KATOIaJSK CERKVEN LIST.___ .Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl. 30 kr. 7 tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'- dan poprej. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 26. grudna 1884. List 52. Obhajanje Jezusovega milostnega rojstva v Betlehemu. Kadar žele Jezusovo rojstvo v Betlehemu prav prav posebuo častitljivo obhajati, takrat pride v Betlehem Jeruzalemski patrijarh, kteri velikrat stanuje v Bejt-Džali, dobre pol ure od Betlehema; to se navadno zgodi, ako ni posebnega zaderžka. Tega so ondotni katoličani silno veseli, zakaj oni so posebno ponosni na to, da je Jezus Kristus njihov sorojak in žele dan njegovega milostnega rojstva poslaviti, kolikor je narbolj mogoče. Patrijarha, gredočega na pot, spremljajo njegovi „kavasi" (nekaka častna straža) in drugi jezdici. Le-ti se s patrijarhovim kanclerjem zbero v Jeruzalemu. Tem se pridruži, ako gre vse po sreči, turški častnik s kači mi jezdici, ktere jeruzalemski poglavar radovoljno pošlje, da delajo častno stražo latinskemu patrijarhu Ter njegov vhod v Betlehem preslavljajo in povzdigujejo. Turški bobni itambura, tam-tam) zagerme, kavasi s strašno velikimi buzdovani, težkimi častnimi palicami, ob tla bijejo, da vse bobni, in karavana gre na pot proti Bejt-Džali. Kadar prikorakajo do višave sv. Elija, napravijo jezdici nekako igro, skušnjo v ježi (Djeriu), preganjajo eden druzega z nastavljenimi sulicami in delajo prečudne skoke iu zavijanja s svojimi konji. To imenujejo „fantazija"*) in dela jim nezmerno veselje. Med tem, ko se nekteri tako vertačajo, pa glavna karavana mirno in postavno naprej stopa skoz olivni gozd proti Bejt-Džali. Tako je bilo n. pr. 1. 1857, ko je patrijarh Valerga imel iti v Betlehem Božič obhajat. Povsod je bilo nezmerno veselje. Na planih belih strehah katoliške naprave je bilo polno žen in deklic; vse so bile praznično napravljene, in zašumelo je silno vpitje od samega veselja ko se bliža čudna procesija, zraven tega so mahale s svojimi rutami v znanjnie veselja. Na dvoru katoliške patrijar-hove naprave pa je bilo polno mož in mladeučev s puškami iu samokresi. Na Jutrovem pri kristjanih je namreč šega in pregovor: Nobena maša brez kadila in nobena slovesnost brez smodnika, ker pokajoči solitar je za očitno veselje to, kar je sol za kuhinjo. Antl-cem je vse iantazij;i, pri čiuiur se razveseljujejo, n. pr uiuzika, komedija. Ob 3/412 se je pričela procesija iz patrijarhovega dvora proti Betlehemu. Patrijarha je spremljala njegova duhovšina. semeniše, strežni mladenči itd., pred njimi je eden duhovnov v roketu. jezdeč na konju, visoko deržeč nesel križ. Najnaprej so stopali kavasi patrijar-hovi, pašatovi jezdici in pa poslanstvo arabskih glavarjev (šejhov), ki jih je rod Taamre patrijarhu poslal naproti. Ti šejhi so se hotli pokazati in so zunaj vasi napravili vstrično versto (vstričnico, špalir) in s stegnje-nimi sulicami so „defilirali" memo patrijarha ter so mu zaklicali slovesen'„Selam alejk!" (Mir tebi!). Patrijarh jim je odgovoril tako prijazno in postavno, da so si vsikar brade začeli gladiti v znamnje zadovolj-nosti, in na dano znamnje so na svojih naglih konjičih kakor v trenutku puhnili v dolino, tam pa so zopet na konjih tako počenjali z jabanjam in skoki kakor prej, ter je bila nova „fantazija." da nikoli tega! Med tem je veselo vpitje nebo pretresalo, pokale so puše in samokresi. Bilo pa je na enkrat zopet vse mirno (fantazija je utihnila) — in v nai veči resnobi je obhod dospel v mestice Betlehem. Ob koncu mestica so čakali betle-hemski šejhi ter so patrijarhu „Selam alejk" vošili. Pa tudi drugo ljudstvo je prišlo naproti in patrijarh je na vse strani z vso častitljivostjo dajal blagoslov! Po vsih hišah so ženske s planic s silnim šumom naznanovale, vesele kličejoče: „Slava patrijarhu frankovskemu!" Med vednim streljanjem in pokanjem so ti romarji po-sledujič dospeli na veliki prostor pred cerkev „Marije Device pri Jaslicah* — Sancta Marija ad Praesepe. Čakalo je vse polno vsakterega ljudstva: Latinci, Greki, moharaedaoski Armeni, Beduiui iz pušave — vse se je gnjetlo sem ter tje. S težkim trudom obredni ravnatelj dobi prostora, da samostansko in drugo duhovšiuo razpostavi v dve versti. kteri vsi so v roketih. t. j. kratkih cerkvenih srajcah, ali bi djal. „srajčuikih." Ob pristopu na veliki prostor patrijarh in njegovi spremljavci stopijo s konj; strel se na novo pričue. množice slavo kličejo patrijarhu, kteri z duhovstvom vred prične v cerkvene obleke oblačiti se. _ Zdaj za poj o pevci „Benediktu sM in procesija se v prične proti cerkvi: kolena iu glave se spoštljivo ukla- > njajo. da prejmejo blagoslov od patrijarha — vsq bo|j . ; častitljivo kot naši prosto:ui kapel«» sv. Ev sebi j a; kapelo sv. Ev* ouije; 6) kapelo sv. t a v le; 7» kapelo slavnega cerkvenega uče-nika sv. J ero n i m a. Po Jej pr« cesiji nasleduje šega. ki je pri vsili velikih patrijarhovih cerkvenih opravilih, namreč, pokloni in polju i »o vanje roke. Patrijarh se vse- e in pričujoči dub »v:;i *si zapored in potem dolga vertr.a streznili miadenčev. b< g »s!ovcev itd. pridejo pre.ienj, narede po-kion in mu poljubijo perstan na roki. k».xor se pri nas n. j r. grdi. kauir uastopi novi škof. (Vicdi ste. ako ste opazovali, vmesto\*;»nje našega novega škofa prednjo nedeljo, 14. t. m.) Kadar to mine. se (»pravijo slovesne večernice. kakor postavim vidite p cd naj večimi prazniki večernice v stolni cerkvi. Jutranjica (Matutiuuni). ki se pri nas božični večer začne ob enajstih po noči. se tam prične že ob desetih v cerkvi sv. Katarine. Neizrečeno ginljivo ie, ko se s slovesnimi glasovi prepevajo skrivnosti Božje, ki so se suino 40 stopinj od tam godile veliko *to leti poprej. Eden pišavcev piavi: „O kako poje glas. kako moli seice na teh krajih velikih spričevanj B.