembru, januarju in marcu smo na novo kadrovali 137 delavcev, v i-stem obdobju jih je odšlo 109.
Na delu v Alžiriji je še 12 delavcev.
UPOKOJENI
Starostno
HERMAN Josip, rojen 28. 2. 1927, zidar Celje, delo je združeval od 18. 3. 1958 do 31. 3. 1987, stalno bivališče Novakovec 176, Dekanovec.
KNEZ Alojz, rojen 14. 4. 1923, PU delavec iz Šentjurja, delo je združeval od 1. 11. 1951 do 23. 3. 1987, stal-
no bivališče Riharjeva 3, Celje.
PETECIN Vili, rojen 2. 5. 1926, gradbeni delovodja iz Celia, delo je združeval od 1. 12.	1952, stalno bivališče
Plečnikova 2 c, Celje.
ŠKORJANC Josip, rojen 15. 2. 1927, PU tesar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 24. 6. 1969 do 15. 2. 1987, stalno bivališče Sotensko 22, Šmarje pri Jelšah.
Invalidsko
MEŠIČEK Dominik, rojen 8. 8. 1934, zidar v Rogaški Slatini, delo je združeval pri naši organizaciji od 1. 6. 1976 do 19. 12. 1986, stalno
bivališče ima Klanječno 7, Desinič.
MUHERINA Fehim, rojen 7. 7. 1927, zidar iz Žalca, delo je združeval od 7. 3. 1975 do 26. 1. 1987, stalno bivališče ima v Donji Puharski b. b., Prijedor.
ARH Avgust, rojen 11. 8. 1934, tesar iz Žalca, delo je združeval od 1. 6. 1976 do 30. 1. 1987, stalno bivališče ima Ločica 71 a, Polzela.
BOŽIČNIK Ivan, rojen 9. 8. 1928, zidar iz Celja, delo je združeval od 29. 9. 1954 do 29. 12. 1986, stalno bivališče ima v Celju, Iršičeva 7.
VEBER Herman, rojen 29. 11. 1943, pleskar na Proizvodnih obratih, delo je združeval od 9. 7. 1986 do 5. 12. 1986, stalno bivališče ima v Celju, Vošnjakova 5.
COJKIČ Ljubica, čistilka iz Ljubljane, delo je združevala do 9. 12. 1986.
šAKOTIČ Zdravko, čistilec iz Ljubljane, delo je združeval do 8. 12. 1986.
JESIH Stanislav, rojen 4. 9. 1938, VK zidar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 1. 7. 1970 do 5. 2. 1987, stalno bivališče Brezno gora 20, Hum na Sutli.
KRIŽAN Ferdinand, rojen 7. 3. 1942, PU cementninar iz Medloga, delo je združeval od 7. 4. 1970 do 6. 3. 1987, stalno bivališče Rogatec 90/a, Rogatec.
ROMIH Mihael, rojen 19. 5.
1931,	PU tesar iz Žalca, delo je združeval od 8. 6. 1970 do 19. 2. 1987, stalno bivališče ima Založen 47, Polzela.
Predčasno
ARTIČ Jožef, rojen 8. 2.
1932,	KV tesar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 14. 3. 1966 do 13. 2. 1987, stalno bivališče ima Log 10, Rogatec.
ŠTEFANČIČ Leopold, rojen 4. 11. 1931, VK mizar iz Go-milskega, delo je združeval od 10. 3. 1972 do 20. 2. 1987, stalno bivališče ima Kasaze 3, Petrovče.
Umrli so
ČMAK Ivan, rojen 28. 12. 1926, pomočnik direktorja
POPIT Janez, rojen 26. 10. 1944, vodja nabave.
KLARIČ Marko, rojen 16. 3. 1950, strojnik iz Mehanizacije. Delo je združeval od 13. 3. 1975 do 13. 1. 1987, stalno bivališče je imel: Bistrica 192, Divičani. Zapustil je ženo Luco, sinova Ruda in Stipana ter hčer Mando.
2. 4. 1987 je umrl naš u-pokojenec KNEZ Alojz.
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi dragega očeta FRANCA SKOKA, se Iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD IGM Medlog za darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti In Izrečena sožalja.
Žalujoči sin Franci z družino
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi dragega očeta DUŠANA STOŽIRJA, se Iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Mehanizacija za darovano cvetje In spremstvo na zadnji poti.
