PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE •~Ceng 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din frorte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Strnimo so v odločni borbi za ohranitev miru In za spoštovanje mirovne pogodbe prot! nakanam hujskačev na novo vojno 1 27, marec 1941 27 njn ,!!WL.a dan vstaje- } ko se je dvignila proti nacifa- ‘ja nove Jugoslavije. Tega dne ^ in miroljubni nooslovanski narodi vzeli uso-Sl'°je roke iti jo zmagovito ^nerjali do danes. JJ; mar™ mi je-planirv Bo:n ?rVi P°0umni NE! proti sili-,t!e7nu nacifaStetnemu na-*e ieiai: S° VSi evr°PSki narodi letno pod Hitlerjevsko le-se ' pe^°' janalka Grilja n„Je,Se upirala italijanskemu šolstvu, obrobni Švedski Pa 3e Miler prizanesel. IojiUn90slaJ'^a je bila zadnja dr-stoin V Evr°Pi’ je Hitlerju tff na P°ti in mu kr Hala na-, navad na Sovjetsko zve- Hittla°Stavija je bila ovira, da Bn"„. nl mogel priskočiti na me svoji zaveznici Italiji, itauhu G,rCljl fbolje, v Albaniji) ~ joj-0, svoj vojaški prestiž. rp^kci0narna klika Cvetko-p0rf„-acf* 1° ila na Dunaj in trŽ a vrist°P Jugoslavije k sč£e’!lU vaktu- Na Dunai i° , na'-aj se pa ni vrnila: Juan? Beograd in z njim vsi in *~oanski narodi so se v.prli Jnktt m: cB°lje rat nego 710 via^rm°9laviH reakcionar- ibarff0 strahotno bombar-j-,n. , Pograda in napad na Por S, 1°- Nepredvideni od-ja /u°.°slavije je prisil Hitler-Bocen Jef r.noral odlomiti za dra-u mesece napad na mnoonf-n zvezo' kar je slednji suh 0 Izvedbo mobilizacijah Priprav. tenn!0Sl.Ovan'sl'l narodi pa kljub bil h> niS0. klonili. 27. marec ni »afc .fu'mjnostni utrinek, am-soruh plamena, ki ga vse heniške SS- »o 'Ovcev tn italijanske divizije in črnosrajčnikov ni- 'ogle veti udusiti renski marcem so se jugoslo- na ' narodi uvrstili v splo$-in Ml-imperialistično fronto ci7aV°;.or°'er)0 borba proti na-teiki hordam, z nudilo- j0 7717 trtvarri dokazovali svo- Vetsl T1l° Vubezen do So-te: e zveze, ki je občutila vso sir0j titlerjevskepa voja-kega. Hn « do l'scga svobodoljubja lloveUva. »om tC0a vseljudskega od- ki Jo u°oslovanskih narodov, 4 marcem začeli pi-i'tn0 .10 jugoslovansko zgodo-na o/SJala tista Komunistii-u>em . Jugoslavije in tisti (elut 0(Htclji s tov. Titom na «fce'n40 vodili jugoslovan-°Stobn^tfe s>:0~‘ vso narodno-Ho epopejo, ustvarili »o v J Poslovansko vojsko, no-^°4itr■ °. državo in, po osvo-S0‘’. pristopili k graditvi no-j^Ustične dru-be, herojska pot jugo- C® 1941 , narodov od 27. mar-Potrta, danes: pot borbe, Hcžano a/nos^ !n neizmerne bra tftVa Idealom svobode lkm(j. ® nied narodi in socia->0lidamt t konkretne in tvorne to deln,.,S 2 mednarodno fron-s^e9a C0a ljudstva in brat-*ezo. TnZeznrtva s Sovjetsko °*l 27. ^.a Je P°t. Po kateri so sl°vansklarca t941 vodili jugo f°C! o'u nar°de tov. Tito, nje-\°Pno u,,J°.delavci in vse de-te tuf: Jugoslavije. Ta- M°*raclj ?£roai Umskih de- htt*e ta o .r,dr:avna vod' b, V t*) h, ~alostno odlikuje- in11 novi ,Ve$tni k“mpanji n a*dn)a Ju0oslovi)i. Tega to5”1 *e to nl Postavlfomo. ker , v^a°dv,al'‘o. dasi bi si Cy° Postih VTCd sv°i° hi Ca fesnirn Sami' fe iih Čolnoma -m obiektivn°st „ e bi *, ,a ^Pustil. m.tam ° vPra*anje iskreno ?“* d* ntem bi morali uvi- hor° biU tafcr/U0OS,a°ya ne i eio prikr, s,Lcl' kakršno jo Z ,H bi Z ?"° Postavili. n)?nam nieu° Uciili' da bi ZSf ‘nZ 'lesi- 00s°i>ansk-n vsa dn..Citrinu 1... kampanja ?a?*‘niaa jn Podl* £7da je ak'na‘ kdkr°ZltljLV bistvu na le bila takrat, lje. Patriarh Aleksej je zaključil: j tega vzroka se borijo za pravi in V imenu naie cerkve pozivam vse j trajni mir med enakimi in suvere-I pravoslavne cerkve, naj dvignejo j nrmi narodi. Papež ni proklel atomske bombe Komunistični in socialistični senatorji nadaljujejo v rimskem senatu odločno borbo proti zločinskemu atlantskemu paktu - Dva milijona in pol brezposelnih i/ Italiji - Na kongresu pristašev miru, ki bo prihodnji mesec v Parizu, se bo ustanovila mednarodna Fronta miru RJM, 26. — Na današnji jutranji seji senata je prvj govoril socialistični senator Mancini, ki je med drugim poudaril, da sovjetsko letalstvo ni med vojno nikoli bombardiralo nezaščitenih mest. ni nikoli obstreljevalo mirnega prebivalstva, dočim se je v zadnji vojni a-meriško letalstvo zaganjalo tudi proti Italiji ter povzročilo mnogo mrtvih in grozna uničenja v italijanskih mestih. Nato je obžaloval, da papež Pij XII ni se posredoval in proklel atomske bombe. Sicer pa. je pripomnil govornik, je krščanska demokracija sama krenila po poti vojno. Dejal je dalje, da je atlantski pakt veriga, ki stiska Italijo. Vlada kuje to verigo, ker hoče doseči politično korist zase ter računa, da bo z vključitvijo Italije v atlant- ski pakt utrdila svoj sedanji položaj in ustvarila " pravo diktaturo. Pripomnil je nato, da so ZDA posredovale pri volitvah od 18. aprila, ko pakt ni bil še sklenjen, ter domneva, da se bodo še toliko bolj vmešavale v notranje zadeve Italije sedaj, ko jim pakt daje to pravico. Svoboda Italije je končana, je zaključil govornik, in socialisti so proti atlantskemu bloku. Govoril je za tem komunist Ro-veda, ki je poudaril, da je Marshallov načrt povzročil razpadanje italijanske industrije. Pri tem je opozoril, da je v Italiji ie dva milijona in pol brezposelnih, ih politika vlade stremi za tem, da se odpusti na stotisoče drugih delavcev. Pri tem načrtu proti delavcem pa sodelujejo tudi stavkokaške organizacije ter policija. Na popoldanski sej j je prvi go- Kantonalne volitve v Franciji se danes nadaljujejo Izvoliti je treba svetnike še v okrožjih, kjer pri volitvah prejšnjo nedeljo noben kandidat ni dobil absolutne večine - Mahinacije vladnih skupin, da se izognejo porazu PARIZ, 26. — Jutri bo v Franciji drugostopno glasovanje kantonalnih volitev v 785 volivnih okrožjih. Pri prvostopnem glasovanju volitev zadnje nedelje ni nobeden ni nobeden od kandidatov dosegel absolutne večine, ki jo zahteva zakon. Zato se mora v teh okrožjih vršiti drugostopno glasovanje, pri katerem pa zadostuje za zmago relativna večina oddanih glasov. Medtem ko je prejšnjo nedeljo nastopalo več strank oziroma skupin, pa bodo jutri v večini okrožij nastopile le ie tri liste: komunistična, predstavniki «tretje sile» (to so vladne stranke) in končno degaulli-sti. Za te bo ponekod kandidiral pravi degaullist, ponekod pa predstavnik kake «sorodne» skupine. Vladne stranke, to so MRP, socialisti ter radikalna stranka so se pa trudili, da bi se v posameznih okrožjih predstavnik te ali one stranke odpovedal kandidaturi, s čimer bi se združili oddani glasovi na skupnega kandidata. Zadnje kantonalne volitve so bile v septembru 1!)45. Mandat izvoljenih kantonalnih svetnikov traja 6 let, vendar pa je bila polovico mandatov iz leta 1845 omejena na 3 leta. Pri sedanjih volitvah, ki so se pričele preteklo nedeljo, gre torej za obnovo generalnih svetov v polovici kantonov vsakega departe-menta. Volitve bi se morale prav za prav vršiti že lanskega oktobra, toda parlament je 85. avgusta lani z 245 glasovi proti 193 za 6 mesecev volitve odložil. Kakor je znano, so v nedeljo dosegli največ glasov degaullisti, takoj za njimi pa je komunistična partija, katere glasovi so tiapram letu 1945 še narasli za 150 tisoč. Uspeh degaullistov pa gre ves na račun izgube vladnih strank. Zaradi čudnega volivnega zakona pa je razdelitev mandatov silno paradoksna: komunistična partija je numreč dobila mnogo nianj mandatov kot pa nekatere stranke, ki so naa volitvah prejele neprimerno manjše število glasov. V navzočnosti predstavnikov francoskega zunanjega ministrstva ter italijanskega poslanika v Parizu in drugih italijanskih predstavnikov sta danes popoldne franco- ski zunanji minister Schumann in italijanski zunanji minister Sforza podpisala pogodbo o carinski uniji med Francijo in Italijo. Razen te- Podpis carinslie unije nieil Italijo in Francijo PARIZ, 26. — Danes je v Pariz prispel italijanski zunanji minister Sforza, kjer je podpisal pogodbo o francosko - iitalijanski carinski uniji. Jutri bo Sforza odpotoval v Washington, kjer bo podpisal atlantski pakt. Dogovor, ki sta ga podpisala Sforza in francoski zunanji minister Schumann, vsebuje še tri dodatne pogodbe Prva zadeva trgovinske zamenjave med obema državama za dobo od 1. aprila do 30. junija 1949. Načrt zamenjav naj bi bil nekaka aposkušnjaa za poznejši širši trgovinski sporazum. Druga pogodba je dodatni finančni protokol k pogodbi o plačilih, ki je bila sklenjena 22. decembra 1946, in katerega glavna klavzula je. da se določi zamenjava med frankom in liro v višini 180 lir za 180 frankov namesto dosedanjih 220 lir. Ta zamenjava se bo vsak mesec kontrolirala v razmerju z dolarjem na svobodnem tržišču v Franciji in Italiji. Tretja pogodba pa se nanaša na sporazum o pošiljanju mezd italijanskih delavcev, ki so v Franciji, v Italijo, in sicer na podlagi novega kurza lire. voril komunist Sereni, ki je izrazil prepričanje, da skriva pakt tajne klavzule. V zvezj z obtožbami proti Sovjetski zvezi je Sereni poudaril, da je zahodni imperializem ustvaril železni zastor Toda delavski razred ga bo razparal, ker noče, da bi bila njegova usoda podvržena volj; ameriških plutokratov. Omenil je nato bodoči svetovni kongres pristašev miru. ki bodo v Parizu, in napovedal, da bodo na tem kongresu ustanovili med-nzrad .o fronto miru, ki bo delovala proti atlantskem paktu. Republikanski senator Parri je izjavil; da bo glasoval za pakt. .socialist Romita pa bo glasoval proti. Romita Je poudaril, da volitve od 18. aprila niso bile svobodne, ker so jih izvedli vlada, Katoliška akcija in Vatikan na podlagi mreže laži, ki so onemogočile ljudstvu svobodno presoja Zato bi morala vlada razpisati nove volitve. Za pakt sta se dalje izjavila monarhist Benedetti in liberalec Angelil-lo. Nato je komunist Scoccimarro obtožil vlado, da ni še povedala popolne resnice glede pakta. Dejal je dalje, da je atlantski pakt mina, ki bo uničila OZN. Dočim je OZN izraz politike mednarodne enotnosti, je atlantski pakt izraz coli tike, ki jemlje pomen listini OZN in ki hoče v mednarodnih odnosih nado. mestiti pravičnast s silo. Okrog atlantskega pakta so Se zbrale vse kapitalistične sile, ki hočejo zastaviti pot novim silam, kj jih vodi socialistična ideja. Socialist Casadei je poudaril napadalni značaj pakta in izjavil, da bo glasoval proti njemu. Ker je bil seznam govornikov izčrpan, se je seja odložila na nedeljo ob 10. zjutraj. Razpravljali bodo ie o nekaterih resolucijah, nato bo govoril De Gasperi, nakar bodo prešli k glasovanju. Predsednik Harlow Shapley je nato čital številne brzojavke iz vseh krajev sveta, ki želijo uspeh konferenci. Brzojavke so med drugimi poslali Bernard Sha\v, Pandit Nehru, Thomas Mann, Frederic Joliot Curie, birminghamski škof in drugi. Nato je sovjetski skladatelj So-štakovič, ki so ga ysi navzoči navdušeno pozdravili, imel v ruščini kratek govor. Izjavil je med drugim: Dovolite mi, da v imenu članov sovjetske delegacije prisrčno pozdravim predstavnike ameriške kulture, ki ljubijo napredek. Združeni smo ž njimi v plemeniti nalogi za obrambo miru proti njegovim sovražnikom. 2eleti bi bilo, da se v bodoče utrdijo vezi med kulturnimi predstavniki naših držav. Naj bi naše upanje postalo stvarnost. Francoski pisatelj Paul Eluard in opat Bculier sta poslala članom kongresa brzojavko, s katero obžalujeta, da ne moreta prisostvovati kongresu ter protestirata proti državnemu departmanu, ki jima je odklonil vizum . Tudi skupina mehiških intelektualcev, ki se je imela udeležiti kongresa, je odločno protestirala proti ameriškemu poslaništvu v Mehiki, ki jim je odklonilo vizum. V poročilu, ki so ga sinoči objavili. poudarjajo, da bodo nadaljevali borbo za ohranitev svetovne, ga miru in proti pripravam na vojno. Združenje praških advokatov je poslalo vsem združenjem advokatov evropskih prestolnic in prekomorskih držav brzojavke, s katerimi jih poziva, naj podprejo bor-bo za mir ter naj se udeležijo svetovnega kongresa za mir, ki bo prihodnji mesec v Parizu. Večja množica je danes v New Vorku protestirala pred hotelom, kjer je lastnik treh velikih ameriških revij «Time», «Life» in «For-tune» priredil Churchillu kosilo. jugoslmiansHih narodsu BEOGRAD, 26. — Ob priliki jutrišnjega narodnega praznika, ki ga bodo proslavljali po vsej Jugoslaviji, je beograjski radio danes pou. daril: Kljub napadom starih in no-vih sovražnilaov nadaljuje Jugoslavija zmagovito pot socializmu naproti in svojo borbo proti voj-nohujskaškemu imperializmu. Radio je nato poudaril, da notranji uspehi in pomoč, ki jo je jugoslovansko ljudstvo dalo zatiranim delavcem vsega sveta in med drugim španskim in grškim delavcem ter francoskim rudarjem, dokazu, jejo, da Komunistična partija Ju-.goslavije pod vodstvom maršala Tita ni krenila s poti proletarskega internacionalizma. Pravoslavni duhovniki FLPJ proti izdajalski duhovščini BEOGRAD, 26. — Jugoslovansko notranje ministrstvo je pooblastilo delovanje združenja jugoslovanske pravoslavne duhovščine, ki je bilo ustanovljeno na zadnjem kongresu pravoslavnih duhovnikov Jugoslavije- Program tega združenja predvideva pomoč pri gradnji sociali, zma V Jugoslaviji in pri borbi proti duhovnikom, ki s0 izdali svoje ljudstvo in so prešli v imperialistični tabor. Novi minister FLRJ v Budimpešti BEOGRAD, 26. (Tanjug) — Z ukazom predsedstva ljudske skupščine FLRJ je bil sedanji predsednik centralne državne komisije za avtonomno pokrajino Vojvodino Djuro Jovanovič imenovan za opol-nomočenega ministra in posebnega odposlanca FLRJ v Budimpešti. Slovaki narode pozdravljajo Jugosla vije BEOGRAD, 26. — Prvj železniški vozovi z nailnostjo 70 ton so bili izdelani v jugoslovanskih tovarnah na podlagi načrtov domačih strokovnjakov. Te vozove žc uporabljajo pri prevažanju velikih transformatorjev. PRAGA, 26. Pred dnevi je bil v Nitrl na Slovaškem ustanovni občni zbor jugoslovansko-češkoslova-škega društva. Predsednik občnega zbora Hrastina je skušal izkoristiti priliko za širjenje protijugoslovanske propagande ter je predlagal, da se odpošlje jugoslovanskemu ljudstvu brzojavka s klevetami proti jugoslovanskim voditeljem. Navzoči so takoj obsodili to Hrastino-vo namero in poudarili, da on ne pozna jugoslovanskega ljudstva )>i njegove navezanosti na svoje voditelje ter na partijo. Člani društva, ki so že bili v Jugoslaviji, so izjavili, da so bili priče delovnega poleta in navdušenja, s katerim jugoslovanski narodi grade socializem v svoji državi. Mnogi med njimi so tudi izjavili, da v tem pogledu Češkoslovaška pač ni pred Jugoslavijo in da more Jugoslavija biti za vzgled države, ki odločno koraka po poti socializma. Nairzoii so nato zahtevali, naj se namesto žaljive llrastinove brzojav-ke odpošlje jugoslovanskim narodom brzojavka s pozdravi in z najboljšimi željami za nadaljnje uspehe pri gradnji socializma. Ob soglasnem odobravanju navzočih je bila sprejeta sledeča brzojavka: •Češkoslovaško - jugoslovansko društvo v Mitri pozdravlja s svojega ustanovnega občnega zbora narode Jugoslavije in jim pošilja svoj slovanski pozdravu. Brzojavko so