199 The cooperation between departments of psychology in Ljubljana and Brno regarding the recent possibilities in psychological science and research projects Pavel Humpolíček Department of Psychology, Faculty of Arts, Masaryk University Contact: hump@phil.muni.cz Department of Psychology at Faculty of Arts University of Ljubljana and Department of Psychology at Faculty of Arts Masaryk University would be perceived as close to each other in context of history. Not only due to the founder, prof. Mihajlo Rostohar, but the same in academic, scientific and intellectual roots. Following the theses of similarities in history of both of the departments, the presentation tries to emphasize the up-to-date examples of possibilities to establish or improve closer cooperation – in academic/scientific life and psychological or interdisciplinary research. Possible topics of mutual cooperation would be (e.g.) as these ones: experimental and cognitive psychology, methodology and statistics, clinical and neuro psychology, health psychology and psychotherapy, positive psychology and lots of others (for instance: depression and anxiety in children; ASD or Asperger ś syndrome; brain-injuries, MCI, dementia, cognitive trainings or neurorehabilitation; virtual/augmented reality; self-harm; sport psychology; et cetera). Mihajlo Rostohar – življenje in delo Janek Musek Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: janek.musek@ff.uni-lj.si Prispevek zajema najpomembnejše znane podatke o življenju in delu Mihajla Rostoharja, ki je bilo – oboje – zelo razgibano in zanimivo. S temi podatki si lahko ustvarimo podobo kompleksne osebnosti, študenta, znanstvenika, akademika, vojaka, organizatorja, političnega misleca, polemika, domoljuba, družinskega človeka ... En vidik naše obravnave je časovno sosledje Rostoharjevih “obdobij”, ki jih lahko strnemo v naslednje faze: − študij in poklicna odločitev − češko obdobje I − slovensko obdobje I − češko obdobje II − zagrebško in slovensko obdobje II − češko obdobje III − slovensko obdobje III. Pri tem bomo nekoliko več pozornosti posvetili dogajanju, ki je še posebej pomembno za nas, to pa sta najprej vloga Mihajla Rostoharja pri ustanavljanju prve slovenske univerze, Univerze v Ljubljani in seveda njegova vloga pri ustanovitvi Oddelka za psihologijo, Inštituta za psihologijo in študija psihologije v Sloveniji. Posebej bomo osvetlili tudi najpomembnejše Rostoharjeve znanstvene in raziskovalne izsledke, ki so v največji meri plod njegovega dela na brnski univerzi, torej v obdobju med 1923 in 1938. Podoba in ugled poklica psiholog v javnosti Mihael Kline Center za Marketing in odnose z javnostmi, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Kontakt: mihael.kline@fdv.uni-lj.si Delovanje psihologije kot znanstvene discipline in prakse ter s tem tudi poklica psiholog je v določeni meri oteženo, zaradi predsodkov do nje. Ti so v prvi vrsti posledica dejstva, da gre za zelo mlado disciplino. Po drugi strani, pa je bila vrsto let premalo uspešna v svojem predstavljanju, informiranju, tako v ozkem krogu sodelavcev v delovnem okolju (zdravnikov, menedžerjev, učiteljev in predstavnikov drugih poklicev) kot tudi v splošni javnosti. To velja za vse države od Nemčije, ZDA, do Avstralije in Japonske. Še bolj izrazito pa je to v Sloveniji, ker se je priključila z izobraževanjem in zaposlovanjem psihologov zelo pozno, šele sredi petdesetih let. Torej v času, ko je v razvitih državah, po drugi svetovni vojni, dosegla že svoj drugi vzpon. Navkljub temu številni psihologi trdijo, da je podoba psihologije še vedno daleč od sprejemljive. Prisotno je namreč splošno nezaupanje do vede. Eden izmed razlogov zanj je njena kulturna razdeljenost med znanstveno in humanistično psihologijo, kar ustvarja problem identitete. Ne glede na to, je potrebno narediti korake za izboljšanje zaznavanja in razumevanja psihologije ter ji s tem omogočiti, da bo igrala pomembnejšo vlogo pri izboljševanju človekovega blagostanja. Skladno s takšnim poslanstvom je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil spoznati podobo in ugled poklica psiholog v slovenski splošni in poslovni javnosti. Rezultati so pokazali, da se nahaja na sredini lestvice, ki jo sestavlja dvanajst poklicev. Pred psihologom so po stopnji ugleda razvrščeni zdravnik, profesor, inženir in pravnik. Neposredno za njim pa menedžer, gasilec in učitelj. Takšno stanje zahteva spremembo, njeno upravljanje, ki bo izboljšalo tako samopodobo psihologov kot tudi njihovo podobo ter ugled v različnih skupinah deležnikov. Brez takšnega aktivnega pristopa ne bo spremembe v informiranosti javnosti in tudi ne spremembe v stališču do psihologije kot tudi ne njene vloge v družbi. Predavanja / Keynotes Povzetki s konference / Conference abstracts