Marjan Stožlr
Anton Voh upokojen
Februarja meseca se je v 64. letu starosti upokojil Anton Voh, ki je združeval delo v delovni organizaciji od aprila 1960. leta.
Na začetku je opravljal več združenih delovnih funkcij, bil je skladiščnik, tajnik in
hkrati urejal še zadeve personalne službe v GO Slovenske Konjice. Od 1972. leta je bil vodja betonarne in glavnega skladišča. Delal je tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Bil je večkrat član delavskega sveta, v sindikatu nekaj časa predsednik in kasneje vesten blagajnik vse do upokojitve.
Z njim v resnici odhaja del zgodovine gradbeništva v Slovenskih Konjicah. Kot priljubljeni član kolektiva je ob upokojitvi dosegel 41 let skupne delovne dobe. In kot nam je sam zaupal, v vseh teh letih ni bil nikoli na »bolniški«.
Želimo mu, da bi dneve svojega zasluženega počitka kar najdalje preživljal na lepem kraju ob Dravinji v Ločah pri Poljčanah, kjer je doma.
Njegovi sodelavci
Razpis štipendij
ŠTIPENDIJE PROIZVODNIH SMERI
Za šolsko leto 1987/88 razpisujemo večje število štipendij za srednje usmerjeno izobraževanje proizvodnih smeri. Za temeljne organizacije gradbene operative, IGM Medlog in Lesnih obratov želimo pridobiti iz krajev tiste občine, kjer imajo TOZD svoje sedeže, čimveč štipendistov za poklice GRADBINCA, to je za zidarje, tesarje, že-lezokrivce in to za srednji —
triletni in skrajšani — dvoletni program.
Poleg teh razpisujemo še naslednje štipendije za:
Poklic	število
slikopleskar	15
stavbni klepar	20
stavbni klepar — skrajšani program	5
stavbni	ključavničar	20
stavbni ključavničar — skrajšani program	5
monter ogr. naprav	10
monter	vod. naprav	10
elektrikar	8
strugar	5
avtomehanik	5
obratni elektrikar	5
strojnik gr. mehanizacije 10 strojni ključavničar	10
mizar	10
mizar —• skrajšani program 4 tesar konstruktor	6
monter	vent. naprav	10
KADROVSKE ŠTIPENDIJE Poklic	število
dipl.	ing.	gradb.	6
dipl.	ing.	strojništva	5
dipl.	ing.	elektr.	4
dipl.	oec.	3
dipl.	komerc.	3
dipl.	ing.	računal.	3
dipl.	org.	proiz. smeri	1
dipl.	org.	računal.	2
dipl.	org.	kadr. dejav.	1
dipl.	ing.	lesarstva	1
gradb. ing.	8
varnostni iing.	1
ekonomist	4
org. kadr. dej.	1
gradbeni tehnik	6
strojni tehnik	5
elektro tehnik	5
ekonomski tehnik	3
uprav.-admin. tehnik	1
komercialni tehnik	1
lesarski tehnik	1
naravoslovno
matematična usmer. 5
DOKUMENTACIJA V prošnji za štipendijo navedite potek in uspeh dosedanjega šolanja, kakšen u-speh pričakujete letos, za katero smer, šolo, poklic in letnik želite štipendijo. Pripišite, ali boste šolanje nadaljevati in na kateri šoli in smeri.
K prošnji priložite izpolnjen in potrjen obrazec za štipendijo 8,40, takoj po zaključku šolanja nam pošljite še kopijo spričevala.
Prošnje bomo sprejemali do 15. 7. 1987 v Oddelku za izobraževanje, Lava 7 in izpostavi kadrovskega sektorja v Ljubljani, Celovška 135.
ŠTUDIJ OB DELU Za razvoj delovne organizacije je potrebno čimveč usposobljenih delavcev, ki si naj bi znanje poglabljali tudi s študijem ob delu. V želji, da bi se za to odločilo čimveč delavcev, za šolsko leto 1987/88 razpisujemo štipendije za študij ob delu za naslednje smeri:
Stopnja	Za
in smer	štev. oseb
Visoka tehniška šola
gradbena smer VI. st. 5 Visoka tehniška šola gradbena smer VIL st. 5 Visoka tehniška šola strojna smer VII. st. 3 Visoka tehniška šola druge smeri	5
Visoka šola za organizacijo dela VI. st.	3
Visoka ekonomsko-
komerc. šola VI. st. 2 Visoka ekonomsko-komerc. šola VII. st. 2 Varstvo pri delu VI. st. 1 Varstvo pri delu VII. st. 1
Vloge pošljite na Oddelek za izobraževanje, Lava 7. Sprejemati jih bomo začeli po objavi tega razpisa, najkasneje pa do 30. septembra 1987. Do 15. oktobra mora kandidat poslati še dokazilo o vpisu.