odposlali jugoslovanskem generalnemu konzulu v Bratislavi. Novo izzivan 6 pioli FLRJ v Bo gariji SOFIJA, 26, — Sofijsko pokra, j insko sodišče je 23. in 24. t. m. 30-dilo skupino jugoslovanskih državljanov, v kateri so dr. Cedo-mir Ilič, študentinji Vukosava Cvetkovič in Olga Ivanova .ter študent Žarko Pavlovič, ki jih obtožujejo vohunskega delovanja. Ker IZJAVA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE KITAJSKE Mirovna pogajanja na Kitajskem se bodo pričela 1. aprila v Pekingu Imenovana je delegacija demokratične Kitajske za mirovna pogajanja - Kuomintang nima poguma, da bi priznal svoj poraz - Imperialistične** spletke glede otoka Formoze NANKING, 26. Radio osvobo- j menti glede osmih postavljenih po- t naj se bore proti »komunističnemu so vse točke obtožnice lažne In izmišljene, so vodili proces pri zaprtih vratih. Niti predstavniki jugoslovanskega poslaništva v So-fiji niso dobili dovoljenja, da bi prisostvovali procesi kljub številnim posredovanjem. Jugoslovanskim državljanom so odrekli pravico obrambe. Vse to jasno dokazuje, da je proces sani o novo izzivanje v okviru divje kampanje, ki so jo sprožili zadnji čas proti jugoslovanski republiki. Nu podlagi lažnih in iz-mišljenih dejanj so omenjene jugoslovanske državljane obsodili kakor sledi: dr. Cedomirja Iliča na 12 let in pol zapora, Vukosavo Cvetkovič na pet let, Olgo Ivanovo na tri leta in 2arka Pavloviča, ki je dejansko provokatorski agent, na eno leto zapora pogojno. jene Kitajske je danes sporočil I gojev in pa, da bo obveščena o sledeče: < kraju in datumu, določenem za za- nCentralnl komite Komunistične ! četek mirovnih pogajanju. partije Kitajske Je sprejel danes sledeče sklepe glede mirovnih pogajanj z nacionalistično vlado iz Nankinga: prvič, pogajanja se bodo pričela 1. aprila; drugič, ta pogajanja se bodo vršila v Pekingu; tretjič, komunistično delegacijo bodo sestavljali generali Cuenlaj, Linpiao, Linpo-ču, Jehčjenjing in Liuejhan. Na čelu te delegacije bo general Cuenlaj, ki se bo pogajal za njir z reakcionarno vlado iz Nankinga na podlagi osmih pogojev, ki jih je postavil predsednik kitajske komunistične partije Maocetung v svoji izjavi 14. januarja t. I. Četrtič, ta sklep bo danes objavljen po radiu z namenom, da bo nan-kinška vlada obveščena, da naj pošlje svojo delegacijo z doku- Poizkusen atentat na De Casperija? RIM, 26. — V Rimu so aretiisli nekega študenta, ki je baje imel namen napraviti atentat na De Ga sperija Pisal je pismo komunističnemu poslancu Longu in ga jprosil za pomoč pri pripravi atentata. Longo je izročil pisjno predsedniku parlamenta Gronchiju in policija je študenta aretirala. Pči zasliševanju je izjavil, da ni iiucl namena napraviti atentata. BOGATE NEMŠKE POKRAJINE bodo prihltučene zapadnim državam Več stotisočev Berlinčanov protestira proti uvedbi Ciayeve marke za edino plačilno sredstvo v zapadnem Berlinu LEIPZIG, 26. — Radio Leipzig poroča, da so vlade ZDA, Vilike Britanije, Francije, Belgije, Holandske in Luksemburga danes zvečer objavile skupno poročilo o popravi meja Nemčije v korist Ho. landske, Belgije, Luksemburga, Francije in pokrajine Saar. Te poprave meja se tičejo 135 kvadratnih km nemškega ozemlja ne vštevši pokrajino Saar. 2e na konferenci šestih zapadnih držav, ki je bita junija 1948 v Londonu, je bil sprejet sklep, da bodo nekatera nemška ozemlja priključena zapadnim sosednim državam. Pri tem je važno pripomniti, da so nemške pokrajine, ki bodo odločene od Nemčije, bogate na nafti in da so naseljene z izključno nemškim prebivalstvom. Takoj po objavi poročila o spre membi zapadnih nemških meja v korist sosednih držav je izdala vlada Porenja in Vestfal.iie resolu-eijo. v kateri pravi: »Zapadne demokracije so nemškemu prebivalstvu odrekle pravico, da bi o sebi svobodno odločal«. Resolucija očita zapadnim državam, da niso spo štovale klavzul atlantske listine. Danes popoldne je bila v sovjet-skem sektorju Berlina velika de-I monstracija v protest proti uved- bi Clayeve marke kot edinemu plačilnem sredstvu v zapadnih sektorjih mesta. Demonstracije se je udeležilo več sto tisoč oseb. Predsednik združene socialistične stranke Hans Jendretzky je v govoru med demonstrancijo poudaril, da za sovjetski sektor Berlina ni predvidena ntkakšna bližnja denarna reforma. «Denarni puč« v zapadnih sektorjih še bolj poglablja razkol v Berlinu ter veča nevarnost nove vojne. Jendretzky je pozval Berlinčane, naj se sami oču-vajo pred uvedbo Clayeve marke kot edinega denarnega sredstva v zapadnih sektorjih Berlina. Zahteval je ustanovitev prodajnih ma-gacinov v zapadnem delu Berlina, kjer bi lahko prebivalstvo kupilo živila z vzhodnimi markami. Na dalje je Jendretzkv napadel prof. Reuterja, ki je župan zapadnega dela Berlina in se trenutno nahaja v Washingtonu, kamor je potoval na stroške davkoplačevalcev za-padne Nemčije z namenom, da bi imel potem zopet hujskaške govore proti enotnosti Berlina. Niti za tre. nutek ne moremo dovoliti razcepitve mesta, je dejal Jendretzky, in ne razlikovanja njegovega prebivalstva v več ali manj favorizirane kategorije. Kot je znano, je general Cuenlaj že bil enkrat vodja delegacije za mirovna pogajanja, in sicer ob priliki posredovanja ameriškega generala Marshalla. Vsi člani komunistične delegacije za mirovna pogajanja so člani centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske. Clan nacionalistične delegacije za mirovna pogajanja Saolitse je danes zvečer izjavil, da ne gleda preveč optimistično na bližnja mirovna pogajanja med nacionalistično vlado jn komunisti. Ti namreč vztrajajo, je dejal Saolitse, pri osmih pogojih kot osnovi za mirovna pogajanja, medtem ko kuamin-tang nima poguma, da bi priznal svoj poraz in te pogoje sprejel. Agencija France Fressc poroča, da je 20 tisoč komunistov pod poveljstvom generala Ljupočenga napredovalo na razdaljo 5 km od obzidja Ankina, prestolnice pokrajine Anhuei in važnega pristanišča na severnem bregu Jangceja med Nankingom in Hankouom. V petek zvečer je komisija za zunanje zadeve v ameriškem parlamentu odobrila zakon, s katerun se obveze za pomoč Kitajski podaljšujejo do 15. februarja 1950, medtem ko bi moral njihov rok poteči 3. aprila 1949. Od že prej odobrenih kreditov je še na razpolago 55 milijonov dolarjev. V nekem članku v listu «Eve-ning Star« proučuje Costantin Bro\vn pogoje za obnovo nacionalistične kitajske vojske ter prihaja do zaključka, da bi bil potreben izdatek 1500 milijonov dolarjev, o-beneni pa bi bilo treba poslati na Kitajsko 15 tisoč častnikov in vo. jakov ter 7000 specialistov za civil. no upravo. Teh pogojev pa po mnenju Browna ZDA ne morejo izpolniti. Medtem lco se zdi, da so sc ameriški krogi že sprijaznil, z mislijo, da je nacionalistični Kitajski določeno le še tratko življpnje in ko skušajo preokrenit, svojo politiko napram Kitajski tako, da ne bodo trpele njihove gospodarske koristi, pa so bržkone še na delu sile, ki si zlasti prizadevajo, da bi otok Fonnozo odtrgale od Kitajske, za katero se boje, da bo dane* ali ju-tri postala komunistična. Tako je bivši Cangkajškov zunanji minister imel v Tajpehu, prestolnici Formoze, govor, v katerem je dejal, da mora biti «Formozi prihranjena komunistična politična in vojaška invazija«. Obenem je pozival vlado na Formozi ter tamkajšnje krajevne oblasti, kakor tudi prebivalce, vplivu«. Izjave bivšega Cangkaj-škovega ministra je treba brez dvoma staviti v zvezo z glasovi za postavitev Formoze pod nadoblast Zedinjenih držav Amerike. Kongres Komsomola v Moskvi PARIZ, 26. — Moskovski radio poroča, da so včeraj prišle v Moskvo delegacije mladinskih organizacij Koreje, Mongolije in osvobojene Kitajske, ki se bodo udeležile kongresa koinsomois. PARIZ, 26. — Dne 29. t. m. bo odpotovala v Beograd francoska delegacija, kjer bo 1. aprila začele francosko - jugoslovanska trgovinska pogajanja. letos odločilno leto v grški osvobodilni vaiui ATENE, 26. — Radio svobodna Grčija poroča, da so včeraj na demokratičnem vrhovnem štabu slo. vesno proslavili grški narodni praz. nik ob obletnici vstaje v letu 1921. V imenu vrhovnega štaba je govoril general Karayorgis, ki je dejal, da so se v sedanji ljudski revoluciji najboljši sinovi grškega naroda in makedonskih, turških ler albanskih narodnih manjšin bratsko združili okrog delavskega razreda, ki se bori proti imperialističnemu jarmu, za narodno osvoboditev in za socialno pravičnost. Narodna demokratična revolucija je dvignila ljudstvo iz vseh krajev dežele, od Evrosa, Makedonije in Epira do Tesahje in Rumelije, do Peloponeza in Krete, do Samosa in Kefalo-nije. Naša borba, je poudaril Kara-yorgis, je to pot zelo neenaka in polna težkoč, toda nezadržno gre zmagi nasproti. Redna ljudska revolucionarna vojska je bila ustanovljena in se stalno utrjuje. Mo. narhistični fašizem in ameriški imperializem, katerih položaj v Grčiji so udarci demokratične vojske zelo omajali, se zavedata, da udarci demokratične vojske ob začetku leta 1949 niso isti kakor leta 1948 Spoznali so t0 v Kardici, Nausi in Karpenisionu ter bodo to spoznali tudi v teku leta, jci mora biti odločilno leto y. tej vojni. Resnica ne more biti protisovjetizem Znani Vidalijev »ekspert« za nacionalno vprašanje Karel Siškovič-Sikami se je v zadnji številki »Dela« vsuj poskušal spustiti v diskusijo o zadnjem poročilu tov. Babiča in torej ni — izjemoma — prevedel članka, objavljenega v «11 havora-tores, k i o zadevi sploh noče razpravljati, temveč se omejuje na običajna zmerjanja. No, kljub temu pa Sikami ne more dalje od poskusa ter se zlasti varuje, da bi svojini čitateljem. povedal glavna dejstva o stališču KP1 in njenega vodstva glede tržaškega vprašanja. On citira same, da je tov. Babič dejal, da je bistro spora ev gotovih napakah in slabostih v partijski liniji KPI v njenem odnosu do s loven-skega in hrvatskega nacionalnega vprašanja v Julijski krajini». Kdor pa je p reč ital poročilo tov. Babiča, in ne samo njegovega naslova kakor Sikami, pa prav dobro ve, da je tov. Babič tiste napake in slabosti KPI do našega nacionalnega vprašanja tudi pošteno in obje};-tivno naštel. Te napake pa so tiste, Iti. izvirajo iz napačnega načelnega stališča KPI, da mora namreč Trst biti priključen k Italiji. To stališče pa je hkrati načelno stališče vseh italijanskih buržoaznih strank, in ker KPI ni buržoazna stranica, si ne bi smela takšnega stališča pri-svoji ti. Zaradi lega je bita s strani bratskih kompartij tudi kritizirana. Napisati torej in povedati, da gleda našega nacionalnega vprašanja KPI nima prav, ni nikakršna kleveta, ampak objektivno ugotovljena resnica, iz katere sledi, da je omenjeno stališče KPI v nasprotju s stališčem Sovjetske zveze in njene VKP (b). Ugotovitev te resnice pa v nobenem primeru ne more biti — kakor trdi Sikami — »podel izpad» in »napad*, iz katerega zaključuje, da je poročilo tov. Babiča hkrati tudi «napad na svetovno fronto za mir, rta enotno socialistično fronto» in skonec koncev protisovjetizem najslabše vrste >•. Resnica namreč ne more biti nikoli niti na. pod na fronto za mir uiti na socialistično fronto, še manj pa more resnica predstavljati »prolisovjeti-zem najslabše vrste«. Proti miru, proti socializmu in p) Oti Sovjetski zvezi je dejansko le tisti, ki resnipo izkrivlja in prikriva ter protlmar-ksistična stališča, ki vodijo v nacionalizem, zagovarja ter jih hoče na ta način uvaiati tudi v tržaško demokratično gibanje. To pa delajo devet mesecev Vidali in njegovi uredniki s Sikami jem vred. Kako pa tov. Babič «napadaš KPI, pa je razvidno iz sledečih stavkov njegovega poročila, kate-re je Sikami v svojem sistematičnem prikrivanjem resnice, zatajil: «KPI je naša bratska partija in ona vodi danes težko borbo proti reakcionarni buržoazij; v deželi in proti imperializmu sploh. KPI je edina , je kazalo da sindikati delajo na tem, da bi se tega kongresa udeležilo čim več kmetov in naj si kmetje izvolijo svoje delegate, ki bodo na kongresu zastopali njihove težnje. Na željo ostalih kmetov, ki so mi zaupali to nalogo, sem odšel v nedeljo 13. t. m. v Ulico Conti, kjer bi moral biti kongres kmetijske stroke. Presenetilo pa me je postopanje nekaterih ljudi, ki so mi preprečili vhod v dvorano. Ko sem zahteval pojasnilo, so mi odvrnili, da ne morem vstopiti, ker nimam nekega posebnega dovoljenja, kakršna so pred kongresom menda razdelievalj Vida-lijevi aktivisti, katerim so hoteli. Ko sem še naprej vztrajal, da sem delegat za kongres, mi je Markovič Alojz odgovoril, češ da je moja krivda, da nimam dovoljenja za vstop, ker se nisem udeležil predkongresnega sestanka, ki se je vršil na Greti in za katerega nisem vedel niti sam niti ostali kmetje. Končno so mi le dovolili, da lahko vstopim, toda pri vratih so ponovno pregledali neki seznam ter mi odgovorili, da niso predvidevali za Rojan nobenega za. siopnlka. Vendar pa se mi je zdelo čudno, ko sem opazil nekatere Rojančane, kot n, .pr. Mazzucata UlPja, Zguria Vitina, Stuleja Ma-stena ter druge znance, kot n. pr. Pirjevca, Vercijera Kozmana itd., ki pa s kmeti nimajo nobene zveze. Ule me je celo vprašal, kaj iščem tod, in mi »svetovala, naj se takoj poberem od tod. Ob tej frriliki sem se lahko prepričal, kako so vidalijevci s pomočjo policije preprečili vsem delegatom iz cone B ":hod v dvorano. Isto se je dogodilo tudi drugim kmetom iz cone A, ki niso imeli potrebnega slasciapnssa-re». Ves razočaran sem odšel domov v prepričanju, da tako postopanje ni bilo v skladu s pravili Enotnih sindikatov. Ponovno sem se lahko prepričal, da so z o. pet izrabili voditelji Enotnih sindikatov resolucijo Informacijskega urada v podle razbiiaške namene. Ali je mar to tisti sinter-nacionalizems, katerega so polni Vidalijevi aktivisti, in ali predvideva »internacionalizem» razbijanje UnUe razredne sindikalne organizacije, ki je še pred nedavnim slovela kot vzor borbe za pravire delavcev in kmetov na Tržaškem ozemlju? ROTANSKI KMET: sledi njegov podpis. To pismo, ki ga je poslal ro-janskl kmet našemu uredništvu, je najboljši odgovor vsem cm m, ki so zatrievnli, da so «l:onrrre* su» kmetijske stroke prisostvo. vali mi izvoUeni delegati iz rone A. Vidnkievo sindikalno razbim-ško rodstrm je preprečilo ne le prihod kmetov iz cone B marveč ni dornRJo vstop na »kongres onim kmetom, ki niso imeli Vi^aHjeve dovolilnice za njihov zaupni «knngres». TRŽAŠKI DNEVNIK Im ES poslala »maski opravi mige /.a rešitev vprašanja povišanja najemnin Eden najvažnejših in najbolj perečih problemov je v tem trenutku prav gotovo problem povišanja na. jemnin, ki je povzročil toliko razburjenja med vsem tržaškim prebivalstvom, kar pa seveda ni čuda, če samo pomislimo, da je že prehrambeni položaj ze.lo težak in da predstavlja tudi malenkostno povišanje kateri kole stvari že ogromno žrtev za tržaškega delavca, ki prejme za svoje težko delo zelo nizko plačo, s katero pač ne more kriti vseh stroškov za nakup živ. ljenjskih potrebščin. Vojaška uprava je že določila povišanje najemnin, ki bo znašalo za stanovanja, za katera so najemniki plačevali mesečno do 3000 lir, 30 odst., za