žje ljubezni do liuni in velikih spominov na vero, ktera se je s svojim božjim Začetnikom v preskrivnostni in častitljivi betle-hemski votlini začela! Nikjer drugod kakor v Betle-heuiu iu v tisti znameniti noči nima človek tako žhega pojasnila iz nebes navuanih besed kraljevega prerokovanja, prekrasnega petja nebeških duhov. Pobožna groza prešine vse uue in povzdigne serce v sveti ginljivosti, kadar glas v i še g a mašuika Gospodovega na ravno tistem mestu ponavlja, nebeško pesem ponovi, z vernim navdušenjem zapoje: Čast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje? Pri glasu te božje harmonije je človeku. kakor bi vidil. kako si resnica iu usmiljenje roke podajate, se pravica in mir objemata, nebo in zemlja se zeu.ujate, kako se ljudje v obličje zibcike včlovečenega Božjega Sina med seboj s sladkim bratovskim imenom kličejo. Ta slaba in temna zibel je svitla ¡u žareča od tistega dne. ko je Bog kot dete svoje nežno telesce v nji izpočii iu je iz nje tisto skrivnostno moč duhtil, ki je serca podjarmila in podobo zemlje spremenila. Med temi pouočnimi bogoljubnimi opravili se duša od božje sviti obe razsvetljuje, serce z naj prijetnišimi občutki zagrinja. mišljija z naj Ijubez-njivšimi predstavami uapoluuje. Človek miluje deviško Mater v njeni revšini. ki v zadnjem koncu temne votline samotno biva; premišljuje z njo včlovečeno Besedo, žarečo v Marijnem naročji; se veseli z angeljskimi trumami, stermi s pastirji, moli s ss. tremi Kralji, se ze-dinja z Zveličarjem, ki svet spravlja z Bogom Očetom. Sercu, ki je ljubezni vneto iu z občudovanjem napolnjeno, ure pri jaslicah Zveličarjevih čudovito naglo beže.w Jutranjire tedaj so se pričele ob desetih, in nadaljevale so se -opravila tako, da je poutifikalna maša minula ob dveh po polnoči. Pele so se nato še hvaluice (Laudes). Zdaj pa je čakala še prav ginljiva in prelepa ceremonija, ki ima namen, nezmerno skrivnost rojstva božjega Deteta in taistega okolišine prav ljubeznjivo pred oči staviti iu pojasnovati. Godi se tako-le: Prečastitljivi g. patrijarh kleči pred oltarjem, z mitro na glavi, ogernjen z večerničnim plajšem, ki se ves leskeče v zlatu. Dijakon stopi k oltarju, zadene nekaj v naročje in nese ter izroči patrijarhu. — in to je pozlačena zibelka, v kteri leži voščen Jezusček s prelepim in silno ljubeznjivim obličjem, ki v zibui leži. Procesija se prične; vsak pričujočih nese prižgano voščeno svečo v roki in z veselim sercem spremlja častitljivi obhod, ki se med petjem cerkvenih pesem pomika proti veliki cerkvi, ki je pa v razdjauji in od tam v štalico. Po severnih stopnicah koraka vsa versta doli v častitljivo svetiše ter p^trijtrh med duhovšino z ¿lato zibelko, ktero Častitljivo na /okah nese. V štalici patrijarh predrago breme zopet da lija-konu. iu le-ta med svetim strahom položi zibelko na ravno tisto mesto. Kjer je bil Sin Božji na svet prišel. Patrijarh se s\loui na zemljo, moli, iu potem preobilno iu častitljivo incenzira — kadi nad podobo Deteta ravno na tistem mesni, kjer je bil Jezus Kristus rojen na svet. Potem dijakon vzame evangeljske bukve, patrijarba prosi za blagoslov in s pobožuostjo poje evangelij sv. evangelista Luka, kakor le ta popisuje rojstvo Zveličar-jevo in ki se bere pri polnočni sv. maši Sveti večer (Luk. 2. 1—14). Kadar pa pripoje do besedi: rEt pe-perit fiiium suum primogenituin et paunis enm invulvit. — To je: Rodila je svojega p e r v o r oj e u ega Sinu iu ga je v plenice povila — takrat dijakon za trenuteK prejeuja. ogerne Dete Jezusa v predrago obleko m ga položi ua mesto svetega rojstva. Potem dijakon evangelij naprej poje, iu ko od p oje besede: rEt reclinavit eum in praesedio." — I u ga je v jasli položila — takrat Jezusčka vzame z rojst-venega mesta, ter ga zopet izroči patrijarhu. kteri 4 stopinje dalje proti večeru, pa tri stopnice (šraplje) doli nižej stopi, in predrago Dete položi v duplino, v votlino, kamor je bila presveta Devica svojega Božjega Sina na slamo položila. Tu pred zibeljo nebesnega Kralja se ponavlja molitev in češeuje. pa obilno kajenje (inceuzi-ranje). DijaKou zdaj nadaljuje in doverši petje imeno-vauega evaugelija. ki tako priprosto, pa tolikanj častit-jivo popisuje dogoribo rojstva Zveličarjevega. Pomislimo, kakošen prizor ima človek tukaj pred očmi! Kje stoji popotnik! Votlina! zibel! malo slai^e, temno stanovanje, plenice! ubožno Dete! ubožua Mati iu Devica, ki Dete derži v naročji! In glejte: Ta šta-lica je palača, ta duplina tempelj, te jasli so svetiše. ta slama je prestol (tron), ta jama je sv. raj, ta deviška Mati — kraljica, ta nezmožni otročiček pa Odrešeni*', Bog. Z vesoljnega sveta prihajajo ubožni iu bogati, priprosti in imeirtni, kralji in cesarji — iu sleherni se srečnega šteje, Kdor je vidil ta kraj. tam molil, ali celo še naj višji daritev opravil! Tudi Naš pobožni cesar sami so tam biii, v štalici so molili, svetiše občudovali. Ta giuljiva predstava blaženega rojstva Gospodovega se ookonča z blagodejnim petjem lepe rantifoneu iz pisma sv. Jerouima do sv. Marcelle. ki je čisto primerna tej slovesnosti iu se tako-le glasi: Betiehem, tukaj je nebeški Kralj, kteri je v tej tesni duplini blagovolil rojen biti; tukaj je bil v plenice povit; tukaj v jasli položen; tukaj so ga vidili in spoznali pastirji; tukaj ga je zvezda naznanila: tukaj so ga Modri molili; tukaj so angelji peli: Čast bodi Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje Pričujoči s pobožno sladkostjo poslušajo nebeško petje, zdi se jim, kakor bi ga zveličani duiovi ponavljali v tej duplini. Mala besedica „hic" (tukaj) že sama, ki se s presunljivim glasom poje in ponavlja, ima v teh <»kolišinah silno moč, kteri se nič ne da primerjati. Kolikorkrat mladenči cerkvenega petja to besedico ponavljajo, pokažejo s kazavcem desne roke na okroglo zvezdo rojstva, na jaslice in na kraj, kjer so Ga molili s s. 3 Kralji, ali pa na sreberno zvezdo, ktera je na oboku; kar namreč ravno izgovarjajo tje vsi pokažejo. O kako opanljiva je bila ta cerkvena ceremonija! kako žareče so svetile premnoge svetilnice v svetem Božjem prebivališu! kako svitla je bila noč, v ktere obličji se je godilo božje rojstvo! kako živa je luč, ki v serca žari! kolika jasnost v tej verski svitlobi! kolika moč! kolika milina, koliko veselje! kako prekrasna noč, ktera je vidila Luč sveta svetiti v temi, ki se je razlegala od blagoglasja prečastitljive pesmi v poveličevanje Božje, ktero bode zemlja ponavljala do sodnjega dne, in ktero bodo nebesa celo večnost prepevale! Starodavna betlehemska ura, t. j.: petelinovo petje, je kazala že na tli po popolnoči, ko so duhovni zopet prišli iz s-ete uupline. Od tnjeii zjutraj pa do štirih popoldne se v štalici tihe ss. maše bero, razuu samo tistega časa. ko razkolni greki in armeni obhajajo svojo liturgijo. (Prim.: „Das heil. Land,u II. Jahrg. 