Oddelek za izobraževanje
5f cf pravna posvetovalnica
DELOVNO RAZMERJE V LUČI SPREMEMB ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
V	tem sestavku želimo naše bralce opozoriti na bistvene sestavine sprememb ZZD, ki se nanašajo na delovno razmerje in s tem nekoliko neuradno pričenjamo z javno razpravo o spremembah ZZD. Vse bralce prosimo, da sestavek po možnosti pazljivo preberejo in že zdaj podajo svoje kritične predloge. Ti predlogi nam bodo služili kot pripomoček k javni razpravi ter pri oblikovanju pripomb na predlagane spremembe.
UREJANJE MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERIJ
V	poglavju o delovnih razmerjih se predlaga, da staža opravljanje določenih del in nalog lahko kot pogoj zahtevnosti največ dve stopnji strokovne izobrazbe in da ima prednost pri izbiri za sklenitev delovnega razmerja kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje. Organ samoupravljanja, ki odloča o sprejemu delavcev na delo, je obvezen izbrati kandidata, če ta izpolnjuje vse razpisne pogoje. Navedeno materijo sedanja zakonodaja ni določala, temveč je bilo to prepuščeno sa-moupravno-normativnemu u-rejanju v TOZD, oziroma je bila izbira »najprimernejšega« kandidata prepuščena pristojnemu samoupravnemu organu.
V	spremembah je posebej urejeno tudi pripravništvo in sicer se predlaga obvezno sprejemanje pripravnikov. V primeru, da ni pogojev za zaposlovanje pripravnikov, mora TOZD plačevati ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih sprememb, je predlagana zasnova pod vplivom nezaposlenosti, s katero se ubadajo nekateri deli SFRJ. Nadalje nekateri poznavalci naše delavske zakonodaje menijo, da je v teh spremembah preveč poudarjen akt o razvidu del in nalog (sistemizacija), saj le ta pogostoma povzroča statičnost organizacije, namesto dinamičnosti oziroma tudi pri razporejanju delavcev k delom oziroma nalog v skladu s potrebami delovnega procesa. Določba o obveznem sprejemanju kandidata, ki izpolnjuje pogoje ne bo v korist kadrovski selekciji, temveč prej v korist ekstenzivnemu zaposlovanju.
Nadalje se v spremembah predvideva možnost za razporejanje delavcev iz ene v drugo TOZD zaradi tehničnih ali drugih izboljšav, če delo delavca v TOZD ni več potrebno, ali pa je TOZD zašla v ekonomske težave. Ta možnost je v slovenski zakonodaji že uveljavljena in jo imamo vgrajeno tudi v samoupravnih splošnih aktih naše DO.
Bistvena novost se predvideva tudi pri pooblastilih poslovodnega organa, le-ta namreč lahko v določenih primerih odloča o začasnih razporeditvah delavcev na drugo delo, odreja delo preko polnega delovnega časa, odobri plačani dopust, izreka ukrepe za lažje kršitve delovne dolžnosti, izda odločbo o začasni odstranitvi delavca iz dela ter daje mnenje o prispevku delavca k delu. Z navedeno noviteto se povečuje pooblastilo poslovodnega organa, kar je verjetno v skladu z njegovo odgovornostjo za poslovanje TOZD oz. DO, kakor se poenostavljajo tudi nekateri postopki.
V spremembah je tudi možnost, da delavec, ki je v delovnem razmerju v eni TOZD oz. DO s polnim delovnim časom, lahko dela tudi v drugi TOZD oz. DO, vendar največ do 1/3 polnega delovnega časa. Nekateri ob tej določbi menijo, da bi se pri tem zgledovali po razvitem svetu, predvsem ko gre za vrhunske strokovnjake, ki so lahko angažirani v več organizacijah. S tem bi s svojim znanjem prispevali k razvoju več DO oz. celotne družbe.