gledališke dvorane celo 70 odst., za bare kavarne, plesne dvorane itd. pa celo 105 odst. Zveza Enotnih sindikatov je glede vprašanja povišanja najemnin poslala vojaški upravi svoje predloge, na podlagi katerih naj bi bil rešen tudi ta problem. V svojem pismu vojaški upravi je Zveza E-notnih sindikatov predvsem podčrtala in poudarila položaj, v katerem se nahaja tržaški delavski razred, ki bi bil z novo uredbo o povišanju najemnin najbolj prizadet. Zato predlaga Zveza ES, da bi vojaška uprava proučila problem povišanja najemnin skupno z gospodarskim položajem Tržaškega ozemlja; obenem predlaga, da bi bila stanovanja razdeljena na tri skupine, in sicer na skupino ljudskih stanovanj, na skupino navadnih stanovanj in na skupino luksuznih stanovanj. Za prvo kategorijo stanovanj, v katerih prebiva najrevnejši del tržaškega prebivalstva, ne bi smelo veljati nobeno povišanje; za drugo kategorijo stanovanj naj bi veljala povišanja od 30 do 50 odst. in za tretjo skupino od 100 do 150 odst. Kar se tiče obrtnih delavnic, bi morali šele po natančni proučitvi floiociti višino povišanja najemnine, ki pa ne bi smela preseči 60 odst.. Povišanje najemnin pa bi morali bolj občutiti lastniki hotelov, zlatarn, prodajaln luksusnih predmetov, kavam, slaščičarn, kino-dvoran itd-, ki bi moralo znašati tudi od 100 do 150 odst.. Era vtako bi lahko povišali najemnino raznim trgovskim in industrijskim uradom, bankam in zavarovalnicam. V svojem pismu Vojaški upravi omenja Zveza enotnih sindikatov tudi vprašanje izgradnje novih stanovajskih blokov, katerih bi bili deležni najrevnejši sloji, ki morajo zaradi pomanjkanja stanovanj še vedno prebivati v nezdravih, vlažnih in senčnih prostrorih. Ob koncu svojega pisma pa Zveza e-notnih sindikatov ponovno poudarja, da bi bilo treba povišati najem-nine predvsem luksusniin lokalom in stanovanjem, katerih lastniki bi lahko ta povišek najbolj utrpeli. Na noben način pa ne bi bila pravična taka rešitev, ki bi prizadela revnejše sloje, medtem ko bi se bogatinom vsota povišane najemnine sploh ne bj poznala. To je v kratkih besedah vsebina pisma, ki ga je Zveza enotnih sindikatov poslala vojaški upravi, ki se pa do sedaj o lem še ni izjavila. Na vsak način ostane problem že vedno odprt in bomo o njem še večkrat razpravljali. Nista imela kis spati Ob treh zjutraj je bilo, ko sta se vrnila domov zakonca Ercole in Anita Zeni. Oba sta podnajemnika pri Ani Plico iz Ul. Crosada 5, kjer imata v podnajemu sobo. Z osuplostjo sta videla, da nimata kam leči. V sobi je bil splošen nered, postelja je bila razmetana, žimnica je ležala na dvorišču, omare pa so bile zamazane z blatom. Sum je takoj padel na gospodinjo, s katero vlada že dolgo časa napeto razmerje. Razburjena sta zakonca takoj klicala policijo. Ta je res kmalu za tem privozila z emergen-zo. Policijski agenti so zbudili gospodinjo, ki je medtem že spala, in jo vprašali, ali je res ona tako podivjala. Gospodinja ni niti malo zanikala, nasprotno še nekam samozavestno je priznala, da jima je ona tako zagodla. Kot vzrok je navedla, da jih je že precej pretrpela s strani zakoncev. Družabni večer članov olovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje priredi za četrtek 31. marca 1949 družabni večer v prostorih gostilne Suban «Na višavi« pri Sv. Ivanu. Spored: Prosta zabava, ples in srečolov. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi člani in družine. Rezerviranje prostorov-miz na sedežu združenja Ul. F. Filzi 10. Omejitev uporabe vode TRST, 26. (PIO) — V skladu z današnjo objavo oddelka Zavezniške vojaške uprave za javna dela pozivamo prebivalstvo britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, da omeji uporabo vode na najmanjšo mero. To je potrebno zaradi stalnega pomanjkanja električne energije, kar vpliva na krajevno preskrbo z vodo. Vodo je dobavljal mestni vodovod s pomočjo električnih črpalk in Dieselovih motorjev. Ker je napetost električnega toka padla, lahko zdaj črpalke na električni pogon dobavljajo le 60 odst. vode, ki je potrebna za prebivalstvo. Gostovanje pevskega zbora „S.Škamperie“v Marezigah Danes priredi pevski zbor »Slavko Škamperle» iz Sv. Ivana pod vodstvom zborovodje tov. Venturinija izlet v Marezige pri Kopru. Ob Id. uri bo zbor nastopil v dvo. rani zadružnega doma. Pel bo narodne, partizanske in umetne pesmi. Marezižani in ljubitelji naše pesmi tudi iz sosednjih vasi, ne Zamudite te prilike in udeležite se koncerta v. obilnem številu. Hiti uto prejemali ne cohiade RAZPRODAJALCEM NAŠEGA ČASOPISA ! Opozarjamo razprodajalce našega lista, ki še niso poravnali računov kljub našim opominom, da jim bomo ukinili pošiljanje lista s 1. aprilom. UPRAVA Ali bomo tudi brezi/odo? Veliko razburjenje ineil tržaškimi gospodinjami, ki morajo hoditi po vodo v oddaljene vodnjake Včeraj so bile tržaške gospodinje zelo razburjene in to iz upravičenih razlogov. Ko so bile naj-boli zaposlene Dri kuhan iu kosila. Je ricjcnKrat zmanjKaro vode m niso vedele, kje bi si j0 preskrbele. Sele čez nekaj časa so izvedele, da teče voda v nekaterih javnih vodnjakih, pri katerih so bile že seveda dolge vrste drugih žen, ki so potrpežljivo čakale, da so napolni ne lonce; in vrče z vodo, ki je tekla počasi kot «olje». Na žalost se ni položaj o dobavi električne energije v zadnjem času prav nič izboljšal in s tem v zvezi se je tudi poslabšala možnost črpanja vode, ki so jo do sedaj vršile električne črpalke. Zaradi velike suše je bilo treba precej truda, da so električne črpalke lahko načr-pale zadostno količino vode, ki je začela v zadnjem času primanjkovati. To ®e prav posebno v Severni Italiji in sedaj tudi na Tržaškem ozemlju. Vodstvo ACEGAT je izdalo zaradi pomanjkanja električnega toka in vode sledeče poročilo: Zaradi pomanjkanja električnega toka, ki je postal v zadnjem času zelo slab, se pričnejo čutiti posledice tudi pri dobavljanju vede, katera je začela primanjkovati. Da bi se preprečila nevarnost, ki grozi sedaj Tržaškemu ozemlju, da ostane namreč brez vode, so pričeli z uporabo pomožnih vodnih črpalk na Diesel motorje, obenem seveda z električnimi črpalkami, ki so do sedaj same opravljale črpanje vode. Toda kljub temu da delujejo sedaj pomožne črpalke in tudi e-lektrične črpalke, načrpajo komaj 60 odst. vode. Zato priporočamo vsem, da čim bolj omejijo uporabo vode; treba je popraviti vse pipe in odtoke, da ne bi voda po nepotrebnem cdrlja- Her je z nožem ranil ženo bn za kazen sedel 17 mesecei/ Včeraj zjutraj so pred porotnim od iščem ponovno s zročil telesne poškodbe svoji ženi i da je z njo surovo ravnal. V ne-:ein sporu jo je namreč sunil z no. em. Ze lani v jeseni jt tukajšnje orotno sodišče zaradi tega dejanja odilo Codana in ga obsodilo na 8 ipsecev ječe. Toda pozneje j« k®" acijsko sodišče to sodbo razvelja-iUi in določilo, naj se obnovi pro-CS ' Vzrok, da je Codan ranil svojo f no z nožem, je treba iskati v tem, a se njegova 16-letna hčerka Lina ni preveč dobro vedla. Sla je lamreč živeti z nekim angleškim i jakem. Zaradi tega »e je Codan azjezil in vrgel vso krivdo na že-10, češ da je njena vzgoja vsega ega kriva. V prepiru, ki je nastal 0 julija lanskega leta, je mož iz-ubil razsodnost in vrgel nož pro- 1 ženi. Ta jo je zadel v stegno. Ra-IH sicer ni bila bog ve kakšna, jendar pa se je težko celila. Zena je namreč morala zdraviti nič nanj kot dva me-eca. Zato je ga. leva prišla na uho oblastem, ki so akoj pripravile proces. Včeraj zjutraj je državni tožilec icer priznal, cla je treba pri izre-;u sodbe računati na vse olaiševal-ie okoliščine, vendar je kljub tonu predlagal za obtoženca kar 2 eti 9mesecev inlOdni ječe. Obraui-ih pa je predlagala nujniž.io ka-:en, in sicer da bi Codan« izpusti i na svobodo, pa čeprav bi bila Kigojna, Po kratkem zasedanju je .odišče oicodilo Codana na leto dni n pet mesecev ječe ter na plačilo --.eh stroškov. Predsednik sodišča ;» bil dr. Zettn. državni tnjh!ec dr. mh-lii, obramba odvetnik Zennm i:o sodni zapisnikar Molinari. Nardba orožja Včeraj flouolrlna so agenti s policijske post«ie V Skednju skupaj i onimi od CID-a napravili hišno preiskavo pri 37,letnemu Ivanu Braiucca, ki je doma sicer iz Poreča, ki pa sedaj prebiva v Skednju. V bližini njegove hiše so policijski agenti našli zarjavel samokres znamke Smith kal 7.35 in še nekaj orožja. Policija je Braiucca pridržala, dokler ne bo pojasneno, še je kaj v zvezi z orožjem. Proces proti Vida!i:evim nasilnežem spet odgoden Včeraj se je pred okrajnim sodnikom Sperandeom spet nadaljeval proces proti Vidnlijevim razbija-škijn organizacijam, ki so zasedle četrto nadstropje Ciril-Metodove stavbe pri Ev. Jakobu. T°žbi, ki jo je vložil pravni zastopnik družbe, se je sedaj pridružilo podjetje Tržaški tiskarski zavod, ki je najemnik stavbe. Okrajni sodnik je razpravo odgodii do 30. aprila t. ], ( m Ca Piiinotthi dnevnih! Aretacije v zvezi s tatvino bencina v Aquili Ker ae je priskava o tatvini bencina iz petrolejske čistilnice Acjuila zaključila, je policij« izdala uradno poročilo, V tem je navedeno, ria je na podlagi preiskave bila dognana količ|na ukradenega bencina- Buje je izginilo 90 sodov, kateri je ysek imel po go litrov. Krivci so 38-letfn Lucijan Ralbi, njegov 38-letni brat Valerio Balbi, 33 letni Andrej Lo-redan. Vsi trjje so bili že izprašani in so priznali dejanje Zaradi tega so bili aretirani in poslani v zapore pri Jezuitih. Do nadaljnjega ne bodo smeli uporabljati vode niti za namakanje vrtov nitj za škropljenje cest n nločnikov. Pretep ponočnjakov Ob enin zjutraj je bilo, ko se je pred palačo javnih del, spoprijela skupina šestih ponočnjakov in se začela pestiti. Ob tej uri je 33-Ietni težak Luciano Lando iz Ul. Toricel-li 6 zapustil gostilno «Alla Grotta« s svojim prijateljem 34-letnim Faustom Cancianijem iz Ul. Cassa di Risparmio 12, Z njima so zapustili gostilno 4 osebe, ki so prej prav tako pile v tej gostilni. Nekaj časa je ta skupina bila sama in se pogovarjala, kmalu za tem pa je med njo nastal spor, v katerem sta se naenkrat znašla oba naša znanca. Oba sta se sicer skušala odstraniti mirno, toda skupina prvih ponočnjakov je kot na povelje skočila na ubežnika in ju začela pestiti. Policijski agenti, ki so prišli na kraj pretepa, so našli le še Can-cianija jn Luciana, ki pa nista mogla dati policiji nobenih posebnih informacij. Pripravljalni odbor Prosvetnega društva ePinko Tomažiča, ki je bil izvoljen na plenumu OF IV. okraja v juniju 1943, poziva vse Slovence tega okraja, da se vpišejo v društvo. Mati pok. Pinka Tomažiča je /e članica društva. 21. t. m. se je vršila na zahtevo Enotnih sindikatov seja na uradu za delo, na kateri so navzoči razpravljali o vprašanju izplačevanja krušnih doklad tržaškim hišnikom. 2e preje smo pisali, da niso hoteli gospodarji hiš na noben način izplačevati svojih hišnikom krušnih doklad, čeprav je izplačevanje teh predvideval ukaz vojaške uprave št. 347. Vsi protesti orgorčenih hišnikov so ostali brez uspeha — gospodarji niso hoteli plačati in tudi odgovorne oblasti so molčale. Tako so se hišniki obrnili na Enotne sindikate, ki so že pred časom zahtevali, da bi gospodarji spoštovali zgoraj navedeni ukaz ter izplačali hišnikom krušne doklade tudi za ves čas, ko je ukaz v veljavi. Toda tudi te zahteve so ostale brez odgo-vora, dokler ni Zveza Enotnih sindikatov zahtevala od urada za delo, da skliče sejo zainteresiranih strank, na kateri bi lahko o tem vprašanju razpravljali. Na seji, ki je bila, kot smo zgoraj omenili 21. t. m., so navzoči sprejeli predlog, ki ga je dal urad za delo in na podlagi katerega bodo morali gospodarji hiš izplačati svojim hišnikom krušne doklade in to vse od prvega januarja t. 1. naprej. Ta sporazum velja za hišnike, ki vršijo svojo službo na Tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško upravo; vsi hišniki bodo torej prejemali odslej krušno doklado v znesku 520 lir. Sicer ne bo tudi ta krušna doklada mogla izboljšati položaja, v katerem se nahajajo tržaški hišniki, ki prejemajo za svoje delo le skromno plačilo, vendar je bilo prav zaradi tega postopanje lastnikov hiš še toliko bolj nesramno, ker so jim odrekali izplačevanje tako skromne krušne doklade. V primeru da bi se lastniki hiš še v naprej protivili izplačevanju krušnih doklad, bodo Enotni sindikati prisiljeni podvzeti druge korake, da bodo zaščitili pravice tržaških hišnikov. Umetnostna monografija Lojzeta Spacala Ravnokar je izšla umetnostna monografija našega znanega slikarja Lojzeta Spacala, prva slovenska knjižna izdaja te vrste na Tržaškem ozemlju. Knjigi je napisal uvod B. Pahor in ima 30 enobarvnih reprodukcij njegovih del. Knjiga je izšla v dveh izdajah, V navadni nevezani in bibliofilski v. platno vezani izdaji, o-premljeni z lastnoročnim podpisom, toda v zelo omejeni nakladi. Dobi se v. vseh slovenskih knjigarnah. Nedelja 27. marca Janez, Srdan Sonce vzhaja ob 5.56, nahaja ob 18.26. Dolžina dneva 1 i.su. Luna vzhaja ob 5.28, zahaja ob 16.17. Jutri ponedeljek 28. marca Kapistran, Stanimir SPOMINSKI DNEVI 1941 so se svobodoljubne sile Jugoslavije uprle protiljudski politiki Cvetkovič - Mačkove vlade in jo strmoglavile. ENOTNI SINDIKATI Pevske zbore pozivamo, da pospešijo z učenjem pesmi za proslavo prvega maja. V drugi polovici aprila bodo skupne vaje. Zbon, ki še nimajo not, naj jih dvigne :o pri odseku za ljudsko prosveto, Korzo Garibaldi 4, lil, desno. Redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trsi« Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja na nedeljo 3. aprila 1949 ob 9 dopoldne v prostorih Konzorcija jestvinarjev za Trst in teritorij, v Trstu, Ul. Valdirivo št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica dosedanjim odborom. 4. Volitve izvršilnega, upravnega in nadzornega odbora. 5. Smernice za bodoče delovanje in razno. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen uro pozneje, to je ob 10 dopoldne, ob vsakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani pismenim pooblastilom; vendar ni s pismenim pooblastilom; vendar več kot pet pooblastil. Vsem redno vpisanim članom bodo poslana tudi pismena vabila, ki bodo služila za vstop na skupščino. UPRAVNI ODBOR. k. aprila proces proti policijskemu agentu Colucciu Policijski agent Coluccio, ki je obtožen, da je povzročil smrt pomorskega inšpektorja Maria Ferri-nija na Trgu Cavana, se bo moral 4. aprila zagovarjati pred višjim vojaškim sodiščem. Obtožen je nenamernega umora. ■KI RADIO M TRST II. Nedelja 27. marca 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Jutranji glasbeni spored. 8.30: Slovanska lahka glasba. 8.45: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Sv. maša (vmes 15’ klasične glasbe), 11.15: Samospevi za glas in klavir. 11.30: Pridiga. 11.45: Nedeljska glasba. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Iz opernega sveta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Plesna glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Lahka glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Pomlad v glasbi. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Znane slovanske melodije. 