1*08.) Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) Jezus cd hudobne ga duha skušan. Potem ko je bil Jezus od Janeza keršen je bil od I>uha v puščavo peljan, da bi bil od hudiča skušan. Mat. 4, 1.) Kako in v čem ga je hudič skušal, vemo, iu tudi kako ga je Jezus premagal, nam je znano. V tem, da se je Jezus od hudobnega duha pustil skušati, spoznajo cerkveni očetje njegovo naj veči ponižanje, /godilo pa se je to nam v tolažbo in poduk. Če se je Jezus skušati pustil, je to znamenje, da skušnjave same na sebi niso greh; če je bil Jezus skušan, tudi mi brez skušnjav biti ne moremo; in ker je Jezus skušnjavo premagal, jo tudi mi z njegovo guado in pomočjo premagati zamoremo. Kaj se tedaj učimo iz Jezusove skušnjave? 1. Kako -e moramo pred skušnjavo. 2. kako se moramo med skušnjavo in 3 kako p«; skušnjavi obuašati! 1. Kaj nam je pred skušnjavo storiti? Iver brez skušnjav biti ne moremo iu je po besedah pobožnega Joba naše življenje na svetu vedna vojska, je 'reba vediti, kako se moramo obnašati, da skušnjave premagamo. Iu tu se je treba že popred pripravljati. Vojak, ki se pred vojsko in na vojsko nič pripravljal ni. bo premagan: tako tudi kristjan, ki se za skušnjavo popred ni oborožil, v taisti obstati ue bo mogel. Kako pa naj se na skušnjavo pripravljamo, n<.m je Jezus sam pokazal, ki se je pred skušnjavo 40 dni postil in molil in premišljeval. Tako mora kristjan že popred na tihem, sam pri sebi in v samoti prevdarjati svoje moči, ali bolj prav, svoje slabosti, da si ne bo preveč upal, zraven pa moči iu vojskovanje svojega sovražnika, ki pozna naše slabosti iu hude nagnjenja. Kristjan naj stori, kakor je pisano od kralja, ki namerava vojskovati se zoper druzega kralja, ki pa popred sede in premišljuje, ali more z desetimi tisuči nasproti iti unemu, kteri pride nadenj z dvajsetimi ti-uci. (Luk. 14, 31.) Ko bi^mi tako uelali in popred svojo slabost pa sovražnikovo moč in zvijačo njegovih zaveznikov dobro premislili, kako malokdaj bi se v vojsko, v nevarno priložnost podali; če bi se pa že izogniti ne mogli, bi tudi potrebno orožje saboj vzeli, da bi premagani ne bili. To pripravljanje pa se zgodi le v samoti, z molitvijo in premišljevanjem. Zato nas opominja Kristus: Čujie in molite, da v skušnjavo ne padete. (Mat. 26, 41). Če tedaj sami sebe prašamo in če hočemo resnico govoriti, bomo morali spoznati, da smo zato tolikokrat padli in bili v skušnjavi premagani, ker smo se brez premisleka podali na vojsko, v nevarnost, in ker se popred s postom, s premišljevanjem in z molitvijo oborožili nismo. 2. Kako se nam je med skušnjavo obnašati? Tudi tukaj nam je Jezus naj lepši zgled. Ob času skušnjave se je Jezus branil z zaupanjem na previdnost, pričujočnost in vsegamogočnost svojega nebeškega Očeta. N a previdnost Božjo, ko je skušujavcu rekel: Človek ne živi le ob kruhu, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust. (Mat. 4, 5.); na pričujočnost Božjo, ko je satanu odgovoril: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga; na vsegamogočnost Božjo, ko je skuš-njavca zavernil: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi! Te in take misli naj tudi uas navdajajo ob času skušnjave, in premagali bomo. Zaupajmo tudi mi na neskončno previdnost Božjo (posebno če nismo lahkomišljeno v skušnjavo se podali) iu mislimo sami pri sebi: Bog je zvest, in uas ne bo pustil čez naše moči skušati, temuč bo tudi v skušnjavi (izid) dal, da bomo mogli premagati. (1. Kor. 10, 13.) Posebno pa naj nas misel na pričujočnost Božjo s svetim strahom na-napoluuje. da ue bomo nikoli v kaj grešnega privolili, da bomo vselej sami pri sebi rekli: Bog me vidi, to bi bilo greh, velik greh! Ne smeš Boga skušati! Tudi naj nas nikoli nobena prijetnost, nobena ponudba, noben še tako velik dobiček ne premoti, da bi Boga zapustili, kteri je edini vse časti in hvale vreden, in da bi Boga zapustili, kteri je edini naš Gospod in dobrotnik, in da bi se kake stvari pregrešno prijeli in oklenili, ki je minljiva in nečimurna. Recimo tudi mi takrat sami pri sebi: Ti moraš Boga moliti in le njemu samemu služiti, ali pa s sv. Mihelom zakličimo: Kdo je kakor Bog! (Namreč, tako mogočen, tako svet. tako diber). 3. Kaj je storiti po skušnjavi? Ko je Jezus skušnjavo premagal, tedaj ga je hudič popustil iu angelji so pristopili in so mu stregli. (Mat. 4 11.) Sv. Lukež pa pravi: In hudič, ko je vso skušnjavo dokoučal, je tal njega šel nekaj časa (4, 13). — lz tega vidimo, da je Jezus po premagani skušnjavi po svoji človeški uaturi veselje in mir občutil, di so su angelji razveseljevali; da pa skušnjave še ni bilo konec, in tla ga je hudobni duh pozneje skušal pri njegovem nauku (Mat. l(j, 23.). zdaj po farizejih in herod.anih. zdaj po nestanovitnem ljudstvu, naj bolj pi nazadnje pri njegovem terpljenji. — Mi pa se iz tega učimo: Kadar je skušnjava nehala, je treba pogledati in premisliti, ali smo skušnjavo premagali ali ue ? — Če smo jo premagali (kar se pa vselej zgodi, če se po Jezusovem zgledu ravuaiuo), moramo Boga za pomoč zahvaliti iu augelja varlia za njegovo brauibo. Če tudi augelja varlia ne vidimo, se vender ou med skušnjavo za uas vojskuje, in če njegovo navdajauje poslušamo, tudi gotovo premagamo. Po končani vojski pa angelj varh tudi nam veselje in mir ^v serce vliva iu nas z notranjo tolažbo navdaja. — Če pa skušnjave nismo premagali, temveč da je skušnjava nas popolnoma ali le nekoliko premagala; potem je treba Boga za odpuščanje prositi in dobro premisliti, kaj je bil vzrok naše zgube; premisliti pa tudi način boja, kadar se bo zopet povernil. Zakaj, naj smo zmagali ali ue, to je gotovo, da nas bo skušnjavec še skušal, kakor je tudi Jezusa. In ravno to, ker smo že skusili njegovo vojskovanje, njegove zvijače, nas naj za prihodnost previdne stori, da zopet ne pademo. Molitev. Oh kolikokrat sem bil že v skušnjavah in če hočem po pravici govoriti, kolikokrat sem bil že tudi v njih premagan! To pa zato, ker Tebe, o Jezus, nisem posnemal. Zato pa hočem v prihodnje bolj previden biti. Vsaki dan, posebno zjutraj, se hočem z molitvijo na boj, na skušnjave pripraviti; potem pa se posebno varovati, da se brez potrebe v nobeno grešno priložnost ne bom podal. Če pa že po nevedoma v nevarnost zaidem, hočem misliti na Božjo previdnost, pričujočnost in vsega-mogočnost. S sv. pismom, s kratkimi molitvicami se bom vojskoval, in kot tovarše zaveznike si Marijo in angelja varha na pomoč klical. Tako upam, da bom tudi premagal, ne iz svoje moči, ampak s pomočjo njega, ki me močnega dela. (Fil. 4, 13.) To vidim, da vojskovati se moram, ali to pa tudi čutim in spoznam, da brez Božje pomoči premagati ne morem. Zato naj bo vsako jutro, pred vsako skušnjavo moj klic: „Adju-torium nostrum in nomine Domini !