DISCIPLINSKA
ODGOVORNOST
Poostrena je odgovornost za hujše kršitve ter določeni primeri kršitev delovnih obveznosti, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja in sicer za: neopravičen izostanek z dela najmanj 5 zaporednih dni, oziroma s prekinitvijo 7 dni v 12 mesecih, za izostanek z dela zaradi zlorabe bolniškega dopusta, če delavec zaporedoma tri mesece med letom neopravičeno ne dosega delovnih rezultatov, za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi itd.
Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, ki so nastale zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, delavski svet odloči, katerim od teh delavcev preneha delovno razmerje. Po noviteti zakona torej ni več obveze, da bi tem delavcem morali zagotoviti drugo delo. Enotno se ureja tudi t. im. obvezna upokojitev. Delavec se mora obvezno upokojiti, če je dopolnil 40-let zavarovalne dobe, delavka pa 35 let ali če delavec dopolni 65 let, oziroma delavka 60 let starosti in imata najmanj 15 let zavarovalne dobe. Nekateri strokovnjaki menijo, da je ta določba sporna češ, da se naj ta prepusti v u-rejanje republiškim zakonodajam posebej pa še sposobnostim pokojninsko-inva-lidsklh skladov.
Pri sestavku sem uporabil besedilo sprememb ZZD, kakor tudi sestavke nekaterih strokovnjakov, ki so se kritično opredelili do predlaganih sprememb.
S tem sem želel bralce opozoriti predvsem na posledice predlaganih sprememb in jih spodbuditi, da tudi sami razmišljajo o predlogu zakona.
Stefan Gruškovnjak
glas
mladih
Mladinska politična šola
V organizaciji OK ZSMS Celje je bila v Zrečah, 3. in 4. aprila, dvodnevna politična šola za mlade iz OZD celjske regije. Mladi so obravnavali naslednje teme:
— ZK in idejna gibanja v družbi;
—	družbenoekonomski položaj mlade generacije;
—	predlog ustavnih sprememb,
—	aktualne razmere v celjskem gospodarstvu;
—	zaposlovanje, nezaposlenost, kadri;
— IV. samoprispevek.
Program usposabljanja je bil zelo široko zastavljen, saj smo se dotaknili In razpravljati o zelo aktualnih področjih, ki zadevajo nas — mladega človeka.
Udeleženci, ki smo sodelovali v tej šoli, bomo znanje in informacije prenesli v svoje sredine ter ga kvalitetno uporabili pri reševanju naših skupnih interesov.
Zdenka Šmarčan
OKROGLA MIZA
O problematiki pripravništva
Mladi se srečujemo z različnimi težavami in problemi, ki jih bomo v prihodnje poskušali reševati ali na njih vsaj opozarjati. To je bil tudi razlog, da smo 27. marca letos organizirali okroglo mizo na temo »problematika pripravništva«, na kateri smo želeli izpostaviti nekaj dilem in pomanjkljivosti pripravništva v delovni organizaciji GIP Ingrad.
V	naših samoupravnih aktih je lepo opredeljen namen pripravništva, ki pravi, da se pripravnik po določenem programu, pod strokovnim vodstvom, sistematično uvaja v delovno okolje in usposobi za samostojno opravljanje del v poklicu oziroma stroki, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobiva potrebne izkušnje za samostojno delo.
Ali je pripravništvo vedno pripravljeno in vodeno tako, da pripravniku vse to omogoča, je osrednje vprašanje, ki smo si ga zastavili v tem razgovoru?
To nas je privedlo v obravnavo številnih, s to problematiko povezanih problemov kot so:
—	priprava in kvaliteta pripravniških programov
—	vloga in naloge mentorjev
—	možnosti izražanja iniciative pripravnikov
—	možnosti dodatnega izobraževanja
—	nagrajevanje pripravnikov
—	pravni odnos pripravnika do DO
—	spregovorili pa smo tudi o pravilniku o enotnem izvajanju pripravništva v DO GIP Ingrad, za katerega smo menili, da je zastarel in zato neustrezen in predlagali, da se ustrezno dopolni.
V	razgovoru so poleg članov predsedstva KS ZSMS
sodelovali tudi pripravniki V., VI. iin Vil. stopnje izobrazbe, pripravnikov II. in IV. stopnje pa nismo mogli povabiti, ker so pripravništvo končali že januarja oziroma februarja.