20.30: Glasba za soliste in orkester. 21.00: Radijski oder: Ponovitev komedije: «Samka Eva«. 22.30: Revija plesnih orkestrov. 23.00: Uspavanke. 23.15: Napoved časa, poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Plesna glasba. 24.00: Zakliuček. TRST I. Nedelja 27. marca 1949. 7.15: Koledar. 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja glasba. 8.30: Prenos evangeljske, verske službe. 8.45: Simfonični repertoar. 9.30: Poljedelska ura. 10.00: Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15: Vaša glasba. 12.00: Zanimivosti. 12.55: Današnji spored. 13.00: Poročila. 13.20: Melodični orkester. 14.00: Operni komadi. 14.30: Deško gledališče. 15.00: Vokalna fantazija. 15.30: Angelini s svojim orkestrom, 16.20: Nogometna tekma Španija - Italija. 18.30: Plesna godba. 19.15: Simfonični plesi. 20.00: Poročila. 20.15: Športne novice. 20.32: «Ne, ne, Naneta -opereta v 3 dejanjih Otta Harba-cha. Zveza Enotnih sindikatov je odprla urad v Ul. Imbriani 5, soba 7 za vsa vprašanja, ki se tičejo stanovanjskih najemnin. Delavcem je ta urad na razpolago za vsa pojasnila in nasvete. Vsi tiskovni referenti tovarniških odborov in zaupniki naj se javijo v ponedeljek 28 t. m. v Ul. Imbriani 5 ob 19 zaradi važnih sporočil. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKI DOM daruje Pavla Gržina 1000 lir mesto cvetja no grob svakinje Josipine Venutti. NEDELJSKA AVTOBUSNA ZVEZA TRST—REPENTABOR Z današnjim dnem so vzpostavili avtobusno zvezo Trst—Repentabor, Odhod iz Trsta ob nedeljah (avtobusna postaja) ob 14, povratek iz Repentabora ob 19. za izdelavo BREZOVIH METEL kupimo veliko količino. BREZOVIH VEJ, odnosno dolgih vejic. Ponudbe za takojšnjo dobavo naslovite na Sčetarsko in metlarsko zadrugo Slovenije — LJUBLJANA — TYRSEVA C. 3S-a. SI.UI/EIISK0 Ul A K K19 H 0 gledališču za Tržaško usemlje Danes 27. t.m. ob 16. uri gostovanje v ŠMARJAH z mladinsko igro M. Surinov« „Dedek Mraz44 Jutri 28. t.m. ob 18 gostovanje v SIČOLAH z mladinsko igro M. Surinove „ Dedek Mraz“ MALI OGLASI IZLETI Planinskega izleta PDT s prostovoljnim udarniškim delom na Nanos danes 27. t. m. na bo. Vršil se bo v nedeljo 10. aprila t. 1. Vpisovanje le za člane je podaljšano do 31. t. m. Vpisujte se v uradu v UL F. Filzi 10/I dnevno od 19 do 20.30 in v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2. Danes 27. t. m. priredi PDT izlet na Volnik. Zbiranje pri postaji openskega tramvaja ob 10 dopoldne. RODITELJSKI SESTANEK Uprava Dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk, kakor tudi starše otrok, ki prihajajo v Dijaški dom k učnim uram, na II. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 13. aprila ob 9 v prostorih Dijaškega doma. Gledališče Verdi Danes ob 16 bo zaključek letošnje operne sezone z Wagneije opero «Tannhaeuser». ROJSTVA, SMRTI IN POHOK& 11. marca se je v Trstu rod*'? 11 otrok, umrlo je 9 oseb, P pa je bilo 5. . Cerkvene poroke: ladijski kur, Giacomini Attilio in g0SP.0°‘ Morgan Nerina, šofer Sam Al in pismonoša Oberoslar Do.1 . težak Piccolo Sergij in gosP° Pangos Bruna, uradnik De mati Duilio in trgovska P0®1® ...j Bradaschia Edda, natakar .,a. Ivan -in gospodinja Kravanja tarina. Mincs Umrli so: 1 mesec stara N. Nadija, 73-letni Pinter Bo t) 79-letna Gregorič Ivanka, vd. i 41-letna Dobrigna Karmela, v , Jerman, 27-letna Gerghi Am„ ,et. 57-letni Martelossi Evaristo, _ • na Tolmin Felicija, 83'IeS‘rorjn dalbert Josip, 62-letm Macor Silvio. TRŽAŠKA BORZA ^ Zlati šterling 8900, PaP*rn?eostda-ling 2000, telegrafski dolar btJ, ^ lar 658, švicarski frank '7, .jsD francoskih frankov 178, avst šiling 23. ADEX IZLETI Za velikonočne praznike organizira APEX 17. in 18. APRILA IZLETE v Ljubljano, Celje in Maribor 18. A? la IZLET v Postojno in na Bled Vpisovanje pri vseh potovalnih uradih do 30. t. jn. — Pojasnila daje «ADRIA-EXPRESS». VELIKONOČNE RAZGLEDNICE, vizitke, praške za barvanje jajc na drobno in debelo dobite v knjigarni in papirnici Stoka - Trst, Ul. Milano 37. Krojaška delavnica \'i ST — ULICA VALpfF. vO S izdeluje moške obleke, ženske plašče OBR.4CA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH CENAH KINO OB MORJU. 14: «Vlak se ustavi v Berlinu«. ROSSETTI. 14: «Raje imam kravo«, Denny Kaye, V. Mayo. EXCELS!OH. 16: «Za vedno In še za en dan«. FENICE. 15: «Tot6 na dirki okrog Italije«, Isn Brrzizza. FILCDRAMMATICO. 14: »Pustolovščina prihaja od morja«, Joan Fontaine, A. De Cordova. ALABARDA. 15. »Dvoboj na soncu«, Georg Pečk in Jenntfer Jones. IMPERO: 15.15: «Mama, spominjam se te«, Irene Dunne. NOVO CINE. 14.30 »Neukrotljivi«, Randolph Scott. GARIBALDI. 14: «Noč na Brodwayu», Mauren O’ Hara, G. Montgomery. MASSIMO. 16: «Petje v puščavi«, Denis Morgan. J Manning. IDEALE. 14.30: »Pustolovščina«, Clark Cable in Greer Garson. ARMONIA. 14.15: «Cudežno mesto«, James Stewart, Jane Wyman. ODEON, 15: «Sestanek v Miamiju«, Don Ameehe in Bette Grable. MARCONI. 16: Pluto, želva, gozdar, gosak gasilec, petelin, tjulenj, nimfe. Risbe VValt Disneyeve. ITALIA. 15.30: »Hiša naših sanj«, Mvrne Loy, G, Grant M. Douglas VIALE. 14.30: «Kobra», Maria Mon-tez in Sabu. AŽZURRO. 14: «Lov na ljudi«, Gino Cervi, Valentino Cortese. RADIO. 16: «Junaki Tihega morja«, John in Antpny Quinn, VITTORIA. 14.30: »Življenje je čudovito«, J. 9tewart, D. Reed. BELVEDERE. 14: »Duše na morju«, Garv Cooper, G. Raft. SAVONA. 13.30: »Pustolovci«. Errol F!ynn, Olivia De Havilland. VENEZIA. 14: »Pustolovščina V Maroku«, Bing Crosby In D. Lamour. ADUA, 15: «Saratoga», Ingrid Bergman in Garv Cooper, KINO V NABREŽINI. (Danes - nedelja): »Zbogom, mister Chips!« Amerikanski film. KINO V SKEDNJU: «Tajno poslan- stvo«, Spencer Tracy. Nedeljska in nočna služba lekarn Nedeljska: Cpevato, Ul. Roma 15; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina, C. S. Gla-oomo 20; Madonna del Mare, I.argo Piave 2; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Picriola, Ul. Cavducci 38; Zanetti Ul. Commeroiale 30. Nočna: Barb« Carniet, Garibaldijev trg 4: Benussi. Ul, Cavana 11: Biasoletto, (Tl Roma 16; de Manzinl, Ul. Giu-lia 1. Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu kavčuku in plastiki. Največia ga rane na. Sprejema od 10 do 12 m od 15 do IS (Govori slovenski) TRST. UL TORHEBIANCA št. 43 VOGAL UL. CARDUCCl POZOR! REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno zakonsko spalnico z vzmetim in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 tir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45000 lir. — Šivalni stroj «Siriger», moderne za. store, štedilnike, motorno kolo, pre. proge In radijski aparat za !5.000 lir. TRST — Viale Raflaele Sanzio 20. 1. M izaril ^ Deske smre kmetovalci f *Z podietnihi • S/To' šfc, furnir, parketa in drva nudi najugodneje ** cALEA tel. TRST 0M19 Viulu Sminluu, 24 Oglejte si pohištvo v Ul. Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Cene zelo ugodne ii DDmiaaansKi ženski in moški čevlji TRGOVINA TREVISAN TRST - ULICA VASAR! 10 Oglejte si zalogo! Oglejte si zalogo! V NEDELJO 27. APRILA BODO SLEDEČI IZLETI: V Postojno, Ljubljano, Ajdovščino in Vipavo Vpiiovanje pri vseh potovalnih uradih do 5. aprila. — Pojasnila daje «ADRIA-EXPRESS» — TRST. UL. F. SEVERO, 5, Tel. 29 243. za Trst in pokrajino, zadruga z o-sedež v UL. S. SLATAPER »*■ vabi vse člane na redni OBČNI ZBOR ki bo 6. APRILA t. 1. ob v DVORANI ENOTNIH SlNU11',, TOV v UL. M. R. IMBRIANI s1-s sledečim DNEVNIM REDOM: ^ 1) Poročilo upravnega svet® 0' lovanju v poslovnem 48; poročilo revizorjev. 2) Blagajniško poročilo in,P jeto žitev bilance za zaključn0 1948 in zaključni predlog1’ 3) Volitev novega upravneš3 in revizorjev. 4) Razno. stevi18 V primeru nezadostne®3 5 najjh članov se bo ta po členu urj, pravil vršil dan pozneje ob 18 vjiu t. j. 7. aprila ob vsakem s članov. ... sVg[ UPRAVNI KINO MA OPCINAjj Predvaja simo še DANES v . _T g fjj. nedeljo pretr sljiv film ., To je tragična od.seja preganjanca v deželi teroD_. SPORED PRIHODNJEGA T-iDNA bo spravil vse v dobro v°lj0' V PONEDELJEK in TOREK »^-apiUO humorist čni film Kafro sem rešil Ameri^ Srečanje v V SREDO in ČETRTEK . Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa srečamo zopet Stanlia in Olia v filmu............... PRIDITE VSII FJ»A »lAVOLj JlHl OGLEJTE SI Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA z o. j. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA d. FOSCOLO št. 1 — TEL. 94-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S, MERCADANTE 4 — TEL. 88-19. Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. To je gospodarska ustanova kmetov domačinov, zato kupujte pri njej vse svoje kmetijske potrebščine. CENE UGODNE BLAGO PRVOVRSTNO TRST MLEKO in mlečni izdelki tolminsko maslo in mastni siri Josip Fmlolie - UL A. Manz TRST i v Citajte nove knjige! (V. SEZNAM) Ivan Potrč: «Svet na Kajžarjh«, polplatno . , Anton Ingolič: «p,it po nasipu«, polplatno . , , Čopič: «Sveti osel ih druge zgodbe«, broširano Josip Ribičič. »Se pomnite, tovariši«, polplatno Ivo Andrič: »Travniška kronika«, polplatno Charles de Coster: «Tjll Uhlenspiegelii, polplatno Andersen-Nexo: «V božji deželi«, polplatno Dobite jih o slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI. 130,- lir 420,— » 70.— » 410,— » 420.— » 320— » 270,— » ilohite v B. 18^ V zalogi imamo stalno tudi kmetijske STROKOVNE £[;,)£• Poslovalnice: KOPER. IZOLA, PIRAN. PORTOROŽ., UMAG in NOVI GRAD. KRZNARSTVO MERMOLJA Zut * u. e^u (iM GORIŠKI DNEVNI PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v GORiCI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 zas so Uvedba manjšinske zakonodaje naj zajamči pravice Slovencev Danes dopoldne bodo imeli zastopniki D F S iz vseh slovenskih krajev Goriške, Benečije in Kanal ske doline v Standrežu konferenco, na kateri bodo razpravljali o naših osnovnih pravicah. Vedno bolj se aze nujnost, zlasti po dogodkih v ern letu v Gorici, da je treba pod-vzeti primerne korake ter obvestiti k ° javnost o naših zahtevah, ,'.se morejo brezpogojno uresni-c ’ .^er so nam zajamčene naše Pi avice že v temeljnih državnih zakonih. Tudi mi imamo pravico do svobodnega življenja in hočemo živeti ot drugi kulturni in svobodni narodi, k; jim je načelo bratstvo in Pniateljgko sodelovanje. *e pod rajnko Avstrijo, kjer je naduta nemška manjšina vladala n“d ostalimi narodi, ki so tvorili v b^narhiji veliko večino, ni bilo tanko življenje Slovencem. Proti nam so nastopali še ostreje kot Proti drugim narodom, ker jim je v'1 tisti košček zemlje, na katerem 2^-io Slovenci, potreben za njihov * rang nach Oslen» in za učvrsti-•ev nemških položajev ob Jadranu. Vendar pa je bil položaj pod Avstrijo za Slovence mnogo boljši ka-°r pod Italijo po prvi svetovni v.ojni. ^ Avstriji smo imeli svoje ^ ovenske ljudske srednje šole, svo-3e uradnike, ki so vse do deželne uprave uradovali v slovenščini; tmeli smo svoje avtonomno kultur-o življenje, svoja gledališča, svoje ovstvo (n razne druge kulturne ustanove. galija nam je takoj prva leta po °ini začela jemati tisto, kar smo •beli, ker smo si priborili v trdi 2°u ?n po nekaj letih so nam ranih ne samo vse naše kultur-0 življenje, ampak so nam zaprli e*n vse šole, vključno privatne in °siljali ljudi v zapor že samo za-adi petja nedolžnih narodnih Pesmi Taki litik; a nasilna raznarodovalna po. a je rodila med ljudstvom od-®or> ki ie našel duška v slavni svobodilni borbi in zmagal nad fa-Toda čeprav je bil faai-liurf- porazen‘ is vendar še preveč *> ki živijo in delajo v njegovi11 /jbhu, in se z naglimi koraki ačamo nazaj v razmere, kot Povračt jih sv fI)oznarno iz dobe pred drugo " biovno vojno. Sicer imamo tu n‘r"vb° pogodbo, kjer stoji črno belem, da mora Italija dati ^ovencem, ki so ostali v njenih 3*0. kulturne in gospodarske avice ter možnost prostega izživ-ni n:la v svojem jeziku In v kultur-je PpVezar|osti z brati onstran me • odobna določila so bila spreti-,u tUd‘ v novo ustavo, ki hoče Voinf^1’ da 3e Italija postala po m demokratična. imamo im Slovenci proti bstpe ot5^u':)am, pa naj si bodo doki13 -1' P*sane. vedno dvome, n. er 3>h ne bomo videli uveljav-pr ,e, y Pfaksi, Saj so nam tudi v 'o n-i ti mnogo obljubili, kar nikoli izpolnili. Edino z uvedbo manjšinske zako. nodaje in priznanjem pravice do samostojnega Kulturnega, socialnega in gospodarskega izživljanja Slovencev bo lahko Italija dokazala, da je res demokratična in da zna postopati z narodnimi manjšinami. To pa je tudi pot, ki pelje do mirnega in Draisrcega sožitja obeh narodov v tem obmejnem predelu in bo tako sožitje imelo ugodne posledice tuui ua otmose z našimi sosedi. Važni sklepi pokrajinskega zdravstvenega sveta Predsinočnjim se je sestal pokrajinski zdravstveni svet in razpravljal o problemih, ki zadevajo mesto in večje centre pokrajine. Za mesto Gorico je sprejel sklep za preureditev zdravniškega in ba-biškega službovanja ter za ustanovitev pokrajinskega konzorcija za babiško pomoč med Krminom, Chioprisom in Viscone pri Vidmu. Nadalje je odobril pravilnik notranjega poslovanja instituta proti pasjj stekleni, organizacijski pravil nik občinskih živinozdravnikov ter sprejel sklep popravila odvodnih cevi v U. Formica ter pregledal tarife za analize pri Inštitutu za higieno in profilakso. Za Gradež je odobril sklep o popravilu porušene stran; obmorskega zdravilišča in o ustanovitvi stalnega elioterapičnega inštituta. Odobril je tudi predlog avtomne-ga podjetja za ustanovitev psamo-terapične postaje. Za Ronke je sprejel sklep za zgradbo javne mesnice, za Škocjan ob Soči Pa za ustanovitev zdravni-1 škega ambuiatorija. graja; pokrajinska cesta od Ravnega polja do bivše pokrajine meje s Trstom preko Fojma do Ronkov in S. Pola; pokrajinska cesta proti Palmanovi od mosta Zagraj -Romans do mosta na Teru; pokrajinska cesta v Marjanu in Biasol; Cesta Marjan - Villa Orba - Vil-la Nova in pokrajinska cesta v Vi-lesse do mostu na Teru; pokrajinska cesta iz Gradiške do drevoreda za Romans. Dalje velja dražba za obcestno košenino za cesto v Brdih od Moše do meje pri Vipolžah, odsek ceste proti Čedadu, za cesto Krmin -Bračan - most čez Idrijco in za cesto Belvedert - Gradež. Ponudbe je treba vložiti pismeno na kolkovanem papirju za 32 lir na pokrajinsko upravo v Gorici najkasneje do 31. t. m. PRESKRBA Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se danes zaključuje izdelovanje kruha z ameriško moko. Od jutri naprej se bo kruh izdeloval iz 79.5% presejane pšenične moke. Ob koncu meseca morajo vsi pe. ki oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu vse odrezke, ki so jih prejeli od 5. do 27. marca in posebej one, ki so jih prejeli od 28. do 31. Razdeljevanje testenin. Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se v mestu in pokrajini razdeljuje po 2 kg testenin, ki se jih lahko dvigne na prvi in drugi odrezek za zakuho za mesec marec. V primeru, da so testenine pošle trgovcu, naj potrošniki to javijo j Prehranjevalnemu uradu. V zvezi z noto o priznanju partizanov in garibaldincev, ki jo je objavil tudi naš časopis, je pokrajinski podpredsednik ANPi objavil še eno pismo, v katerem podrobneje obdeluje nekatere dele iz zgodovine osvobodilne borbe. Nekateri časopisi, kot n. pr. «Vo-ce libera« od 23. t.m. in «Messag-gero Veneto« od 24. t.m. strupeno odgovarjajo na izjave ANPI-ja, ker so jih te zadele v živo. Ce pa bi ljudje okrog API-ja namesto laži in prikritih groženj operirali z dokazi in dokumenti, bi bilo bo. Ije. Zlasti bi radi vedeli za imena tistih brigad, ki jih omenjajo, in prav tako imena poveljnikov. Pismo nato omenja stike, ki jih je imel podpredsednik ANP-ja z nekaterimi bivšimi tovariši, kakor je bil Romano Forchiassin ali «Mi-lanesi«, ki jih oba zelo rad zapušča spomin, zlasti ko bi se bilo treba spomniti na stvari, katere bi sedaj rada pozabila. Pismo se na. zadnje takole zaključuje: «Za vsa ostala zahrbtna natolcevanja in prikrite grožnje, ki jih API objavlja v omenjenih čacopi- i sek začasne meje v Brdih. Po kon-sih in s katerimi b; radi zbrisali čanem delu so se popoldne izve-iz italijanske zgodovine partizansko denci po isti poti vrnili v Jugo-epopejo po znanem sistemu «raz- j slavijo. deli in vladaj«, bom samo na kratko omenil to, kar oni imenujejo «tveganja pri druženju z vzhodom«. Moja pripadnost k IX, korpusu in zaradi posebnih oblik borbe v naši pokrajini tudi pripadnost vseh tistih, ki so tukaj napravili svojo dolžnost, ni stvar, ki bi se je morali sramovati, ampak je za nas častna. Boreč se skupaj s Slovenci, ki so bili tedaj naši zavezniki v borbi proti nacifašistom za njihovo in našo svobodo, smo storili svojo dolžnost, ki je bila tudi dolžnost vseh Italijanov. Za vse, kar se je pozneje zgodilo, pa naj se gospodje pri AFI-ju obrnejo do Trumana, ali bolje na De Gasperija, ki se je prav v teh dneh dokončno odpovedal Trstu«. Razmejitvena komisija v Brdih V petek je prišla preko bloka pri Rdeči hiši na italijansko stran jugoslovanska delegacija za določitev nove meje. Skupaj z italijanskimi izvedenci so pregledali od- 1Z SVOBODNE GORIŠKE V Medani se je začelo novo življenje Goriška Brda so najzapadnejši košček svobodne Slovenije in so v 25 letih na svoji koži in težko oku-sila breme tujega jarma in zatiranja. Prav zato šo se med prvimi borili za svobodo in sedaj, ko so jo dosegli, hočejo biti med prvimi tudi v izgradnji novega in boljšega življenja. Ze lansko leto, posebno' pa letos, se je začelo med kmeti in bivšimi koloni močno zadružno gibanje, ker so spoznali, da so kmečke obdelovalne zadruge mnogo bolj prikladne za obdelavo zemlje, kakor pa prejšnji stari način, da je tako obdelovanje ne samo bolj lahko, ampak tudi bolj donosno. Prvi so prišli na zadružno misel Medanci. Ze marca lani so začeli graditi svoj zadružni dom in na poletje so že imeli prvo prireditev v novi prosvetni dvorani. Da bi uspeli čimprej v svojem, namenu, so često delali tudi v nočnih urah ob električnih svetilkah. Kmalu po prvi prireditvi v novi dvorani so sklicali tam nov sestanek, na katerem so se pogovorili o ustanovitvi obdelovalne zadruge. Nanj je prišlo več kolonov in tudi nekaj posestnikov. Sklenili so, da zemlje ne bodo razdelili, ampak da jo bodo prvo leto obdelali skupno in potem v jeseni razdelili pridelek. Bilo je mnogo govorjenja in različna mnenja so padala, dokler ni prišlo do glasovanja, kjer se je izreklo 17 kolonov za skupno obdelavo in le eden je bil proti. To je bila tež- ka odločitev, če pomislimo, da preko pet sto let briški kmetje niso obdelovali svoje zemlje, ampak tujo. lanskoletnih pristopili še novi Člani, tako da je takoj v začetku Štela 49 družin z 219 člani, kar pomeni več kot ena tretjina Medane. Zadruga je uspela zato, ker so vaščani videli prednosti, ki jih je po-, kazalo skupno obdelovanje že prejšnje leto. Saj so pridelali na en ha po 80 do 90 hi vina in so imeli oko- in je zrasla v tem ča'su v njihovih » J*a;T srcih vroča želja po lastni zemlji, ki bo samo njihova in jo bodo obdelovali sami, kakor in kadar bodo hoteli. V tem času je v Brdih pomlad že v polnem razmahu, mandeljni so že skoraj odcveli in tudi češnje in breskve se košatijo v praznični obleki. Pri zadružnem domu v Medani dokončujejo gospodarski del zadružnega doma. Dvorana pa je popolnoma urejena, z odrom, kulisami in zavesami. Celo prostor za orkester je pred odrom, kakor v pravem gle-dališču. Prvega maja letos bo slovesna otvoritev. Največ zaslug pri tem ima Stefan, ki je izdelal načrte in tudi sedaj ne miruje, ampak že snuje načrte za zadružni hlev. S to akcijo mislijo pritegniti v zadrugo še druge vaščane, ki stojijo trenutno še ob strani. Na drugo zborovanje, ki je bilo prav za prav ustanovni občni zbor nove zadruge, je prišla skoraj vsa vas. Čeprav so lani obdelali zemljo skupno, ni bila zadruga vpisana pri okrajnem sodišču, kakor to velevajo predpisi. Zato so na občnem zboru proglasili to delo kot obdelovalno skupino, ki je bila predhodnica zadruge. Tako so ustanovili v Medani vinogradniško obdelovalno zadrugo «Jože Srebrnič«, h kateri so poleg okrog 4 milijone lir. Uspeh pa bi bil gotovo še večji, če ne bi delali prav sami in bi jih kakšen izve-deneci z okraja poučil v stvareh, ki jih niso znali. Pri nakaterih kmetih je glavni pomislek ta, da morajo dati svojo zemljo brez odškodnine v zadrugo, kadar pristopijo. Zadruga v Medani je namreč višjega tipa in ne kakor one, ki plačajo za zemljo po 15 do 20% odškodnine. Morda so se za zu- ALI SI ZE NAROČNIK (■PRIMORSKEGA DNEVNIKA« četek prenaglili in bi kmetje laže stopali v novo skupnost pod takimi pogoji. Sicer bodo pa prav gotovo premagali tudi te težave, kakor so z uspehom premostili druge dosedanje ovire. Uspeh, ki bo letos na jesen prav gotovo še večji kot lani, pa bo prepričal še tiste, ki sedaj oklevajo, da je res tako mnogo bolje, kakor pa po starem načinu. Tako bodo Brici v Medani in po drugih vaseh na zapadni meji že letos pokazali zapodnemu svetu veliko izboljšanje svojega gospodarskega stanja, odkar so sami svoji gospodarji in si urejujejo svoje delo in življenje brez tujih gospodarjev. ISTRSKI D IM E V N S IH7 PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PR.MORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 \mwm »ii« koprskega okraja Če 31° zahtevar«o od rimske vladajo - ^ede manjšinsko zakono- ^ . na temelju el. 6 nove ustave. °bm- 36 trel:ia nvesti za ves tisti pas v Soriški in videmski ™*raJinl, kjer zave Slovenci in to e Slede Sako na meje obeh pokrajin, nadaljnje zavlačevanje v če j vpraŽRnju bi pomenilo, da ho-bota sedanja vlada ubrati stara tem VERni VlTTnn. ?’ "Fabiola«, M. Morgan ***JRIA. IS- „TCn,l sres„i,IA- 15: “Kadar se gospe Crav/ford. činu i i, ’5: “p°Subljena rod M°DfrnA b,ewart- R p .NO, 15: »Pogumno, Red« Do “Vihar osvetnik«, žurne lekarne 4oDnl!fS poslujejo kot dežurne v tole. naJfih urah: lekarna Cristn-1 na Travniku, ves dan in po-sinj | Cnbani-Albnnese Ul. Ros- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 20. do 26. marca t. 1. 15 rojstev, 12 primerov smrti, 13 vknjiženih porok in 2 poroki. Rojstva: Blažič Gianfranko, Kar-njel Julka, Rosso Violetta, N atoli Gianpavel, Rosenbaum Ester, Mian Franko, Feresin Francka, Sever Ivan, Maurensič Marija Magdalena, Devinar Ivanka, Bonutti Giancar-lo, Marcionj Livij, Piga Katarina, Plesničar Graziella, Pacenza Pavla. Smrti: 63 letni kmet Grillo Alojz, 63-letni natakar Drossi Pavel, 1 mesec star Goles Roman, 79-letni Mizar Brešan Ivan, 6 mesecev stara Cbrbatto Diana, 62-letna gospodinja Vouk vd. Ukmar Gizela, 39-letni kmet Brešan Evgenij, 64 letna gospodinja Pinossa Milka, 41-letna gospodinja Martinis Alda, 27. letna gospodinja Fekeza por. Pe-rissutti Ivanka, 38-letni delavec Marzon Alojz, 42-letna gospodinja Jakovljevič Dobrila. Vknjižene poroke: orožnik Fran- I chini Franc in gospodinja Forcelli Ida. podčastnik orožnikov Corazza Alojz in gospodinja Onorato Mari ja, podčasnik orožnikov Russo Peter in gospodinja Nese Ana, šofer Paolutti Jožef in gospodinja Pačile Uea, mizar Cernjava Jožef in gospodinja Nidari Palmira, gasilec Rosito Jožef in gospodinja Devetak Lojzka, mizar Martininuzzi Alojzij in gospodinja Tinonin Olga, kmet Kos Remigij in gospodinja Brajnik Angela, delavec Colarusso Emil in gosoodinja Klanjšček Marija, zdravnik dr. De Gressi Albert in zasebnica Delchin Franca, mehanik Buzzin Alojz in tkalka Lauri Silvana, kemik Fischer Robert in gospodinja Remec Lidija, delavec Jakin Rajmond in tkalka Perini Ana. Poroke: mehanik Fornazar Ervin in gospodinja Moscarda Ana, kovač Feresin Rudolf in bolničarka Sfiligoj Pierina. Dražba košenine ob cestah Uprava goriške pokrajine je razpisala javno 'hsloo za košenino vzd >1* pokrajin oj'h c,‘Sl a M-1949. Razpi3 dražbe velja za naslednje ceste: Cesta proti Trstu od Fare do Za- Vojaški nabori v Krminu Naborna komisija za novince letnika 1929 bo začela svoje delo v Krminu jutri 28. t. m. Prvi dan, to je jutri ob 8 uri, se morajo predstaviti naborni komisiji vojaški obvezniki iz Krmina od št. I do 50 in popoldne ob 14.30 vsi ostali od št. 51 dalje, V torek 29. t. m- naj se javijo ob 8 uri zjutraj vojaški obvezniki iz občine Kopriva in vojaški obvezniki iz občine Dolenje v Brdih, ki naj se predstavijo ob 16 uri. Vsak obveznik mora prinesti s sehoj osebno izkaznico ali kak drug enakovreden dokument. N aknadni pregledi za krminski okraj bodo 8. aprila in 28. junija od 8.30 zjutraj dalje. Naborna komisija bo zaključila svoje delo v Gorici 30. junija. Za obveznike, ki bivajo v inozemstvu, bfi delala prav tako v Gorici posebna komisija, ki bo zasedala 31. januarja 1950. Omejitev električnega toka roivrajmska komisija za disciplino potrošnje električnega toka je na svojem sestanku v soboto odredila omejitev električnega toka, pričenši s ponedeljkom 28. marca do sobote 2 aprila, Električni tok bodo v teh dneh ukinili od 7 do 18 ure. Električnega toka se bodo v teh dneh lahko posiužile samo nekatere javne ustanove za najnujnejše potrebe, zato se bo tok v nekaterih predelih mesta razdeljeval neprekinjeno. V teh predelih v omenjenih urah navadni potrošniki ne bodo smeli rabiti elektrike. Nadalje je komisija odredila v to svrho strogo kontrolo. Neznanec povozil deklico Predvčerajšnjim so sprejeli v krminsko bolnico 13-letno deklico Vižintin Ivanko doma iz krminske okolice, o katerj menijo, da ima zlomljeno roko v zapestju. V bolnici je izjavila, da jo je, ko je šla po cesti, povozil neznanec s svojim vozilom. Ce ne bo posebnih kom plikacij, bo deklica lahko v 15 dneh zapustila bolnico- V četrtek 17. marca je zboroval v Kopru okrajni aktiv komunistične mladine. Zborovanje, ki je bilo v prostorih nad kavarno Loggia, je otvorila tov Slava. V imenu okrožnega odbora komunistične mladine je pozdravil zborovanje tov. Tinelli Vittorio in v imenu okrajnega kamiteja KP tov Pavlus Zorica Bosiika. Poudarila sta potrebo, naj svoje delovanje razmahne čim bolj med množice mladine na bazah in jih v duhu enotnosti, bratstva in tekmovanja privede do tega, da bo dobila med njimi čim več somišljenikov. Nato je podal tov. sekretar KM Krmac Egidij politično in organizacijsko poročilo. V kratkem je opisal mednarodnopolitični položaj in pri tem podčrtal, da morajo zbrani delegati ZKM, kot predstavniki revolucionarnega jedra mladinskega gibanja gledati s pono som na borbo kitajske, grške in španske mladine, ki se bori z orožjem v roki proti zapadnemu imperializmu. Pokazal je tudi na vzgled italijanskega proletariata, ki vodi borbo pod geslom «kruh in ne vojno«. Tov. sekretar je prešel zatem na politično stanje na STO-ju in opozoril na enotnost ljudskih množic Tržaškega ozemlja, tako da domači reakciji vsa tri leta ni uspelo razbiti našega gibanja, da pa se je posrečilo zanesti ta razdor Vidaliju in njegovim privržencem. Na žalost se je prenesel ta razdor tudi med mladinske vrste in vidalijevci vodijo največjo gonjo proti Titovi Jugoslaviji in coni B, to je proti tistemu ljudstvu, ki je pod zaščito NOB izvedlo agrarno reformo ter ostale socialne in gospodarske reforme. Toda večina mladine, ki je vda na svojemu ljudstvu in partiji, je pripravljena dati v občo koiiit vse in je zato pri tekmovajnu med 15.8 in 15.10.1948. sestavila nič manj kot ■ o krajevnih mladinskih delovnih brigad, v katere je bilo vključenih 120 mladincev. V tem tekmovanju >e dala mladina 83.856 prostoljnih delovnih ur, ki predstavljajo vrednost v znesku 4.425.360 lir. Poleg rega je zbrala mladina prostovoljnih prispevkov za 71.600 lir, dalje 7200 k^ starega mat riala in povečala ' linstvo za več stotin novih članov. Izven tega dela, tako je nadaljeval tov. sekretar, je treba upošte- vati tvornost komunistične inladi-ne na polju pionirjev, prosvete, fiz-kulture in podobno. V tem trenutku je vse njeno delovanje osredotočeno za čim veličastne išo proslavo 1. maja, ko bo ena glavmh nalog mladine, da se bo pripravila skrbno za telovadni nasto-p. Isto tako bo posvetila komunistična mladina največjo pozornost volitvam ZAM, ki bodo 10. aprila, ter tednu Svetovnega združenja demokratične mladine, ki bo izraz solidarnosti z vso mladino sveta. Kot do sedaj, bo aktiv okrajne komunistične mladine gledal na to, da bo ustanovil mladinske delovne brigade krajevnega, okrajnega in okrožnega merila. Letos ne sme biti člana komunistične mladine, kj bi ne sodeloval v mladinskih delovnih brigadah. Tov. sekretar je zaključil svoje lepo In zanimivo poročilo s pozivom, naj bi v bodoče še bolj širili naš tisk, sodelovali pri steniasu, pritegnili v ZAM in v vrste kemu-nistične mladine dekleta, katerim treba vselej priznati popolno enakopravnost ter dati vsej mladini čim popolnejšo ideološko naobraz-bo. Komunistična mladina mora biti predstraža ostale mladine, prva pri mednarodni utrditvi socialistične fronte, prva v borbi za ideale kmeč-ko-delavskega ljudstva! Vsi delegati so sprejeli poročilo tov. sekretarja z dolgotrajnim odobravanjem. Po diskusiji jc podal tov. Vuk Mario poročilo o volitvah ZAM in o tednu demokratične mladine, o čemer smo v našem listu poročali že posebej. Tudi tov. Vuk je žel za svoja tehtna izvajanja obče priznanje prisotnih. V diskusije, ki je bila zopet živahna, so posegli številni mladinci in mladinke, med drugimi tov. Slava, ki je opozorila zlasti na vprašanje organizacije pionirjev. Knez in Krmac sta se bavija s političnim de lom prvega poročila O ZAM in mladinskem tednu so debatirali Palčič, Novak, Eosac, Petronio. o de lovnih brigadah Perto, Jazbec, Mu zenic. Primožič' m drugi. Vsak od njih je obravnaval poseben predmet, tako da so diskusije podale celotno sliko vseh perečih mladinskih problemov. V zvezi s politično-organizacij-skim poročilom in rezultat; diskusije, je aktiv komunistične mladi ne koprskega okraja sprejel soglasni naslednje sklepe: Mladina se mora boriti še nadalje proti vsakemu oportunizmu in sektaštvu. okoli aktivov komunistične mladine se mora zbrati in povezati vsa delavska, dijaška Jn kmečka mladina. Se bolj mora okrepiti italijansko-slovansko bratstvo in to z razširitvijo delovanja ZAM, pridobivanjem novih članov ter s pritegnitvijo italijanskih mladincev in mladink. Potrebno je, še bolj razširiti mladinski tisk ter pospešiti športno in prosvetno udejstvovanje mladine. S tem v zvezi bo pomagala zlasti pionirski organizaciji, da se bo čim bolj okrepila. Skrbeti bo treba ludi za ideološko vzgojo komunistične mladine s tem. da bo sodelova-la v študijskih krožkih, ki jih je ustanovila KP. V splošnem naj se organizacija komunistične mladine ■> krepj z vključitvijo najboljših antifašistov. Tako je bil zaključen aktiv koprskega okraja. Pokazal je velik napredek organizacije in vedno večjo zrelost naše mladine, katera se zaveda dolžnosti nasproti svojim sovrstnike,m, kakor tudi nasproti našemu ljudstvu. Ob petju Internacionale so se naši mladi zborovalci polni navdušenja razšli, v zavesti, da bodo sprejete sklepe uresničili na terenu. IZOLA Teden demokratične mladine Delegacije kmetske mladine m zborovanju delavske mladine Puče Živel prvi Eiaj! Ljudstvo naše vasi si z delom ustvarja boljše življenje. Kot se vse delpvno ljudstvo pripravlja, da bo dostojno proslavilo največji delavski praznik, ,se tudi pri nas pripravlja z nezmanjšano revolucionarnostjo. Poleg vseh drugih priprav smo izvedli preteklo nedeljo nabiralno akcijo, ki je dala zelo dobre uspehe. Tako so darovali: Hrevatin I-van, Puče št. 40, 1000 lir; Banica Andrej. Puče št. 35, 600 lir: Pribac Jožef, Dolina.Puče št. 4, 500; Viler Mc.rija, Dolina-Puče št. 10, 500 lir; Nemec Marija, Planjava št. 15. 