* (Naša pomoč je v imeuu Gospodovem!) Potem pa upam, ko bom skušnjavo premagal, da bom tudi krono večnega življenja dosegel, ktero je Bog tistim obljubil, ki ga ljubijo. (Jak. 1, 12.) Amen. Ogled po Slovenskem in dopisi. Pozdravljanja milostnemu gosjtodit novemu knezu škofu dr. Jakojm Misiju. 1. V Mir V In sreči VLaDaJ oVČICe VišJI Pastir. 2. Čestitajte oVČICe: prlšeL Je MISIJA VzVIšenI noVI In Dobri Pastir. S. 3. Na mnoge želje in prošnje so nam bivši kapiteljski vikar preč. g. dr. Henrik Pavkar izročili prezver-stni govor, ki so ga imeli v stolni cerkvi pri vmesto-vanji novega knezo škofa. Jedro tega prelepega govora namreč se izhaja na to-le: Priserčen pozdrav novega, vseskozi poterjenega moža Božjega, od cesarja in papeža zvoljenega, zdaj pa tudi posvečenega velikega mašnika, in očeta več kot pet sto tisuč vernikov. Stolni kapitelj, duhovstvo vse škofije, svetno in redovno, Te 8 sinovsko zaupnostjo, pokoršino in spoštovanjem pozdravlja in vsled papeževih pisem do kapitelj na, do duhovstva in do ljudstva spozna za svojega škofa in pastirja naših duš, kteri ima po opominovanji preroka Izaija podirati in razdirati, pa zidati in saditi; razdevati vsako visokost, ki se vzdiguje zoper Božje in Kristusovo znanje; izdiraš vsaki sadež, kterega niti sadil nebeški Oče — po zgledu častitljivih svojih predhodnikov, ljubljanskih škofov itd. Silno se veselimo Tvojega prihoda v teh bridkih časih in verujemo, da si nam od Boga poslan v varstvo čede, da ne pridejo volkovi in ovčic ne grabijo in ne koljejo; ter čuješ, da nas ne zapeljejo prazne in lažnjive človeške modrovanja in slepila tega sveta, ki niso po Kristusovem nauku; da vodiš čedo k studencu žive vode, ter kakor dober pastir postaviš življenje za svoje ovčice. Ker Ti je tedaj naložena še za angelje pretežka butara, hočemo pa tudi stanovitno moliti, oči in roke povzdigovati v nebesa, da naj Ti od ondod nebeška modrost in moč prihaja; da Ti dolgo časa Bog ohrani življenje in zdravje, naj Ti naklonuje prijetne dneve, in da viditi obilnega sadu Tvoje setve. Zdaj pa prečastitljivi naš Oče, nam po stari cerkveni navadi podaj svojo posvečeno roko in sprejmi naše poljubljeje kakor zastavo našega spoštovanja in pokoršine, ktero smo v Tvojih sprednikih tudi Tebi obljubili. Daj nam poslednjič tudi svoj blagoslov, da Bog v nas poterdi, kar smo zdaj prostovoljno obljubili v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha Amen. Latinski izvirnik pa se glasi tako-le: Ave tandem nobis diu ac multum desiderate Angele pacis! Ave sapientissimo aequo ac felicissimo Au-gusti88imi Imperatoria judicio electe Vir Dei, doctissime, integerrime, fama et opinione publica probatissime! Ave a Christi Vicario in terris confírmate et sacro Ec-cle8iae ritu, coelestis unguenti rore sanctificate Magne Sacerdos! Ave speciosae hujus ecclesiae, viduitatem 8uam jam aegre ferentis, Sponse peroptate! Ave Fide-lium quingentorum et ultra millium Pater totidem no-minibus nobis acceptissime! Capitulum cathedrale uec non almae hujus Dioe-cesis Clerus turn saecularis turn regularis festiva hac die 8olemni8 Tui ingressus in ecclesiam Cathedralem Te con-salutant magna et vere filiali cum fiducia ac devotione nec nou sincero spiritus gaudio, reverentiae et obedien-tiae cauouicae nunquam temerandam vovendo religionem. Obtemperantes enim, qua par est, veneratione et submissione iustitutionis Tuae literis canonicis nec non Uteris Apostolicis ad venerabile Capitulum, ad Clerum et ad populum dioecesanum a Sanctissimo Domino No-stro Leone Pp. XIII. missis, quae modo perlectae sunt, Te plane agnoscimus Episcopum et Pastorem animarum n08trarum, qui disponente sic aeterna sapientia ad nos venisti, ut moneute Propheta destruas et evellas, aedifices et plantes (Jerem. 1, 10); ut destruas omuem altitudinem extollentem se adversus scieutiam Dei (II. Cor. 10, 5.) et Christi, et evellas omnem plantationem, quam nou planta vit Pater in coelis (Math. 15, 13); ut domum Dei, ecclesiam Dei vivi, (I. Tim. 3, 15), in qua aedificanda desudaverunt piae memoriae antecessores Tui reverendi, Episcopi Labacenses, altius evehas, et super fundamentum. quod jam positum est, et quod est Chri8tus Jesus (I. Cor. 3, 11), et super columnas ecclesiae apostólicas superaediflces argeutum et aurum et lapides priti3sos (I. Cor. 3, 12); ut colas amplius vi-neam hanc electam (Jerem. 2, 20), quae tibi concreaita est, quo uberiores afferat fructus spirituales, fructus pietatis, et justitiae et timoris Domini, fructus christia-nae caritatis, misericordiae ac benignitatis, castitatis et 8anctae spei. Maximopere ergo laetamur in adventu Tuo, Reve-rendi88ime Praesul! quia in tanta temporum acerbitate Te nobis a Deo missum esse credimus, ut solerter custodias gregem Tibi concreditum, ne veniant lupi, et rapiant et mactent oves; ut invigeles, ne quis nos seducat per philo8ophiam et inanem fallaciam secundum tradi-tiones hominum, secundum elementa mundi et non secundum Christum (Coloss. 2, 8); ut custodias depositum fidei (1. Thim. 6, 20', et testimonium perhibeas (Joan. 15, 27) Christo et veritati (Joan. 5, 33) Evangelicae; ut procures ovibus Tuis pabulum doctrinae sanae. masque ducas ad fontem aquae vivae (Jerem. 2, 13); ut bonus pastor pouas animain pro ovibus tuis (Joan. 10, 11), et indefesse labores, donee occurramus omnes in uni-tatem fidei et aguitionis Filii Dei. iu virum perfectum, in mensuram aetatis plenitudinis Christi. (Ephes. 4, 13). Cum ergo, gratiosissime Praesul! tanta sit ampli-tudo et gravitas muneris Episcopalis, a divina provi-dentia Tibi commissi, et cum tantum onus, vel an-gelici8 humeris formidandum, pro nostra salute Tibi iucumbat, nunquam cessabimus oculos nostros manusque tollere ad montes, unde veniat auxiliam Tibi (Ps. 120), et Deum Optimum Maximum suppliciter exorare, ut det Tibi 8edium suarum assistricem sapieutiam, et mittat eam de coelis sanctis suis et de sedibus magnitudinis suae, ut semper Tecum sit, et Tecum laboret. (Sap. 9, 4. 