Našemu vabilu so se odzvali tudi številni strokovni delavci, katerih naloge so tesno povezane s pripravništvom. Z njihovo pomočjo smo razrešili številne dileme in izoblikovali zaključke.
KS ZSMS se ne zavzema za zaposlovanje pripravnikov za določen čas, kar je tudi z zakonskega, pravnega vidika v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih. Zaposlovanje pripravnikov za določen čas je nerazumljivo tudi z razvojnega vidika, z vidika potrebe po uveljavljanju znanja kot produkcijskega odnosa. Zaposliti npr. diplomiranega inženirja gradbeništva (ali katerega koli strokovnjaka Vil. stopnje strokovne i-zobrazbe) za določen čas je skregano z logiko pritegovanja in razvoja kadra v delovni organizaciji in uveljavljanja znanja pri delu.
Delovna organizacija namreč mora imeti interes, glede na katerega sprejema pripravnike in razpisuje štipendije.
Zato predlagamo, da pravna služba skupaj s kadrovsko službo še enkrat prouči možnost zaposlovanja pripravnikov za nedoločen čas, izvzeti naj bi bili le tisti, ki iih zadevajo merila, opredeljena v 50. členu Pravilnika o delovnih razmerjih.
Predlagamo:
—	da se v DO še bolj krepi kadrovsko razvojna funkcija;
—	da se upoštevajo določila iz Saš o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki se nanašajo na zaposlovanje pripravnikov;
—	da v DO bodoče pripravnike oziroma lastne šti-
pendiste v zadostni meri spoznajo in navežejo na svojo sredino že v času šolanja.
Predlagamo ustanovitev kluba štipendistov v DO GIP Ingrad.
Dopolniti je potrebno pravilnik o enotnem izvajanju pripravništva v delovni organizaciji kot je bilo predlagano v diskusiji. V odbor za pripravo sprememb pravilnika naj se vključi tudi predstavnik KS ZSMS.
Imenovati je potrebno strokovno telo oziroma komisijo, ki naj izdela oziroma dodela programe za vse poklice oziroma stroke, ki jih zaposlujemo v naši delovni organizaciji;
— izdela oziroma dopolni naj se seznam ustreznih mentorjev in članov komisij, ki sodelujejo pri strokovnem izpitu.
Pripravnikom naj se omogoči dodatno izobraževanje, (ogled razstav, sejmov, obisk raznih seminarjev, itd.) ter omogoči nadaljevanje šolanja v skladu s potrebami DO.
V	pravilnik o nagrajevanju je potrebno za posamezne poklice oziroma izobrazbo definirati osnovo, po kateri se obračunava OD pripravnikov oziroma izdelati je potrebno konkretna merila za nagrajevanje pripravnikov v GIP Ingrad v odnosu na republiška merila, pod katera pripravniki še vedno spadajo.
To področje je potrebno čimprej uskladiti tudi zato, ker se že od 1. januarja 1987 razhaja z opredelitvami nagrajevanja pripravnikov, o-predeljenim v našem SaS o nagrajevanju.
Služba za izobraževanje je v diskusiji izpostavila problem kadrovske šibkosti službe in predlagala, da se zaposli še en nov delavec. Predlagamo, da se preveri zasedenost in strokovnost zaposlenih delavcev in se glede na to oceno odloči o možnosti zaposlitve novega delavca.
KS ZSMS bo imel redne stike z vsemi pripravniki in kontinuirano spremljal problematiko pripravništva.
Za realizacijo omenjenih sklepov so zadolžene številne strokovne službe In KS ZSMS. Ta je tudi določil skupino, ki bo spremljala realizacijo sklepov ter nas o zaključkih obveščala.
KS ZSMS GIP Ingrad
Planica ’87
Ogled smučarskih poletov
V	času od 13. do 15. marca letos so bili naši pogledi uprti na prizorišče svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, v dolino pod Ponca-mii. Večina je prireditev spremljala pred televizijskimi ekrani, nekateri ljubitelji poletov pa so odšli v Planico. Med njimi so bili tudi učenci našega doma Dušana Finžgarja, tki so si za nagrado brezplačno ogledali samo prireditev. Okrog 70 učencev je v novembru u-darniško delalo na naši velikanki, zato jim je za nagrado Planiški komite organiziral brezplačen ogled in avtobusni prevoz.