500 lir; Pucer Valerij, Puče št. 12, 500 lir; Ambrožič Matej, Fuče št. 34, 500 lir; Brec Ivan, Puče št 29. 500 lir; Sosič Mirko, učitelj, Puče, 500 lir; Fucer Andrej, Puče št. 51, 500 lir. Poleg teh s0 prispevali še ostali 7. manjšimi zneski, tako da je skup. na svota dosegla 18.865 lir. Edini v naši sredi, ki ne občuti, da se bliža prvi maj, je Viler Jožef, Puče 44. Savle Artur. 22. marca je delavska mladina v Izoli v smislu programa proslavila teden demokratične mladine. V ta namen so bila v vseh tovarnah in podjetjih množična zborovanja mladih delavcev in delavk. Na teh so jim razni govorniki pojasnili življenje mladine Istrskega okrožja pod fašizmom, ko so mladino le izkoriščali in ko ni imela nobene možnosti, da bi se kulturno in socialno dvignila. Tedaj. je imela samo to možnost, da umira po bojiščih in tako debeli italijansko meščanstvo, pohlepno po zavojevanjih. Zlasti vajenci so bili hlapci svojih gospodarjev, ki jim niso dajali nobenega poštenega plačila, marveč le tu in tam neznatno povračilo, v mnogih primerih pa sploh nič, dasi' so morali večkrat poleg svojega strokovnega dela opravljati gospodarju tudi domača in hišna dela! V primerih nezgod na delu ni imel vajenec nobene pravice do zdravniške oskrbe, ker enostavno ni bil za. varovan. Tako je v Piranu znan primer, ko se je vajenec, ki je delal pri gospodarju B, zaradi premočnega električnega toka smrtno ponesrečil, toda njegovi starši niso mogli doseči nobene vzdrževalnine, ker vajenec pred nezgodo ni bil zavarovan. In takih primerov je bilo na stotine. Po drugi strani je fašistični režim uničeval mladino z vsiljevanjem teorije fašistične napadalnosti, ni ji pa dal možnosti, da bi si ustvarila človeka vredno življenje. Nasprotno pa ima delavska mladina dands možnost, da se po zaslugi ljudske oblasti dviga kulturno in da lahko kljub svojemu uboštvu ako ima voljo in razumnost, študira. Ljudska oblast naravnost hoče, da se mladi delavci v naši coni trajno kulturno vzgajajo, da gojijo dra. matiko, godbo, da imajo na razpolago in uporabljajo knjižnice, da se vadijo v športu itd. Posebno svečana so bila zborovanja v tovarnah «Arrigoni» in «Am-pelea«, ki so jih posetile s svojim obiskom mladinske delegacije iz Šmarij, Vanganela, Saieta, Strunjana in Baredov. V tovarni »Ampelea« je imel tov. Petronio Aldo lep in globoko zasno. van referat o delovni mladini, ki je bil preveden tudi v italijanščino. Delegacija iz Šmarij je podarila delavski mladini tovarne veliko sli-ko, ki predstavlja dela kmečke mladine. Delegacija iz Saieta ji je poklonila večje število knjig. Predstavniki Vanganela pa so pripeljali vino. Po zborovanju je bila v menzi prijateljska zakuska, ki se je končala z navdušenimi zdravicami in ogledom tovarne. Podobno zborovanje je bilo tudi v tovarni «Arrigoni», kjer sta bili prisotni tudi delegaciji iz Strunjana in Baredov, ki sta obdarovali svoje tovariše s knjigami in vinom. Tukaj je imel tov. Vuk poučno in zanimivo poročilo o tem, kako mladina lahko razvija vsestransko svo-je zmožnosti. Za vse prisotne je bil ta dan lep primer solidarnosti delavske in kmetske mladine, kot tudi mladine iz mesta in dežele, ki imata iste naloge, iste cilje in isto zavest, da je ravno danes potrebno delati za skupnost, za utrditev ljudske oblasti, za enotnost ljudskih množic v duhu bratstva med vsemi narodi za socializem! Škofije Tekmovanje za prvi maj — kdi bo boljši. Pripravljalni odbor zr proslavo prvega maja je napovedal tekmovanje prebivalcem vasi Osp v naslednjih točkah: 1. — Katera vas bo dala večje število telovadcev in kateri bodo bolje izvajali vaje. 2. — Kat.ro prosvetno društvo bo v tem času napravilo več prireditev in jih bolje podalo 3, — Kje bo več uspeha pri nabiranih akcijah. 4. — Kje bo med časom tekmovanja večje število udeležencev na večernih izobraževalnih tečajih. 5. — Katera vas bo dala več prostovoljnih ur pri obnovi in gradnji zadružnih domov. 6. — Napoveduje tudi tekmovanje v balincanju. Nadalje želi pripravljalni odbor na Škofijah vsemu ljudstvu Ospa polno mero zdravja in tekmovalnega duha ter stopa s tem dnem v ostro tekmovanje. Kdo bo zmagal?! Pripravljalni odbor Škofije >‘as J 3e’ ^lan> te zadruge, so ^ou da b‘ Prišli na nji- bovohii 2bor' Sf,beda smo se je ,.,„.U ratii odzvali, ker nas 0 Sedmih010’ kako 80 gospodarili tcdri,, I* Tnesecib obstoja njihove iavatnf’ 30 se borili s te- Pravl en * 3e bRo napačno na- t>ali. žn ° in *o napredo- načru n!Wlnl0 »»s je tudi, kakšne *°> kak ° ,napra,,i!i za tekoče le- jali j . bodo v tem letu razvi- ^Sfrn u b^soali suoje pospo- n.iihoi-i ’ °bini *bor je bil v Cl,-in| gostilni p Valmannu. pr°stor .nap(,!nili precej veljk m*«to m,7 >m° k0maj nitili mea njimi. • * * b‘!° ln poučno je 0,Ibor0 0 tajnika upravnega b‘člce. i(.pr , Pri,iašamo glavne nimaie tud, S?° brez dyama za-0 Okrožju ne drugih zadrug ird7aC\Tn^avn°-Pro dajna za-°Prila u,tanobljena 24. i[ hhSleta■Zaietek - ee Vse nmi> se 3e eačenjalo np9a o«eb a a,U,e.in brez itvežba-0Q Odborn člani upravne* d,0bre valJeS<‘ fi\'eh su"‘° POtno kf-nosti v d*iat> ta koristi !e aekakn n, roi'la' semena tn ryoa od krnet ,trani P“ 1« zn-fce- Tako odkupila pri- ak° 3e iadruga na kme- tijskem področju izvršila svojo nalogo. Prav na tem področju pa so dani pogoji za vrl k ra:voj, ker ie ves sektor pretežno poljedelskega značaja. Tako bosta živino - in prašičereja dosegli pod skrbnim in dobrim vodstvom velik razvoj. Prav tako je zadruga delovala tudi na trgovskem področju. Razvoj je bil viden iz dneva v dan. p osebno pa od uvedbe vezanih cen- Tedaj nista več zadostovali dve poslovalnici in jc bilo potrebno odpreti še tretjo v Val-marinu. Ta se je bacila izključno s prodajo tekstilij in drugega blaga po vezanih cenah. Poleg nabavljanja kmetijskih pridelkov od članov in prodaje do vezanih in prostih cenah bro-daia zadrugi tudi po zagotovljenih cenah. Do sedaj je zadruga opravljala svojo trgovsko nalogo še kar dobro. Olajšala je članom oddajo pridelkov in nakup njim potrebnih izdelkov, ker so vse to lahko napravili doma V kraju samem, Prej so piorali vse to spravljali V Trst ali v Koper, pri čemer so izgubili veliko časa in denar ia. V bodoče bo upravni odbor naveza! stike tudi z drugimi zadrugami v okrožju, založenimi s pridelki, ki jih ni v kraju, kot na primer drva, katera bo lahko dobavila zadruga v Hrpoju ali Borštu. Upravni odbor je ime! deset sej. Posebno je oživelo delovanje po reorganizaciji, ko je vsak član sprejel svojo nalogo in za- Vloga zadruge pri izboljšanju gospodarstva ■uHRiur.TJuz nmMUMUvari* nimncni. • -. ■ "murnu m i iucnim—i iiinm i rmnr- .i « im —r v nor ^ v . • ■ umi' evoaHraHniia iMaii«iniiii»< •mmmmmmmmmmmmm 411» ohfoietu zboru kmečke nabaviio-prodajne zadruge v Tnliiiarimi njo tudi odgovarjal. Istočasno so bili ustanovljeni tudi razni odseki ko t: trgovski rokodeUki, kmetijski, živinorejski, za izgradnjo zadružnega doma in za statistiko. Ti odseki so že pričeli s svojim delom. Ze so bili preskrbljeni primerni prostori za rejo plemenskih prašičev, Za dvig gospodarstva, za še večji razvoj zadruge, ki ima težave zaradi prostorov za skladišča, poslovanje, trgovino, za kulturne predstave, je bilo sklenjeno, da bodo tudi tu gradili svoj zadružni dom. Ta bo stal na križišču cest Koper - Trst - Ankaran -Rižarn, Ze do sedaj je ljudstvo s prostovoljnim delom pripravilo 600 m3 kamenja in 20 m ji grušča. V tekočem letu bo potrebno še bolj poživiti razne odseke, tako da bo zadruga res lahko vsestransko razvijala svoje delovanje v korist skupnosti. Lani je zadruga odkupila od svojih članov za — .20 milijonov lir kmetijski h pridelkov- Bilo je govorjeno, da bo nabavila prevozni kamion, pa je bilo toliko težav in zaprek v Trstu, da bo počakala na kamione, ki jih bo poslala Jugoslavija. Čistega dobička je imela zadruga milijon 200 tisoč lir. Clan nadzornega odbora je v svojem kratkem poročilu omenil delovanje zadruge. Podtrtcl je, da od strani članov ni bilo tiste kontrole in nasvetov, ki b‘ lahko veliko pr.pomrgii k še boljšemu delovanju zadruge. Zadruga niso člani upravnega od bora, ampak vse ( udstvo. Diskusija Veseli smp bili diskusije, ki se je rr»z«ilo po poročilih upravne ga in nadzornega odbora. Mpgo Če je prav tako važna, če ne še bolj, kat poročila o delpvan u zadruge, kar dokazuje, dq 5p čla ni zioo sledili razvoja zadruge. Tovariš Contento Dino, )c> P0-ve. da ni kmet, ampak delavec, pravi, du so bili prvi poizkusi u-stanoviti podobno zadrugo že pred 4S leti, kar p« tedaj ni u-spelo. Danes pa je to živo dejstvo. To dejstvo pa obstaja v tem, da smo se rešili izkoriščanja od strani špekulantov. Zadružni sistem je najtrdnejša podlaga, dn nas ne bo do več izkoriščali, in najboljši pogoj za izboljšanje našega gospodarstva. Drugi diskutant predlaga, naj bi vsak član zadiuge vsad.l l t-no vsaj eno drevo ijj v ja j dva -set trt. Zemlje za to je dovolj in bi vsi imeli od tega koristi. Tretji načenja vprašanje precepljanja oljk. (Up. ur. nekaj dep -sov smo pred časom že objav !i V našem listu Tudi v tem v dim • potrjeno potrebo več pisati o Uh vprašan jih, saj zanimajo naše gospodarstvo na splošno). Ze ves siv, toda še mladostno razpoložen tovariš Tonel pravi, da je v mlad.h letih videl nekje v llal ji, kako so tudi oljke škrup li z mo. dro galico. Delali so poizkuse in škropili vsako drugo drevo. Rezultat je bil presenetljiv: škropljena drevesa so dala Za 50 odst. več sadu kot neškropljena. Vprašanje precepljanja oljk je živo, zato je neki tovariš predlagal, naj bi v tekočem letu izvedli precepljenje■ vsaj 5 odst. od vseh oljčnih dreves. Ce bo pre-cepljeuje dobro izvedeno in bodo precepljena vsa oljčna drevesa v okraju, bomo lahko krili vse potrebe domačega trga. Neki tovariš je predlagat, naj bi kmet. je, ki imajo polja na izboljšanem zemljišču bivših solarn, pesve. da[i malo več pažnje obrambnim jezovom, ki so na več mestih pokvarjeni, tako da ob nalivih vdira voda še na polja drugih. Ob zaključku diskusije je tovariš Knez podčrtal nekatere točke. Predvsem ne smejo člani zadruge gledati samo na materialni dobiček, ki ga je zadruga imela u tekočem letu. Ne zanika dobrine in velike važnosti tega presežka, ki bo veliko pripomogel pri nadaljnjem izboljševanju gospodarstva vsem članom zaarage — saj so zadruga prav člani. Pogledati je treba, kaj je zadruga napravila dobrega tudi po drugi strani. Postali smo neodvisni od tržaškega trga. Tam so nekttaj narekovali kmetu, ki je svoje pridelke pripeljal s velikim trudom tja, trgovci tako, kot je bilo prav za njihove žepe■ Večkrat pa se je dogodilo, da jih ni mogel n iti prodati in se je vrnil domov brez blaga in denarja, ker je moral svoje blago vreči v morje. Omenja težave, ki so bile zgradi nabavljanja umetnih gnojil. £a najboljše pridelkg istrskega kmeta so tisti v Trstu ponujali — mm-rnor in apno. (Tu je tov, Tonel vzkliknil: Naj si to kar obdržijo in delajo sami sebi spemenike). Polno je bilo težav ob začetku. Tovariša, ki je imel sprejeti vodstvo, smo šele tedaj poslali na tečaj. S požrtvovalnim delom ie šlo naprej tako, da beležimo dobre uspehe. Potrebno pa je pod črtati, da nekateri (lani ne bodo delali kot lansko leto, ko si pripeljali svoje pridelke nescrlira-ne. S tem so povzročali zadrugi nepotrebno delo in zamujanje časa, Trpeli pa so us: člani. Naš največji cilj mora biti. izboljšati vsem gospodarski polofav Ce ie kak posameznik, ki bi rad nekako zaviral, bo prav gotovo ostal presenečen in razočaran nad še večjim razvojem v tekočem l»tu. Prav tako bomo napravili, da bomo imeli sami kmetijskega stro kovnjaka, ki bo v veliko pomoč vsem kmetom -našega sektorja. Poslali bomo v kmetijsko Šolo za to sposobnega mladinca- Bila je nato potrjena ostavka prejnjega upravnega odbora in takoj izvoljen novi odbor. Cisti dobiček zadruge je bil nato takale razdeljen: 50 odst. gre po pravilih v rezervni fond. 20 odst. v fond za kulturno vzgojo. 20 odst- za razne stroške zadruge, 10 odst. v fond za vzgojo kadrov. Se je bilo odobreno, da zadruga lahko najame za osem milijonov kredita za razširjenje svojega delovanja. V kolikor bo to potrebno, seveda. Se to moramo povedati, da ima zadruga 225 članov in obsega sektor od Debelega rta do Tinjana. Predvidena izboljšanja zq leto 1949 V tem letu bo zadruga popravila zapuščene hleve v Ankara- nu, ki bodo služili za dvig p šičereje in kokošiereje. Nabav bo 20 plemenskih prašičev in i kokoši. V ta namen bo tudi I pila dva ha zapuščenega zem en in to obdelala tor po sejale semeni, ki bodo dala potreb krmo za prašiče in kokoši. 1 živila bo že obstoječe odseke. , sebno pa rokodelskega, m us navila čevl-arnico, mehaniškp lavnico in mizarnico. Poveze se bo z drugimi zadrugami za d i izmenjave produktov. Pop vila bp vse tri že obstoječe ; slovalnice v Ankaranu, Valu rinu in na SkofUgh, da bodo odgovar ale svojemu namenu tem letu bo tudi dala vse s da bo zadružni dom dagraj Vsak elan bo Jjpnrngal s pros voljnim delom in tudi denarni sredstvi na ta način, da bo p< pisal vsaj eno nhligaeiip. Nam vseh članov zadruge je: Zgrac do konca 1949 zadružni dom. <■ radi oigčenja zadruge bodo ; vabUeni, da se vpišejo, vsi, kj sedaj »e niso bili (lani Tisti č ni pa, ki so že vpisani, naj vpisali tudi posamezne čla družine, kar bi veliko dvign zadružno zavest, Vsi člani naj bi pomaggli p nasveti -n k< trolo upravnemu odboru, ker to v veliko korist vseh. Ea dvig živinoreje bo usfam Ijena plemenilna postaia. Vg j moč vsem članom bo po *■>«.