10.) Imprimis vero solemni hoc momento, quo Dioecesis diviuitus Tibi coucreditae gubernacula capessis, divinam deprecamur bonitatem, ut ad perficiendam mis-sionem Tuam Apostolicam vitam Tibi tribuat incolumem ac diuturuam et mansionem Tuam apud nos laeto ope-rum Tuorum successu faciat perjucundam, et ut in se-getis Tuae messe uberrima concedat Tibi justam laboris mercedem. ^ Nunc vero, Pater Reverendissime! dignare nobis juxta veterem Ecclesiae ritum dexteram praebere Tuam, dispensandis benedictionibus «t gratiis consecratam. ex-cipiat haec oscula nostra filialia in tesseram reverentiae et obedientiae illius, quam in Tuorum antecessorum sinu Tibi quoque voveramus; imperti nobis demum et bene-dictionem Tuam, ut confirmet hoc Deus in nobis, quod modo libera voluntate spopondimus in nomine Patris et Filii et Spiritus sancti. Amen. 4. EpIsCopVs LabaCensIs MIssIa Venlt, VIDIt VICItqVe. Iz neke družbe. Iz Ljubljane, 21. grudna 1884. — Danes, kakor je bilo napovedano, se je pri novi cerkvi veršila lepa slavnost, blagoslavljanje novih zvonov. Dasiravno je na vso moč snežilo, se je vendar že pred desetimi mnogo vernega ljudstva v cerkvi in zunaj cerkve zbralo, željno pričakovaje prihoda milostivega gospoda knezo-škofa. Pripeljali so se ravno ob desetih in so se memo lepo vver8tenih sirot podali v cerkev. Po kratki molitvi pred svetim rešnjim Telesom so se škofovsko napravili ter se vernili k zvonovom zunai cerkve, kjer so jih po rimskem škotjem obredniku blagoslovili. Viditi je bilo, s koliko paznostjo je ljudstvo spremljalo vse obrede, molitve, umivanje zvonov z blagoslovljeno vodo, mazanje po vnanjem s svetim oljem za bolnike, in po notranjem s sveto krizmo, kajenje od znotraj, in poslednjič petje svetega evangelija, v kterem se bero besede Gospodove: Marta, Marta! le eno je potrebno. Te besede so dale tudi povod prečastitemu gospodu knezo-škofu na leči v cerkvi govoriti v višjem namenu Človekovem, v višjih mislih in željah, k kterim nas imajo zvonovi buditi, in poslednjič zahvalo izreči vsim dobrotnikom, ki so tako radodarno pripomogli k zidanju cerkve Jezusovega presv. Serca. Potem so pa tudi z nemško besedo razodeli priserčno veselje, da imajo priliko opravljati pervo škofovo opravilo v cerkvi Jezusovega Serca, ktero je vir vsih duhovnih dobrot, ki jih hočemo prositi na vabilo ravno blagoslovljenih zvonov. Potem so imeli slovesno sv. mašo, pri kteri sta stregla namestna predsednika društva za zidanje cerkve Jezusovega Serca, preč. gg. kanonika Anton Urb&s in Andrej Zamejic, ko levita in preč. g. prednik misijonarjev, Ignaci Böhm, ko arhidijakon. Po sv. maši so dali milostivi gospod knezo-škof še blagoslov s svetim rešnjim Telesom v novi gotovski monštranci. Cerkveno petje na koru, streljanje pri cerkvi in priterkovanje zvonov je slovesnost povikševalo. Poslednjič je bilo še darovanje za zvonove. Gosp. stolni župnik Ant. Urbas so dajali poljubovati svetinjo sv. Vincencija Pavijana, in položenih je bilo na altar 76 gld. 99 kr. Izmed posebej povabljenih so bili pričujoči: Gospa baronovka Emilija Winklerjeva, grofinja Zofija Auersper-gova, fml. Rheinlender, gen. Groller, dvorni svetovavec višji deželne sodnije Jožef Perše, načelnik ljubljanske železniške postaje Gustav Habit, dvorni zvonar Albert Sama8a, odborniki društva za zidanje cerkve Jezusovega Serca in pa odborniki društva za napravo zvonov. Od ene do štirih so pa gospodje misijonarji z veliko ljubeznjivostjo gostom stregli. Družba je bila t resnici vesela, in veselje se je tudi razodevalo z napit-nicami. Pervo napitnico je napravil vladni svetovafoc in vodja deželne bolnišnice Alojzi Valenta presvetlemu cesaiju in cesarjeviču, dvorni svetovavec grof Chorinskj ko predsednik društva za zidanje cerkve Jezusovega Serca na milostivemu gospodu, knezo-škofu, ki so perro škofovo opravilo, blagoslovljanje zvonov, pri novi cerkvi opravili, in tako vsemu delu krono postavili, ker cerkev brez zvonov je kakor človek brez glasu; preč. g. knezo-škof na edinost med raznimi oblastmi in stanovi v podpiranji svete Cerkve; Josip Regali dvornemu zvonarja Alb. Samasu, ki je zvonove tako srečno vlil in 303 goldinarjev društvu daroval; Albert Samasa društvu za napravo zvonov; mestni župan Peter Graseli domačemu obertništvu in meščanstvu; vladni svetovavec Al. Valenta predniku misijonarjev gospod Ignaciju Böhmu, ko duhovnemu vodniku v deželni bolnišnici; predsednik društva za napravo zvonov, preč. gosp. kanonik Andrej Zainejic izreče poslednjič priserčno zahvalo milostivemu gospodu knezo-škofu, zastopnikom vojaštva, vlade, denarstva, meščanstva in vsim gospodom, ki so blagovolili s svojo pričujočnostjo slovesnost povikšati, in pristavi vošilo. naj bi Vsegamogočni slehernemu to ljuba v povernil z V8imi nebeškimi darovi. Vladni svetovavec Al. Valenta še prav posebej napravi zdravico zastopniku vojaštva, brez kterega si tudi učeništvo nič ne premore* Po štirih se je družba razšla z upanjem, še kdej tako veselo se suiti; ko bo sklepni kamen položen v kapeli sv. Cirila in Metoda. Ob petih so imeli gospod mestni župnik Janez Rozman prelep in ginljiv govor v novi cerkvi o nauku, ki nam ga dajo glasovi zvonov. Po litanijah ie bilo zopet darovanje, kterega se veruo ljudstvo obilno vde-leževalo. Bodi vsim za vse priserčna zahvala! Iz Briksna, 29. listop. (Konec.) Vos quo que sa-lutans alloquor, qui in Seminariis veluti praepositi aut professores instruitis et educatis juvenes, qui suo tempore adscribendi sunt militiae Christi. Munus, quod vobis incumbit, grave est et maximi momenti, sed et labor vester proficuus et fructuosus. Nam semina doctri-nae ac pietatis, quae jactatis in paucos, ab eisdem magno cum incremento spargentur in universum populum ac propterea plus quam centuplum afferent fructum. Per-gite alacriter in perficiendo opere, quod coepistis. „Qui enim docti (sc. doctores) fuerint, fulgebunt quasi splendor firmamenti; et qui ad justitiam erudiunt multos, quasi stellae in perpetuas aeternitates" (Dan. 12, 3.) Ad vos quoque verba facio, qui studiis theologicis incumbiti8, aliquaudo evehendi ad dignitatem sacerdotii, quod recte dicitur „omnium apex." (s. Ign. Mart.) Non vos Dominum elegistis, sed ipse elegit vos, ipse dignatur esse pars haereditatis vestrae. et sane funes ceciderunt vobis in praeclaris! (Ps. 15, 5. 