NA OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA INGRAD
Izvoljeni novi organi
O občnem zboru ŠD, ki je bil 12. februarja letos, smo na kratko že poročali. Sedaj objavljamo še 21-član-ski upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni:
Janko Golob — predsednik, Anton Aškerc, Karli Gornik in Jože Mešl — podpredsedniki, Franc Ramšak — sekretar, Marija Cvetko, blagajnik, Vili Šuster — informiranje in propaganda, Dušan Vanovšek — kegljanje moški, Tanja Gobec — kegljanje ženske, Hubert Gol-ner — odbojka moški, Metka Lesjak — odbojka ženske, Lojze Krajnc — streljanje moški in ženske, Jernej Pelko — namizni tenis moški in ženske, Tomo Studnič-ka — šah, Rafko Kampoš — mali nogomet, Franc Ram-
šak — smučanje moški in ženske, Dušan Petan — rokomet, Marjan Vengust — košarka, Boris Belehar —kolesarjenje, Marjan Mastnak — planinstvo, Miha Njego-vac — balinanje.
Nadzorni odbor:
Franc Berginc predsednik ter člana Jožica Gnilšek in Milan Colarič.
Disciplinsko sodišče:
Janko Žitnik predsednik ter člana Pavla Jagačič in Franc Murko.
Upravni odbor ŠD se je medtem že enkrat sestal. Osrednja točka obravnave je bila priprava naših ekip na ŠIG in financiranje ŠD. Spregovorili pa smo tudi o programskih usmeritvah ŠD v naslednjem mandatu.
F. R.
Na občnem zboru športnega društva Ingrad so se v razpravo vključili vsi vodje posameznih panog (na sliki Metka Lesjak, zadolžena za žensko odbojko) In tako skupno začrtali program dejavnosti v prihodnjem obdobju. Foto: Miran Terglav
36. LETNE ŠIG '87
Predtekmovanja
Tudi letos smo pristopili k našim igram gradbenih delavcev odgovorno in vestno, o čemer govorijo tudi do sedaj doseženi rezultati v predtekmovanjih.
Do zdaj so bila končana predtekmovanja v treh disciplinah, v šahu, namiznem tenisu in streljanju. V vseh treh panogah so naše ekipe tako moške kot ženske dosegle odlične rezultate in se uvrstile v zaključni del tekmovanja.
Naslednja predtekmovanja bodo še: 19. aprila kegljanje, 16. maja balinanje, 23. maja odbojka in 30. maja nogomet.
Finalni del tekmovanja bo v Titovem Velenju, 6. junija 1987, kjer bomo branili v skupni uvrstitvi prvo mesto.
Franc Ramšak
športne Igre gradbincev nimajo zgolj tekmovalni značaj. Tu je priložnost številnih srečanj s »starimi« in novimi prijatelji, poslovnimi sodelavci... Fotoreportažo s ŠIG v Kranjski gori je opravil Miran Terglav
25. ZIMSKE ŠIG '87
Ingrad četrti
V Kranjski gori so bile 21. in 22. februarja letos 25. jubilejne zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije, v odlični organizaciji SGP Gradbinec iz Kranja.
Iger se je udeležilo rekordno število delovnih organizacij, saj so se pomerili tekmovalci iz 82 delovnih kolektivov. Letos smo tekmovali tudi v obrnjenem redu, od dosedaj ustaljenega sporeda.
Prvi dan so bili na vrsti teki, drugi dan veleslalom.
Doseženi rezultati naših tekmovalcev so bili »sicer preračunani« pa kljub temu
več kot odlični, saj smo prvi dan pri tekih dosegli nepričakovano visoko 5. mesto v skupni uvrstitvi. Pred nami so bili le Gradbinec, Gradis, SCT in Hidrogea. Tekmovanje je potekalo na sicer težkih, a dobro pripravljenih progah, vendar v zelo slabih vremenskih razmerah, ker je ves čas snežilo.
V	veleslalomu smo tokrat dosegli odlično, toda nehvaležno 4. mesto.
V	skupni uvrstitvi (teki in veleslalom) smo dosegli četrto mesto, najboljši pa je bil organizator iger Gradbinec iz Kranja, pred Gradisom in SCT.
Franc Ramšak
Pavla Jagačič, 4. v VSL
Viki Uranker, 3. v teku
»Glasilo« Izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Mojca Ja-grič, tehnični urednik Vlil Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk In klišeji: AERO Celje.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata. Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).