*> sti postavljena pekama z,i kri mesnica, ena mirodilnica, (di gerija). Kje raste socializem na vasi in kje kulaški elementi iv. (Nadaljevanje in konec) Taka pravilna linija je omogočila zbiranje delovnega kmeta okoli partije in Ljudske fronte, utrditev zveze delavcev in kmetov, dovedla je do popolnega zaupanja delovnega kmet-- v ljudsko oblast, do možnosti, da se se-daj preide na še hitrejši tempo socialistične preobrazbe vasi. V nadaljnji borbi za izvedbo petletnega plana bomo tudi v tem pogledu gotovo dosegli odločilne zmage. «V vsakem primeru lahko danes z gotovostjo trdimo, da zmaga našega petletnega plana more biti istočasno tudi zmaga socialističnega sektorja na vasi, sicer ne v tem smislu, da do tedaj ne bo več Individualnih vaških gospodarstev, temveč vsekakor v tem smislu, da individualna vaška gospodarstva ne bodo več imela monopola v poljedelstvu, ampak nasprotno, da bo socialistični sektor prevladoval tudi v kmetijstvu.a (Kardelj, Komunist, štev. 2, 1949). Marksizem - leninizem nas uči, da se partija izkaže v praksi, pravilnost linije pa v njenih rezultatih. Poglejmo, kakšni so rezultati partijske politike na vasi v deželah, katerih voditelji tekmujejo v obtoževanju naše partije. Malo bolj energično so začeli omejevati kapitalistične elemente na vasi v nekaterih deželah ljudske demokracije šele po resoluciji Informbiroja. O izkoriščanju na vasi na Poljskem in o moči kapitalističnih elementov je Hi-larij Mine rekel na avgustovem plenumu CK Poljske delavske partije sledeče: »Našteta so brezštevilna dejstva izkoriščanja s strani vaških bogatinov. D.ejstvo je, da izkoriščajo najeto delovno silo. Dejstvo je, da zahtevajo velike vsote od revnih kmetov za kmetijske stroje in konje, ki 'jim jih dajejo na posodo, in celo od strojev, katere so si prilastili brez kakršnega koli pravnega temelja; da ne plačujejo davka in da svoja bremena pre-valjujejo na revne in srednje kmete; da prevladujejo v zadrugah in da izrabljajo položaj v zadružništvu z namenom, da si prigrabijo najdragocenejše predmete, ki jih je težko dobiti; da umetna gnojila ne pridejo do siromašnih slojev; da si prigrabijo kredite, ki jih je država določila za revne in srednje kmete; da vršijo denarna oderuštva, zavestno špekulirajo in znižujejo cene žita izpod po državi določene cene itd.n Ko govori dalje o kreditni politiki do kmetov v nadaljevanju svojega referata izjavi: »V pretežni večini pridejo krediti, ki so namenjeni za revne in srednje kmete, v roke vaških izkoriščevalcev. Ne dogaja se redko, da bogati kmetje dvigajo posojila v banki, da bi tako dobili sredstva, da morejo dajati posojila srednvm in revnim kmetom pod oderuškimi pogoji. To se dogaja zaradi tega, ker naš bančni aparat na tem področju še ne deluje v smislu prizadevanja vlade in ne izva-tja v politiki dajanja posojil vasem nobenega kreditnega diferenciranja. Drži se starih predvojnih navad in smatra vaške kapitaliste za svoje boljše in plačila zmožne stranke.« ■ Ko razlaga stanje vaškega gospodarskega m upravnega aparata, se sprašuje, ah je mogoče to težko stanje popraviti, In pravi: «Res, kako drugačno bi bilo stanje na vaseh na Poljskem, če bi v njih bilo pravično obdavčevanje; če bogati ne bi valili davčna bremena na revne; ge bi državni krediti služili samo za revne in srednje kmete; če bi stroji, ki jih je dala država, orali zemljo enih, ki jim je država te stroje namenila; če bi zadruge pravično delile blago in izdelke; če bi hitro izločale špekulante in s svojo dejavnostjo obsedle nove panoge nabav in prodaj; če bi bila v celoti izvedena državna politika glede cen.» Zaradi zanemarjanja vprašanja Vasi in prepuščanja, da razvoj dogodkov teče sam od sebe brez j jasne p.erspektlve na socialistično preobrazbo vasi. brez pravilne linije v razredni borbi na vasi in v načinu, da se omeji vpliv vaške buržoazije, je ne Foljskem prišlo do tega, sicer pa drugače niti biti ni moglo, da so bile pred resolucijo Informbiroja celo partijske organizacije na vasi pod močnim vplivom vaških bogatinov. V časopisu »Novi drogi#, teoretičnem glasilu poljskih komunistov, piše Artur Sparevič po avgustovem plenumu 1948: »Kampanja po avgustovem plenumu je pokazala, da so se vaške pariij-ske organizacije ločile od vaških siromakov in poljedelskih delavcev in se orientirale na «so!id-ne» kmete, na bogate elemente, pa celo na kulake. Vodilne posle na vasi so si prigrabili v veliki meri kulaki.s Na število 4.000 ljudi v vodstvu vaških zadrug — pravijo tovariši iz varšavskega vojvodstva — pride okoli 800 vaških bogatinov#, «Maio smo posvetih pažnje na razredne razlike, držali smo se edino partijskega ključa... Pet in dvajset odstotkov predsednikov odborov na vaseh so vaški bogataši#, so govorili na posvetovanju v lubel-skem vojvodstvu. »V občinskih odborih — pravi tov. Smjalek iz okraja Kolašin — 50 odstotkov tvorijo kmetje s 15 do 30 hektarjev#. KulaN gre z našmehom v vse urade, ker ve, da ima tam prijatelje. Kulak gre z uradnikom na čašico žganja in dobiva Visoke kredite... , V Češkoslovaški do pred kratkim niso nič podvzemali za omejevanje kapitalističnih elementov na vasi. Strojnotraktorske postaje izkoriščajo tam po večini vaški bogatini. Razen tega je v rokah zasebnikov še okoli 7,700 traktorjev. V Romuniji je stanje še slabše. Tam ne samo da ni prav nič napravljeno za omejitev izkoriščanja vaških bogatašev, ampak imajo kapitalisti celo v industriji še zelo močne položaje. Pri obtožbah naše partije so v prvih vrstah madžarski voditelji. Poglejmo, kako so oni «o-mejevaii# kapitalistične elemente na vasi V svojem govoru je Ma-tiias Rakosi 3. julija v Budimpešti dejal: »Nasprotno temu, da se je ljudska demokracija trudila z vsemi silami, da podpre delovne kmete, se je med kmeti rnnouo hitre je krepil in razvijal kulak, kmet trgoveg in veliki posestnik)). Vaška buržoazija se je na Madžarskem gospodarsko in politično toliko okrepila, da stoji pred madžarskimi komunisti težka naloga, da sedaj nadomestijo ono, kar so zamudili v preteklih letih. Koje govoril o dosedanjih šibkostih na vasi, je Rakosi na plenarnem zasedanju CK partije madžarskih delavcev izjavil: »Prav nič čudnega ni, da se zaradi take nepravilne politike kulaki dvigajo ne samo gospodarsko, ampak tudi v politiki prehajajo v napad». Kam je privedla oportunistična in nepravilna politika do kapitalističnih elementov na vaseh na Madžarskem, se najbolj vidi iz govora Matijasa Rakosija, ki ga je imel v Kečkemetu 20, avgusta 1948: ((Vsakdo ve, da v zadnjem času vedno več kmečkih delavcev ostane brez dela, v mnogih krajih se protizakonito prekinjajo zakupne pogodbe, kot rezultat tega je dvig brezposelnosti vaških poljedelskih delavcev in v času, ko se gospodarski položaj države krepi in poboljšuje, se stanje najbolj revnih delovnih slojev slabša. Včeraj je bila pri meni delegacija vaških poljedelskih delavcev iz šestih županij, ki se je pritoževala, da je položaj poljedelskih delavcev, ki niso dobili zemlje, v mnogih pogledih slabši, kakor pa je bil za časa veleposestnikov, V glavnem dobivajo oni zaposlitev samo pri kulakih, ki jih ne samo izrabljajo, ampak pri tem še smešijo. Govorijo: «Sedaj je demokracija, vi ste pa vseeno od nas odvisni#. Ponekod osamijo demokratsko nastrojene poljedel- Tisti dan se je vračala Tona domov s težkim, pretežkim srcem. Misli so ji bile kot s kamenjem ovešene in jo pritiskale k tlom. Trudoma so ji blodile po glavi in, kakor koli je napenjala možgane, le ni mogla vsega dojeti. Zdelo se ji je, da ji bo razkljuvalo srce. Od njega bodo ostali sami drobci, ki jih bo veter razpršil na vse strani. Življenje jo bo prenehalo krtovičiti. Ničesar več ne bo vedela o njegovih težavah in mali drobci njenega srca bodo krožili okoli. Našli bodo pot v srca drugih, da jim bo potem laže, mnogo, mnogo laže. Materino srce raz-kljujte in ga razkosajte! Nasre-bajte se ga, kar je v njem, pa ne boste dopustili, da bi nas razkro-jevalo in izpodjedalo notranje gorje. Materino trpeče srce nikoli ne laže in ne taji. Ono najde vselej pravo stezo». Počasi je lezla v breg in noge so ji bile kot svinec težke. Komaj zdaj je začutila, da se je poslovila mladost, da jo je zavratna bolezen ske delavce in jim na temelju medsebojnih tajnih dogovorov ne dajo zaposlitve. Dolžnost mi je izjaviti, da je po podatkih sindikata poljedelskih delavcev 194.000, Ta ogromna masa ni dobila prav nič od poljedelskih darov demokracije. Se sedaj jim preti nevarnost, da jim bodo kulaki znižali zaslužek)). Taka je torej na delu politika madžarskih voditeljev nasproti delavskim množicam na vasi. Delovnemu ljudstvu v naši državi je nerazumljivo, kako je mogoče, da še danes vlada brezposelnost v kaki državi, ki gradi socializem. V naši državj so ravno na sprotno težkoče zaradi tega, ker primanjkuje delovnih sil, To so pa težave, ki izhajajo iz hitrega porasta gospodarske moči naše države, one so nujen spremljevalec socialistične izgradnje. Dobro razumemo težkoče, s katerimi se bore kompartije v ostalih deželah ljudske demokracije. Pomagali smo jim in smo pripravljeni, da jim pomagamo še naprej, da bj premagali te težave. Naletijo ne samo na subjektivne šibkosti, ampak tudi na mnoge objektivne težave, ker se pri njih šele sedaj vrši postopek razrednega diferenciranja in osamitve buržoazije in njenih strank, kar je bilo pri nas izvršeno med štiriletno oboroženo borbo. V Juga slaviji je iz oboroženega upora prišel delavski razred kot nepo-bitni voditelj in po osvoboditvi ni moral delati nobenih kompromisov z buržoazijo in njenimi strankami. V večini ostalih držav ljudske demokracije je do nedavna bila buržoazija zelo močno u-deležena pri oblasti in ponekod še danes ni povsem izrinjena. Kmetje v teh deželah niso šli skoz; štiriletno šolo ljudske revolucije in zato je vpliv buržoazije, predvsem cerkve, še vedno močan na vaseh. Zavedamo se, da partije v teh deželah zaradi objektivnih in subjektivnih težav ne morejo iti z onim tempom socialistične izgradnje vasi, kakršnega ima naša partija. Po uspehih, ki jih je dosegla Komunistična partija Jugoslavije v socialistični preobrazbi vasi, in po podatkih, ki so jih izvršile partije v drugih ljudskodemo-kratkih deželah, bi bilo normalno in naravno, da današnji predstavniki teh dežel modro molčijo o svojem vprašanju — kakor to pravi naš narod, da se učijo od naše partije in da se bolj posvetijo pometanju pred svojo hišo. Medtem pa se v besnem in brezprin-cipialnem kričanju o «smrtnih grehih# naše partije na vaseh najbolj širokoustijo ravno voditelji onih dežel, kjer so razmere najslabše, kjer imajo vaški bogatini v resnici še vedno glavno besedo na vasi, kjer partijskim vodstvom pred resolucijo Informbiroja ni prišlo niti na um, da bi bili podvzelj neke resnejše mere za omejitev izkoriščevalcev ga vasi in za socialistično preobrazbo kmetijstva. Mnogim komunistom v teh deželah se je zdelo, da se ta resolucija v prvi vrsti nanaša na njihove dežele. Kljub temu pa jih to niti najmanj ni oviralo, da se ne spremene v kričave tožilce naše stranke tn so menda pri tem mislili, da bodo na ta način dokazali svojo načelnost in privrženost socializmu, a istočasno da bodo prikrili svoje lastne šibkosti in napake. N. Vujanovič (Iz Borbe) prezgodaj naglodala. Ne smela bi pešačiti, kakor je pešačila skoraj vseh sedem in dvajset let svojega zakona. Tilnik se je krivil pod širokim jerbasom najprej v mesto in potem iz mesta grede. Ne, ne smela bi več! Toda danes nikakor ni mogla prisesti na avtobus poleg drugih ljudi, se zazreti v znane obraze, brati iz njihovih vprašujočih oči in ne vedeti odgovora. Ne! Danes je hotela biti sama s seboj prav do doma. Prav je bilo, da se vije cesta počasi pred njo, da se mora upehana neštetokrat ustaviti in odpočiti. Tako pridobi samo čas za razmišljanje in, predrto bo stopila v hišo pred svoje otroke, pred Marico in Tinko, mora razmisliti in dognati to stvar do kraja. Da. do kraja, prav do kraja. Globoko pod njo se je zrcalila ogromna morska gladina. Veter jo je grival na rahlo in tenke, srebrne struje so se druga poleg druge druge valile proti bregu. Galebi so letali nizko nad njo, se doti- TEBI, tržaška kmetica Zemlja, na kateri živ.iš, je sko. po odmerjena. Trda je in peščena. Sonce jo izžge in burja suši njene sokove. Ne more dati toliko, da bi bilo dovolj Za vso tvojo družino in četudi bi tu pa tam lahko dala, požrejo drugi delo tvojega nečloveškega truda, Preko treh četrtin dneva se razteza od zgodnje spomladi, ko se med brajdami razcvete rožnato nadahnjen mandeljnov cvet, pa tja čez vse poletje do pozne jeseni. Daleč pred zoro vstajaš in, ko se mesto umiri k nočnemu počitku, ter samo še v. razkošnih barih igra omamni jazz, se še mudiš pri zelenjavi, ki jo boš odnesla navsezgodaj na trg. Vse popoldne, skoraj do trdne noči, si jo nabirala, potem si jo sna. žila, razvrščala in svežila, da bo taka, kot da bi poganjala iz tal. V mislih prištevaš tiste lire, ki jih boš dobila zanjo. Vsako desetkrat obrneš in pretuhtaš, kje bi prišla bolj prav, predno jo oddaš. Družina je velilca, otroci še nedorasli, vsega jim je treba. Pritegnila si jih k delu, toda Z njimi si le malo opomoreš, ker morajo v šolo, da bi njih življenj- ski delež ne bil tako bridek, kot je tvoj lastni. Toda če ne bi bilo toliko krivic, bi se vsaj za Silo živele. Krivica je u. tem, da se mučiš ti in tvoja družina, v trgovini pa je delo enega samega plačano dvakrat, celo trikrat več od tvojega dela in dela tvojih ljudi. Nezaslišana krivica je, da moraš podpisati, da so ti plačali za 'ola. go še enkrat toliko, kot so ti plačali p resnici. Tako ti je, kot da bi podpisala svojo lastno obsodbo in vendar jo podpišeš in nehote pomagaš svojim izkorišče. valcem. In grožnje, da sicer ne kupi tvojega blaga, si primorana storiti to. Konkurenca te uničuje. Italijanskemu blagu je odprta pot na tržaški trg, tvojemu blagu so zaprta pota na trge v tržaškem zaledju, ki bi bili do. brž in zvesti odjemalci. «Ni izvoza, ni izvoza#, ti dve usodni besedi se lepita na vsem tvojem blagu, držita se slednje tvoje srage. Ni zaslužka, ni denarja, s katerim bi uredili in izboljšali na. makalne naprave, da bi delo na zemlji ne 'oilo do onemoglosti težko. Vsak dan iščeš na poti v mesto in nazaj izhoda iz stiske. Gospoda se še ni nikoli ozrla na tvoje trpljenje in tvoje tegobe. Za njo nisi nič. Njej prav nič ne pomeniš. Njej pomeni le tisto, s čemer ti oskrbuješ njeno bogato mizo. Kolikokrat se ti je že, o kmečka mati in žena, izvil iz prsi vzklik: «Kje je pravica? Iščeš jo, tako jo iščeš, kot si jo iskala, tedaj, ko se je fašistični pohlep stezal po tvojem domu, in veš, da se moraš zanjo boriti tako krčevito, kakor si se borila v letih nacifašistične okupacije. Tudi sedanja doba ni nič lažja. Njen in tudi tvoj delež je sama borba. Moči in vztrajnost zahteva od tebe. Dokazala si že, da imaš oboje. Dokazuje še nadalje, zato da bo nekega dne življenje na tistem koščku skope, a zato toliko bolj ljubljene zemlje, resnično lažje. Bori se skupno Z vsemi za svobodo in pravico o-goljufanimi, S tistimi, ki bi jih hoteli imperialisti in reakcionarji do dna ponižati, in bodi v tej borbi prva med prvimi! Tant za tržaških zapercv Ta povest je zelo dolga. Včasih — bilo je v dneh in letih, ko smo vse dali za osvoboditev, so naše žene neštetokrat olajšano vzdihnile: »Naj bo, še to dopri-nesimo, saj se bo končalo, ko bomo osvobojeni#. Pa se je zgodilo tako. da se kljub osvoboditvi nadaljuje ta dolga, mučna povest: Tam za stenami tržaških zaporov. Nešteto je tržaških žena, ki jo natanko poznajo, druge jo sluti-jo in ni je žene-antifašistke, ki bi v svojem srcu ne nosila tudi misli na one, ki sedijo tam za stenami ječ zaradi tega, ker so ljubili svobodo in pravico ter j; uti. rali po.t, da bi slavila zmago nad lažjo, hinavščino, licemerstvom in nasiljem. Ne smejo biti pozab Ijeni. občutiti morajo, da so zunaj ljudje, ki čut ho z njimi. In kdo drugi naj bo, če ne žena, ki v krogu svoje organizacije zbira prispevke zanje, jim ustvarja ti-sti prijetni, topli občutek, da v svojem trpljenju niso sami, da jih tovariši niso zapustili. Dvakrat tedensko, kolikor je pač dovoljeno, jim nosijo hrano. Za ženo iz središča mesta ne mara zaostati ona iz bližnje in daljne okolice, Dolga pot in čas. ki ga zamudi, ne smeta biti ovira. Tudi siromaštvo ne, saj prav o-kraj Sv. Jakob, kjer ljudstvo živi v največji stiski, prispeva mesečno za politične pripornike 6.832 lir poleg hrane in obleke. Samo v zadnjem času so žene nabrale 73.290 lir. Kdo bi preste! njih stopinje, kdo izmeril vsa nji- hova pota. Opravljajo jih z S*0-bokim čutom odgovornosti do zaprtih tovarišev antifašistov one so del njihove vsakdanje« trde protiimperialistične borbe. Zdravstvene razmere na osvobojenem ozemlju Vietnama Vietnamska informativna služba sporoča, da posveča vietnamska vlada rešitvi tega vprašanja veliko pozornost. Zaradi vojnega stanja sta gradnja in adaptacija velikih bolnic nemogoči, snujejo pa zato mrežo manjših bolnic po vseh krajih dežele. Pri tem načinu pa je treba mnogo medicinskega kadra. Da bi te težkoče prebrodili, je pred kratkim izdal predsednik vietnamske vlade uredbo o ustanovitvi štirih medicinskih šol, ki bodo lahko sprejele 400 študentov. Šolanje bo trajalo tri leta. Novi zdravniki bodo nastavljeni po bolnicah. v l*o'el'i sc*tevokofh* »lilisi kali s perutnicami valov, kakor da bi jih hoteli poljubiti, se sunkoma dvigali visoko iznad njih v zrak in znova počasi zaprhutali proti njim. Nešteto krat se je ponovila ta igra: igra morja ter belih, lahkokrilih, prožnih galebov. Ob bregu pa se je pričenjalo mesto. Najprej v ozki skoraj premi črti, potem se je ta črta utapljala v gmoti sivih zidin, ki so se raztezale v dolgih, molečih jezikih po vseh gričih, dvigajočih se v polu-krogu iznad morja. Vse je objel njen pogled. Ko bi mogla, bi stegnila proti njemu obe roki in si ga potem prižela na srce tesno, da bi se utrip njenega srca spojil z njegovim utripom. To je bil Trst, naš Trst, naše mesto. Znoj njenega očeta, deda in moža se lepi na njem in kri njenega sina. Lojzetova kri. Pri srcu jo je stisnilo še bolj bolestno in bilo ji je, kakor da bi ga nekdo prebodel s tisočerimi šivankami. Mahoma je znova vse zaplesalo pred njo: morje in mesto, podoba moža, Lojzeta, Stefana, Marice in Tinke. Vrtinec jih je pogoltnil in utonil z njimi v daljno daljavo. Zopet je stala sredi dvorane, tam nekje v središču mesta in zopet jo je spreletel neprijeten drget po vsem telesu. Na odru so sedele... Čakaj! Kdo je že vse sedel na odru? V mislih jih je pte- GRŠKE ZENE SE NA VSEH BOJIŠČIH BORIJO V PRVIH VRSTAH. Zdi se neverjetno, a je vendar res. Več kot pol dneva od 7 zjutraj do 3 popoldne so se trije borci: šef sekcije Kostas Moraiti, šef ekipe Alekos in borka Velika Piti sami borili proti sovražniku, ki je štel pol bataljona. Zmagali so kljub štirim sovražnim topovom in štirim letalom, ki so jih neprestrano obstreljevala s strojnicami. Velika je držala položaj v sredi na višini Karaman-Honrafija V bližini Alatopetre. Z vztrajnostjo in pogumom, ki mu ni para, je sama kljubovala celi sovražni četi. Prepevala je in z ročnimi bombami in strojnico prikovala fašiste k tlom na razdaljo 20 metrov. Ti so si pognali v naskok s kletvicami, toda Velika je s pesmijo sejala smrt in zmešnjavo v njihove vrste. Sovražnik se je približal. Velika je skoraj že izčrpala vso mu- štela od leve proti desni in od desne proti levi. Ob vsakem obrazu se je ustavila. Oz vsakega je hotela prečitati, kaj vse se za njim skriva. Zdelo se ji je, kot da nekaterih ne pozna, kot da jih danes prvič vidi in so se ji šele danes do kraja razodeli. Ce se je toliko zlobe odražalo na licu, koliko jo mora biti šele v srcu? Pa saj je nemogoče, da bi prišla vanj preko noči, kot je nemogoče, da danes pljuvaš na to, kar si še včeraj hvalil in poveličeval. Ali pa si bil samo hinavec, grdi, zakrinkani hinavec. Obrisala si je potno čelo in pridržala dih. Pogled ji je ujel morje v zalivu, ki se je zdaj prelivalo v zamolklih, večernih barvah. Poletje je bilo in rahla, božajoča sapa je vela od njega. Njo pa je spreletaval hlad po vsem telesu in še vedno je vse trepetalo v njej. Izza vseh obrazov, ki jih je danes videla, sta vstali podobi njenih sinov: Lojzetova in Stefanova podoba. Crne oči si ji smejejo izpod gostih, črnih, skuštranih las. «Nisem te hotel prevarati, mama. tudi skrbi ti nisem hotel prizadeti in razžalostiti te. Storil sem tako, da te obvarujem pred preganjanjem, ki bi sledilo zasliševanju na ka-rabinerski postaji. Ali si kdaj pomislila, kaj bi storili s teboj?# ničijo, vendar se ne premakne z mesta, ampak samo meri in strelja. Kroglje ima preštete. Nekdo je prehitel druge. Opazil je z začudenjem, da jih je ure dolgo zadržavala ena sama žena. Kaz-jaren se vrne k vojakom in zavpije: «Sramota. Borimo se proti eni sami ženski. Ujemimo jo živo#. Vsi se zapode proti njej, toda Velika preneha peti. Dobro meri in strelja. Fašist, ki je rekel, naj jo ujamejo živo, pade in z njim še trije njegovi vojaki. Pojdite, bratje, pot je prosta Opazila je od daleč čmo kolono, ki se je raztezala v daljavi in napolnila ves prostor med Ale-vico in Ginovo. To je bila mlada borka, ranjena v bitki, ki se je razvijala pred višino. Premagala je bolečino in se z nečloveškim naporom dvignila in dala signal-Daleč se je razlegal njen zmago- slavni krik: »Bratje, pot je prosta, hodite naglo#. To je bila osvobodilna armada, ki se je 70 dni borila na Gramosu in je sedaj izpolnjevala povelje vrhovnega poveljstva, ki je ukazalo, naj se umakne v sovražnikovo zaledje z obkroževalno operacijo. Na višini se je bitka nadaljevala. Edinice. ki so zadrževale sovražnika, da bi glavnina partizanskih sil lahko mirno šla mimo, so ga uspele vroči nazaj proti Alevici. Pp dveh ufah sc je razpoka razširila in borci demokratične armade so opazovali prehod kolon. Na tem mestu se je 45 borcev alevraškega bataljona borilo kakor levi, na njem sta bili ranjeni Antula in Opi, ki sta poveljevali ženam v svojih edinicah. Atenski generali lahko do nezavesti pošiljajo poročila Američanom in atenski radio lahko trobi, kolikor mu je drago, o dozdevnih zmagah, da bi opravičil S STROJNICO SI CtRSKE 2ENE UTIRAJO POT V SVOBODO. obžalovanja vreden monarhofa-šistični poraz na Gramosu, toda nikdar ne bo mogel zakriti te resnice, da je armada z Gramosa, to so stotine grških hčera in tisoči borcev, šla med sovražnimi linijami na prehodu pri Alevici in nadaljuje sedaj borbo po vsej Grčiji. In glas ranjene junakinje je odjeknil, kakor glas zmagoslavja po vsej deželi: »Bratje, pot je prosta.., prosta za zmago#. V Sovjetski zvezi so bile odlikovane žene - rudarke Velika skupina rudarskih delavk je bila konec lanskega leta odlikovana z značko «prvak socialističnega tekmovanja#. Pri rudarski jami na Donbasu so organizirani ženski sveti, ki združujejo aktivistke, žene-stroje-vodje, kopače, nadzornice, elek-tričarke, inženirke in tehničarke. Ti sveti delajo pod vodstvom Jamskega sindikalnega odbora. Njihova najvažnejša naloga 3e borba za zboljšanje delovnih m življenjskih pogojev rudarjev. Zene nadzorujejo čistoto v rudarskih menzah in skrbe, da je hrana. obilna in okusna. Nadzoruje)0 tudi magazin otroških jasli, bol~ nic, sodelujejo pri urejanju rudarskih naselij, organizirajo u' metniško dejavnost po rdečih kotičkih in klubih. Na pobudo tega sveta so žene z lastnimi močmt dvignile rudarski klub, dve novanjski zgradbi in odprle otr0' ški dom. Živo pobudo so pokazale tud1 rudarske žene gorlovskih rudo1' kov, ki so predlagale, da se zgr® di delavski dom za odpočitek1" dva sanatorija za delavce. Su* dikat je dal potreben denar, zen^ pa so pomagale pri urejanju PT°' stdfSCV jenakijevskem rU^nI,.t3 pa je biH na pobudo žena odpve, glasbena šola za rudarske otr° 1Kzku/t tni Tako je govoril, se sklonil k njej in se je oklenil kot takrat, ko je še lezel v njeno naročje. Šestnajst let in pol je imel, ko je odšel v hribe. Brez slovesa je šel, brez najmanjše besede. V Furlanijo je šla za živežem, doma pa jo je čakala vest, da je utonil. Jokala je za njim in objokovala njegovo mladost. Izjokati do dna se ni mogla in sama ni vedela zakaj. Na dnu srca je tlelo rahlo upanje. Dajalo ji je poguma in ji pravilo, da ni tako? Pa res ni bilo. Pri-vriskal je domov njen Lojze ob razpadu Italije. Partizan je bil, da malo takih. Zasukal jo je po kuhinji in objel okoli pasu tako močno kot bi mu bila dekle, ne mati. uNič se ne huduj, žalovala si za menoj, a ukanil sem jih, pa reci, kar hočeš, dobro sem jim jo podkuril. Daj, nasmej se z menoj, mamica!» Dva dni jo je obsipal 2 nežnostmi in jo prosil z njimi za Stefana, ki je leto dni mlajši od njega. Ni slutil, kako je sama že vsa vdana naši »ojski, kako ne bi zmogla nobenega ugovora. Sele ob slovesu je to spoznal in postal je ponosen nanj o. «Toda zdaj, če bi me videla tako skrušeno, tako neodločno, bi ne mogla biti ponosna, jo je nenadoma zapekla žgoča misel. Odkar sta odšla, ni bila za njiju samo mati. Tovariš jima je bila. Domislila si je, kako je s sosedovo Polono po njunem odhodu odšla prvič na nevarno pot. Soseda je imela pri partizanih moža in sina. Z odredom sta prišla v bližino doma. Naprosila jo je, naj gre z njo, da ji pomaga nesti mimo straž nekaj obleke in perila za njiju. Brez besed se je odpravila. Samo po sebi je bilo umevno, da ji pomore. Slo ja za našo vojsko, za zmago naše stvari, za našo svobodo. Od tedaj je bila malodane vsak dan na poti. Nosila je sol iz Grlja-na, vžigalice, zdravila in obveze iz Trsta. Stela je vojaške avtomobile in kamione ter si zapisovala njihove številke. Včasih jih je pribu-čalo kar po deset in še več hkratu. Grozeče je ječala cesta pod njimi. Najraje bi si bila zamašila ušesa, da bi nc slišala njihovega Vreščanja. Vsak vzgib je vpil: «Na partizane gremo, na partizane!» še potem, ko ni ostalo za njimi drugega kakor sled gosenic. Pogosto se je dogajalo, da je nazaj grede katerega zmanjkalo. Takrat je začutila vse zmagoslavje v sebi. Hipoma ni pomislila prav nič na to, da je terjalo tudi žrtve, da je med njimi morda tudi kateri od njenih. Gnalo jo je dalje, kakor je gnalo Lojzeta, Stefana vso vas, vse ubogo, brezpravno tržaško ljudstvo. Osvobodilna vojna je Za prvenstvo ozemlja. Na igrišču v Ankaranu ob 10.30 Pon-ziana - Tovarna strojev in ob 15 Pristaniščniki - Dreher. Na igrišču v Kopru Meduza - Piran ob 10.30 in ob 15 Aurora - Skedenj. V Izoli ob 15 Arrigoni - Umag. Ob 15 v Zavljah Magdalena -Milje. Okrožno prvenstvo. Na igrišču v Nabrežini ob 9 Rocol - Trebče, ob 10.30 Col Ilva - Kolonja, ob 15 Nabrežina - Montebello. Na Proseku ob 15 Primorje - Sv. Marko. V Zavljah ob 13 Arzenal -Vesna. KOŠARKA Za prvenstvo ozemlja (moški). Na igrišču Col Ilva ob 11 Col Ilva in Tovarna strojev. Moško okrožno prvenstvo. Na igrišču DSZ ob 9.30 Tomažič B in Barriera, ob 11 ECA in Vesna. Zensko okrožno prvenstvo. Na igrišču Col Ilva ob 10 Skorklja in Rinaldi. morala priti, da se je združilo in premostilo staro, vrinjeno sovraštvo. V njej se je šele prav spoznalo, da udriha fašist z istim bičem po njem. Tako silno se je zavedelo svoje brezpravnosti, da je zrasla v njem volja in moč, da se je otrese. Kaj vsega ni takrat zmogla njihova vas? Nekaj dni pred tistim, ko so jih odgnali v zapore, so imeli pri hiši soli za cev polovnjak. Neko dekle s Krasa je prišlo po njo s parom volov in jo odpeljalo mimo sovražnih postojank. Tu so se Tonini spomini pretrgali. Kar je bilo potem, za njo ni imelo več vrednosti, vsaj tiste ne. Ni bil več živ, neposredni izraz pariizanske borbe, čeravno je bilo vse prepojeno z njo. Iz prsi se ji je izvil globok vzdih. Kakor olajšanje je prišel. Zdaj ni bilo v njej nobenega dvoma več. Stala je na razpotju. Ko si je pa v mislih vse razvrstila in se vsega dotaknila, je vedela, da mora dalje po stari, preizkušeni poti. Le ta je prava. Vse drugo je le prevara. Z drugim nas hočejo samo odtrgati od naše domovine, od vsega, kar nas veže nanjo .Nekoč se bo to vsem razodelo. Bridko bo poslednje spoznanje, kajti kdor tega ne bo storil, kar je storila ona v teh urah hoda proti domu, in bo krenil za njimi, ne da bi poprej premozgal ZA PRVENSTVO CONE B Umag B - Buje igrišče Uma* ob 15; Nosu grad - Petrovia IS j šče Novi grad, ob 15; Partiz ® ■ Jadran DK igrišče Koper, 00 fiori' zves- Fiorini - Olimpija igrišče ni, ob 15; Piran B - Rdeča da igrišče Piran, ob 15: Me B - Aurora B igrišče KopeL °.^J Arrigoni B - Brtonigla i»r Izola, ob 13. ZA SKUPIŠ drija igrišče Segetu, ob 15^ ® žinija - Matterada igrišče PRVENSTVO I. CONE B ,it Villania - Jadran SL Villania, ob 15; Seget - J5 Buh' ni ja ,ob 15; Pomorski teh. - •. bulane igrišče Piran, ob 13’ ua, la - Brtonigla B igrišče ob 15. * * * 10 Vsem ljubiteljem balincanja ^ društvom sporočamo, da ilt pričelo vpisovanje na s. m3i» ZDTV za sodelovanje pri poza balincarski spomladans g. kal. Vpisovanje traja do v" deljka 28. t. m. do 19 ura. v sebi, bo prinašal z ni’,nj^oria propast svojemu ljudstvu. ^ j# se tega ne bo do kraja zav zato bo zanj spoznanje begtvUr grenko. Očitki niso resn.tca'staphid« nost pokazuje, da niso. Le ■ ^ %( usodna zmota so. Toda oni zagrizli vanje. Iz njih kuje) je, da ga bodo nastavili ^r prst. 2 njim bodo un^e.V^ ^ot da smo si dogradili. Bilo ji le' cegl čuti na sebi pritisk ic^e^apusb' in da je ves čas, odkar h pj-i* la dvorano, ležala Pre^ jih !e tiskom. In tako kot on ■ £ bežalo še mnogo. ' no uQ~ videla, da ne odobravajo. ^ ^ vorih in glasu je spozna a. do trdovratno iskali resn ^ rišio Mehka poletna noč se _ pfli grinjala vse naokrog, »o d(ri do svojega doma. U so 1 le- kleti že spali in tudi oce j gel k počitku. V kuhinj*J nfl ,#i luč in večerja jo je čakala e«’ zajela ilico■1 ni bila lačna. Preveč, >nrl :i. Sedla je kraj mcO. krat, dvakrat in odložita ^ pte; v n>ei' več je bilo vsega drugegtste, Duša ji je bila P°ln°,ei0ne oskrunjene lepote in ^ ^ pol ^ i« **,, odi11 borbe, takrat. k° so vrnili nazaj tanki, na partizane. rodnoosvobodi! ne zmagoslavja kot t~- j0 — dl#' .*>• J* 'iVžsšKI tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 NAKOCNINA. Cona A- mesečna Z6U četrtletna /50, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B 144, 414, (»Z 1440 lugolir KI.KJ 55 !»•>• -U^va Pošt n t tekoči račun za STO ZV U: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljaiu. Tel. 749 — Koper. ul. Battlstt 301/a - Tel. 70