6.) Meta, ad quam ten-ditis, continuo oculis vestris obversetur. Cooperamini gratiae vocationis, et dum tempus habetis, operamini bonum (Gal. 6, 2.) Nunc, ut cum s. Bernardo loquar, oportet vos imitari concham, quae abundantiam aquarum in se colligit, ut mox egressi ex Seminario possitis esse adinstar canalis, qui pleno alveo aquas emittit in prata. juxta illud: „Deriventur fontes tui foras, et in plateis aquas tuaa divide" (Prov. 5, 16.) Tota vita vestra, imo sors aeternitatis pendet a praeparatione vestra in Seminario. Etenim „quae in juventute tua non congre-gasti, quomodo in senectute tua invenis? (Eccli. 25, 5.) Denique magno animi affectu consaluto etiam vos religiosos cujuscumque conditionis et sexus. Vos estis electi et religio quaedam sublimior, a Christo Domino ordinata ad observandum non solum praecepta sed etiam consilia evangelii. (Suares de Relig. t. 3. tr. 7.) Vobis ergo prae reliquia dictum est: „Estote ergo perfecti, sicut et pater vester coelestis perfectus est- (Math. 5, 48.) Status religiosus est ornamentum vestrum; estote et vos oruameritum status vestri atque decus et gloria ccclesiae! — Religiosis. qui quocunque modo laborant in cura animarum. ac praesertim iis qui in hac sacer-dotum penuria eorum lacunas officiosi expient, in nomine Christi gratias ago, rogans, ut ejusmodi obsequia etiam deinceps iudefesse praestetis. Omnes demum religiosos ac moniales rogo, ut ferventibus et frequentibus precibus coelum puisent pro salute dioecesis ac totius ecclesiae, quae modo continuis procellis concutitur et tindique ab hostibus impetitur. Preces vestrae sunt .irma validissima ad proiligandos hostium incursus, ad '•btineuduin bonum pncis! „Itaque fratres mei dilecti. stabiles estote et immobiles. abundantes in opere Domini semper, scientes, quod labor vester non est inanis in Domino-* (1. Cor 15, 58). „Gratia Domini nostri Jesu Christi cum omnibus vobis Amen.u (Rom. 16, 24.) Dabam Brixinae d. 27. Novembris 18*4. Simon, Episcopus. Ivanjska v Bosni, 10. prosinca (grudna) 1884. '.favna z< titea la.) Zupa katolička obstoji u Ivanjskoj još o i davni davnina,*; sad broji preko 2 hilj. duša te Koja 8ve do ove godiiie nije imala pristojnog hrama Lo*jeg, gdi bi se moglo posvetelište Bogu prikazivati; nego koli župnici, toli njihov puk patili su se, čineči >'užbu božju stranom u privatnoj kapelici, stranom pod vedrim nebom. Nu dušav niže imenovani župnik v rečenu župu 1. 1883. godine, taki odluči sa svojim bogoljubuim pu-kom, da se gradivo za buduču crkvu**} što skorije pribavi, te da se crkva odpočme gradit; i tako dne 21. travnja t. g. s dozvolom Presv. gosp. biskupa Banja-iučkog, pa i zemaljske vlade u Serajevu, bi stavit temeljni kamen istoj crkvi i blagoslovit na poštenje B. D. Marije na nebo usnesene, koja je več do konca rujna t. g. pod krovom bila, i tako je sad osim turnja blizu dogotovljena. Buduc jo pak ova občina kat. sasvim sjeromašna, tako, da nije bila v stanju što za u nutricu i nakit iste crkve sama si pribavit, — nego veleč. o. župnik upravi molbu na preč. gosp. urednika „Zg. Dan.u v Ljubljani, te isti gosp. zamoli u s\om listu, i preporuči toplo istu kat. občinu bogoljubuim, i verlo darežljivim Kranjcem, oabi po mogučnosti, što više mogu, u ruhu bar crkve nom podpomogli rečenu sjeromašuu občinu. Pa i zbilja izvau nade, evo skoro ova občina kat. nobi od rečeni kranjski dobrotvorah, i to preko veleč, gosp. Laha, upravitelja župe v bos. Dubici, sliedeče stvari za crkev, i to: 1. Tabernakul s baldakinom i sa križem za istoga. 2. Pumi križ, dvi svietiljke; dvi kadionice s ladjami. 3. Tri ciborija oveča, tri pikside za s. ulje, i tri vele. 4. Ceteri svičnjaka veča, i dva mala. 5. Sliku s. Josipa veliku, za oltara istog svetoga. Gori imenovane stvari, istiua da stare, više godina rabljene u crkvah; ali su ponovite, i tako dobro došle Namesto „davnih vremenah," kakor sploh, kar iznajdeni -Juni lahko nadomestijo. Juirovrî h radi pogoltnejo, kakor Italijani ri t«> del;» jezik mnogo inevji. **) Juguv-i v besedi „črkva/' «n-rkev, dosleduje e izpu.-ajo, ker t«, besedo tudi s pdvokaiom izgovarjajo; ako pa kdo v slo-.enskein pi>e ,.« rkev" je tu šu-marija, kajti izgovarja se ta Slovenskem z visoki ui e (etrkev. in ne: .»rkev». za našu sjeromašnu crkvu nova, da za sada, nemoguči nabaviti novi, jesu istu crkvu vrlo krasno uresile Na ovome dobrohotnome i ljubeznome daru, kojiče ovom puku vazda biti najinilijom uspomenom na našu braču Kranjce, izričemo iskrenu hvalu, preporučujuč se i u napred svojim svim dobrotvorom. A ova občina kat. neče prestat slati vruče i tople molbe Otcu nebeskom, u njegovom novo uresenom hramu, za svetno vladanje i uzdržanje svoji darovateljah. Ovom prigodom nemogu mimoč, da takodjer neizrečena toplu hvalu Preč. o. Bonaventuri Prioru oo. Tra-pistah u Banjaluki, koji je ovu občenu u gradjenju crkve vrlo sdušno podpomagao u svaki čas s materialom, za istu crkvu potrebitim. ustupiv joj bezplatno ciglu i eriep, a /a ostali material drveni više vremena čekao za novce. Ista se hvala izriče veleč. g. Lahu, koji je sa svojim trudom, a i troškom rečene stvari pribavio do zadnje željezuičke postaje u „Ivanjskoj." Do naj posli koli Kranjskim dobrotvorim, o. Bonaventuri, i velečast. gosp. Lahu; toli svim ostalim, koji su nam što doprinijeli za ovu crkvu, ovijem v ime svoje, i svi svoji župljanah uajtopliju hvalu izriče o. Marko Mariič, župnik in dekan. V pristavku vpraša preč. o župnik in dekan, če je kaj upanja, da dobi njegova nora cerkev tudi pluvijal, dalmatike iu podobo (sliko) Marije Dev. v nebo vzete s hramičem, kar močno želi. Tudi bi mu bilo vstreženo še s kakim paramentom mešane ali zelene barve, ali predaltarni pert, ker vsega tega jim manjka. Iz Amerike*). (Iz semenišča sv. Frančiška 22. nov.) Prijateljsko pismo pravi med drugim: Ni mi treba praviti, da so slovenski duhovni cvet svoje škofije in da niso tedaj škofje zastonj ponosni nanje. To priča, da sta oba škofa, kjer mej drugimi tudi Slovenci pastirujejo. le iz male peščice Slovenov izbrala si bogoslovca za cerkveni zbor Baltimorski iu ne Angleža, ne Irca, ne Francoza in tudi ne Nemca, ampak Slovenca. To zadostno kaže obeli šk« i,v ljubezen in spoštovanje do Slovencev. V nedeljo. 9. t. m., pričel se je (iu 8. grudna slovesno skleuil) III. občni zbor sv. rimsko-katoliške cerkve zjedinjenih deržav amerikanskih v Baltim .ru, v deržavi Maryland. Vdeležuje se ga 13 nadškofov. 04 škofov, 5 opatov, 11 rimskih monsiguorov, 34 redovniških predstojnikov, 12 semeuiščuih ravnateljev, 89 bogoslovcev (mašnikov^ 3 mašuiki kot vodniki obredov, in 9 kot pevci; vseh skupaj toraj 241 udov. Med temi so 4 Slovenci, 2 škofa in 2 mašnika. in sicer: mil. gg. Janez Vertin, sedauji, in Ignacij Mrak (bivši škof Markeški, iz Marquette-a). preč. gg. Jak. Trobec iz Vabashe, in dr. Bernard Ločuikar O. S. B. iz St. Pavla. — Preč. g. J. Vertiua spremljeval je čitateljem „Zg. Danice" dobro znani, mnogospoštovani g. Fr. Veuinger. — Velečast. g. Iv. M. Solnce prestavljen je iz Lake-Citv-ja v New-Ulm, Minn. Velečast. g. Ant. Oguliti, kateri je 21. kim. t. 1. pri čast. g. J. N. Scarihu v Št. Pavlu pel novo mašo, zida sedaj cerkev v Heron-Lakeu, Minn. Na praznik sv. Stanislava Kostka imeli smo veliko sv. maso. kutero je daroval neki poljski duhoveu iz okolice. Pepolduu bili smo prosti. Poljsko društvo: Towarzviitwt» sw. Stanyslawa Kostki" — imelo je sejo, pri kareri se ie v čast svetniku dekluinovalo. K tej seji povabljen je bil tudi (česko-sloveuski) ,.S!ovansky spolek". *) Več prijateljem v Ameriki smo dolžni odgovor na draga pisanja,- prosimo, naj se nam prizanese, ker smo vedno v veliki zadregi s cas.au: toda. „Omnia jam iie:it, fieri tjuae posse negabam;'1 med tem pa vsim piiserC-cn pozdrav .*ez veliko luž.»! Vr.) O polit.ki naj samo poglavitno reč omenim, obširneje nečem besedovati. Volitev novega predsednika zbudila je po vseh deržavah veliko pozornost. Po 24 letnem vladanji republikancev prijela bo za kermilo sedaj demokratiška stranka. H koncu še nekaj, kar sera bral v nekem ameri-kanskem časniku. Bilo je 5. t. m. zvečer, ko je letelo veliko kerdelo divjih gosi čez mesto La-Crosse, Wis. Nesrečnice obletavale so električne luči na zvonikih in mnogo se jih je dotaknilo žic (dratov), ki vodijo elektriko. in padale so omoteue na zemljo. Marsikateri je pekel drugi dan tolsto pečenko, divjačino, katere ni ne lovil, ne strelil. ampak — na cesti pobral. Pri nas zmerzuje že nekaj časa. tudi nam je zima z belo odejo, ki ji pravimo sneg, vse pobelila. — Serčeu pozdrav vsem Slovencem! B. V Carigradu (Konštautinopelj) je naprava za sprejemanje duhovnov, kteri se povračajo iz gerškega razkolstva v katoliško Cerkev, iu ki ima misijone v ta namen, zlasti v mali Aziji. Kranjci — nekaj let je že — pošiljamo včasi kaste grošiče njim v pomoč; pa tudi ne moremo vsemu k;ij — pri naj boljši volji ne. Načelnik te kolegije, ali nekacega samostana, je prečast. Oče ar-himaudrit Polikarpo Anastasides. 10. grudua 1. 1K84 nam je pisal te-le verstice: „Mousignor! Pisal sem Vam dvakrat, pa nisem prejel nič odgovora. Ne vem, kaj je vzrok tega molčanja od Vaše strani. Ali niste morebiti prejeli pisma, ali ste bolni, kar bi mi bilo silno bridko. Pri vsem tem Vam pišem še v tretjič in prosim kake male podpore, kajti sem v naj tesnejših okolišinah. V žepu nimam nič razun 4franka. Nisem plačal stanovine za hišo, v kteri bivamo. Nisem plačal peka, ne mesarja in druzih dolgov. Storili bi mi toraj uaj veče delo ljubezni, ako bi mi mogli kako malo pomoč poslati. Priporočivši se Vam v gi.reče molitve si štejem v čast" itd. (V taciii okolišinah sem stikal predale po darovih rza najpotrebniši misijone" itd., spravil sem skupaj 40 gld. iu sem jih 19. t. m. poslal dobremu gospodu. Njegov napis je: Al Revdrno. P. Policarpo Anastiades, Archiiuanarito*) itc. a Costantiuopoli (Konstantiuopel). Ayuoly Tchesme. Via Keklis 11.) Zakaj? Zakaj ležiš tu v jaslih. Presladki Jezček moj! Zakaj si tron nebeški Zapustil »vitli sv. jV Zakaj Te tukaj ze »e. Kraljevi Božji Sin. Medliš na slami mraza, Že rojstno noč terpin? Zakaj pustiš, preganja Da ljuti Te Herou; Zakaj pred njim se vmakneš V Egipt, Ti Bog Gospod? — Zakaj si od rojakov Premalo spoštovan. Pismarjev in veljakov Preklican iu izdan? Zakaj Ti vse življenje V pomanjkanji živiš, Sprejmeš voljno terpljenje, Objameš smertni križ? *) Umeva cerski, nekoliko bulgarski, in laški jezik. Zakaj, zakaj, o Jezček! Si storil vse le-to; Obrazek Tvoj presveti Naznanja mi na to: ,.Ljubezen, milost sama. Je rojstva moj'ga vir, Da rešim rod Adama. Da mu prinesem mir.- Prinesi, oh dodeli Ga Dete vsim ljudem, Daruj. Te milo prosim. Tud* meni ga potem. — liadoslar. Razgled po svetu. Rim. (I: reda ar. Frančiška Sera/insk.) XI. zvezek mesečnika frančiškanskega v Rimu ima okrožnico preč. generala vsega reda. o. Bernardina a Portu Romati no, v kteri vsemu čast. redu naznauja. da po dolgi uepriču-jočuosti skoz sedem mescev se je veruil 13. listopada zdrav v samostan „Araceli" nazaj. Opravljal je uamreč vizitacijo po Dalmaciji. Ogerskem in druzih oaljuih krajih. O slavnem rimskem samostanu Araceli oiueii a, kako je bila laška vlada določila zatreti ta sedež vesoljnega redovega zastopnika, kterega pa vender čč. očetje zdaj še v posesti imajo, in prizadevali si booo ga v posesti ohraniti, dokler koli bo mogoče, ako ne v stolpu Pavla III, pa saj v tistem oddelku poslopia. s^iresa samostana, kteri ni za razdjatije odločen, kakor ter iijo. Po tem takem bi ne zapustili oddelka Araceli. posvečenega Mariji I)ev.. ki še nad Ivapitol kupi kviško. Ako bi jih pa zunouja sila primorala Araceli zapustiti, se mesto za sedež generalov pripravlja v velikem kolegiju, ki se je pričel zidati. Ta vstav iu cerkev se ima posvetiti sv. Autouu Cudodelniku; zidanje se je že na vsih straneh iz tal dvignilo iu delo tako dobro pospešuje, da bode v dveh letih doveršeuo. kakor se misli. Toda stroški so nezmerno veliki: zanaša se preč. vesoljni prednik toraj n* sodelavnost svojih bratov in to mu je tolažilo v hudih skerbeh. Pomagati se zamore k temu tudi z mašami, ako se opravljajo „gratis* ter se rstipendium" oberne za napravo. Nov samostan frančiškauski se zida v Bastiji na otoku Korsiki. Podstavui kamen je bil slovesno vložen 4. vin. t. 1. Enano je kardinal Edvard Manning 8. vin. t. 1. slovesno vi žil glavni kamen za nov frančiškanski samostan v Londou-u. v oddelki, ki se imenuje Up ton. Zida se na čast sv. Antonu Padvaiu. Ta je že pe samostan očetov sv. Frančiška Seraf. na Angleškem, koder ie ta red pred kaj časoiu ta..o obilno cveul. Štirnajstega kiiu. t. 1., med «»srnino rojstva Marije Dev., je bil preč. P. Epifanij Carlosse posvečen za apostolskega namestnika za vzhodnjo Hou-pe ua Kitajskem. V tem vikarijatu kljubu vojske s Francozi imajo čč. co. se mir, oblasti se skazujejo dobrovoljne misijonarjem in jih še branijo. Proviucije Kantou. Ce-Kiang in Fokien pa so morali zapustiti in v bolj varne kraje umakniti se, ker ondod je čerua vojska. Iz Jutrove^a se naznanja, da poslednji čas sta si novi carigraški patrijarh vzhoduje cerkve, Joahim IV iu apostolski delegat msr. Rotelli vraduo dopisovala. Med drugim se tudi to ceni za veselo zuamenje. da se gerška iu latinska cerkev bližate. Res je boje, da velik del razkolne cerkve se poverne v naročje svoje matere katoliške cerkve. Bog daj! Vratatreski. Ena naj gerših napak in pogreškov zoper „olikanega Slovenca" je butanje in treskanje z vrati, kar je „Dan.* že grajala pred kaj časom. Rokodelski deček prihrumi kakor burja in „tresk" z vrati, da prebivavca ušesa zabole! Kaki sluga prištorklja kakor konjski hlapec po kakem opravilu, in pri odhodu ali tudi že pri prihodu z vrati „tresk", da se vse potrese! Kak posel ko si najbolj zamišljen v svoje delo, priropoče: „tresk" z vrati, da ti možgane pretrese! Nespremišljeu kdorsibodi buti v cerkev, y zakristijo, zaluši vrata, da se potresejo cerkvene in druge bližnje stene! Večkrat tudi prosjak pobunka na vrata, kakor bi prišel s cesarsko oblastjo, in vznemiruje prebivalce. — Za take robate treskovce in treskovke bi bil potreben korobač ob vratih, kteri bi jim po herbtu tresknil vsaki pot. kadar robavsi z vrati tresknejo. Vrata se morajo pri odpiranji in zapiranji rahlo prijeti za kljuko ali pri ključavnici, lahno jih odpreti, in ravno tako zapreti, ne pa z njimi butati in treskati po divjaško! Jezusa Kristusa. S. Telemah. — 2. S. Makarij. — & S. Genovefa. — 4. Nedelja po novem letu. S. Tit. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Ježela, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka neprijetna zadeva, da bi se vgodno rešila. — Dva grešnika za spreobernjenje. — Bolnik za pomoč. — Priporoča se priprošnji N. lj. G. več terdovratnih grešnikov za spreobernjenje, enako tudi več spreober-njenih za stanovitnost do konca iz dveh duhovnij. — Bolan mladeneč, da bi se ozdravil, če je Božja volja. Zahvala. V svoji dolgi bolezni sem se priporočeval Materi Božji in vernim dušam v vicah za ljubo zdravje. Rabil sem tudi v ta namen vodo iz Lurda z obljubo, ako bom uslišan, to v „Zg. Dan." razglasiti. Ker se mi je potem hitro začelo boljšati in sem se zdaj že skorej popolnoma ozdravil, se toraj tu Mariji na čast in vernim dušam za pomoč očitno zahvaljujem, terdno se zanašaje, da se na njihove priprošnje v kratkem popolnoma ozdravim, in da bom uslišan tudi še v drugih dušnih in telesnih zadevah, za «ar se priporočam. Val. Klobuz, farni oakerbnik. Ni Še dolgo, kar smo se priporočili bratovšini N. lj. G. presvetega Serca, in tudi sami smo jo z zaupanjem prosili, da bi nas rešila iz prehudih nadlog. Iu kmalo se je na boljše obernilo, prišla je pomoč in tolažba na čuden način, od koder nam je bilo najmanj upanja, in danes pa je tudi služba prišla, da bo moč se preživiti pošteno. Prosimo, naj bi še Marija nas uslišala, da bi fantič ozdravel, če je Božja volja. O, da bi pač ljudje spoznali in videli, kako imamo dobro Mater in varhinjo v nebesih! Naj bi se le s pravim zaupanjem k nji ober-nili. Marija rada pomaga, kjer vidi. da je potreba resnična. bodi si dušna, ali telesna Zato pa na glas zakli-temo: Slava Jezusu, Mariji, sv. Jožefu! A. Bonfin-ova družina. Koledar za prihodnji teden: L'9. grudna. S. Tomaž šk. —30. S. Nicefor. — 31. S. Silvester. — 1 pros. 1885. Novo leto. Obiezovanje Listek za raznoterosti. Milgosp. knez in škof so poslednji torek malo pred poldnem obiskali uršulinski samostan. Opraševali so med drugim zastran Sol, ki so notranje in zunanje. Častita gospa prednica jim je predstavila nekaj deklic iz raznih krajev, tudi Italijank iz Tersta, Reke itd. O tej priliki so nektere deklice kot žive podobe predstavljale vero, upanje iu ljubezen, in milostni višji Pastir so priliko porabili ter nektere besede spregovorili, kako hvale vredna in potrebna je dobra verska odgoja ženske mladine. Po kratki molitvi v koru pred sv. R. Telesom, priporočivši se gospem v molitev, so se milostni gospod višji Pastir domu vernili. Za praznik ss. treh Kraljev. Die Reiche der heiligen drei Könige, v. Domherrn u. Dompfarrer Ant. Urbas. — Drugi natis te v mnogem oziru mične in podučne knjižice z zemljevidom, ki kaže po-potvanje 88. 3 Kraljev, je na svitlem in dobiva se po 80 kr. v katol. bukvami. Kp1 Vse dosedanje prepostovane naročnike, kakor tudi naročnike „v cvetu" serčno prosimo, da bi naročenje na „Zg. Danico" brez pomude obnovili. Cena je zaznamnjana na čelu lista. VredniŠtvo in založništvo. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. Fr. Klemenec 3 gld. — Čast. g. kapi. Jož. Borštnar 5 gld. „za poti-čice." — G. faktor Avg. Pucihar 1 gld. — Prečast. g. dek. Tom. Šlibar 2 gld. — H. D. 50 kr. — Prečast. g. mestni župnik J. Rozman 2 gld. Za afrikanski misijon: Kamniška fara 9 gld. 53. kr — Reza Pire 1 gld. Za kapelo v Marijanišču: G. Sakser Jan., kurat na Goričici, 5 gld. — G. Oblak Jan., dekan v Kamniku, 5 gld. — G. Torkar M. žup. v Košani (zbirko faranov), 5 gld. 34 kr. — G. Toman Jan., vpok. župnik, 1 gld. — Monsgn. Jeran Luka, kan., 10 gld. — G. Ant. Kocmur. tergovec, 5 gld. Za sv. Očeta: Preč. g. d. J. O. 10 gld. Za dobre namene: Neimenovan g. 10 gld. Za kristjane na Jutrovem in Turškem: Kamniška fara 8 gld. 27 kr. Za napravo zvonov pri cerkvi Jezusovega presv. Serca: Preč. g. dek. Tom. Šlibar 5 gld. Za novo moštranco v cerkvi Jezusovega Serca: Neimenovana 1 gld. Za cerkev v Boh. Bistrici Preč. g. dek. Tom. Šlibar 5 gld. Za Ameriko: Dobrotnica za zidanje cerkve 9 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. G. —1—: Ce tudi za zdaj prekasno, pa kakor nalaS za uilado leto, ktero Vam bodi srečno in veselo! — (t. V—g. v C.: Zgodilo 6e bode in vravnalo. — G. L?poru. na L.: Priporočili založn. cujus fiat voluntas. G. K—: Domo vidili, kaj Bog da. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef IJlaznikovi nasledniki v Ljubljani.