9. štev. V Kranju, 2. marca 1901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. iSKSLtt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Uspehi naših klerikalnih poslancev. (Dopis z dežele.) Pred par meseci so dali zagrizenega sovražnika Slovenstva, Petra Končnika iz Štajarske na Kranjsko in sedaj na njegovo mesto Nemca iz Kranjske za ravnatelja v Celje. Vlade tako nameščajo tudi sodne uradnike in spravljajo slovenske Štajarce na Kranjsko, Nemce pa med Slovence na Štajarsko. Na Kranjskem so višja mesta političnih uradov zasedena po večjem po Nemcih. Ko je na Štajarskem vse dobro zasedeno po, Nemcih, pošljejo Nemce tudi na Kranjsko na justična mesta. Slovence odrinejo potem v Istro. Ravnotako je tudi s profesorji. Na ta način delajo vlade že več let. Vsaj pa od tistega časa, ko so naši klerikalci v državnem poslanstvu s pomočjo naših nevednih kmetov dobili ravnotežje. Ti poslanci ne morejo drugače nastopati, kakor hoče glavno vodstvo avstrijske klerikalne stranke. Ti naši klerikalni poslanci so le sredstvo v rokah tega vodstva v dosego namenov vse katoliške duhovščine, ki teži po nadvladi v državnih vladah in v drugem življenju. Pametnejši svet se zoperstavlja tej vladi. Hudi boji nastanejo, v katerih se duhovniška stranka ne more brigati za jok in stok take majhne narodnosti, kakor je slovenska. Ker so nemški klerikalci merodajni, je naravno, da se ti ne bodo protivili, če Nemec za svoj narod pridobi več zemlje in več prostora. Zaradi Celja se ne bodo skregali z drugimi Nemci. Vsled tega je tudi kranjsko klerikalno vodstvo Celje in menda vso slovensko Štajarsko že naprej označilo kot tujo zemljo. (Na Štajarskem je toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Opomba uredništva.) Nemški klerikalci tolažijo naše klerikalne poslance s tem, da pride dan plačila tudi za Slovence in to tedaj, ko dobijo tisti vso vladno moč v svoje roke. Tedaj se bosta cedila po Slovenskem le med in mleko. Slovenski poslanci iz Štajarske se tudi zadovolijo s to politiko. Ti so le po kmetih voljeni in te kmete ima farovž v svoji oblasti. Tako ima potem vlada popolnoma proste roke pri nameščanju uradništva v slovenskih deželah. In posledica je, da jedo Nemci dober kruh urad- ništva v naših deželah. Ni lahko misliti, da dobi katoliška duhovščina vso vlado v Avstriji v svoje roke. Med Nemci so začeli že razbijati tirolski kmetje. Cehi sploh ne pošljejo več, kakor dva klerikalca iz ljudskih strank v državni zbor. Med Poljaki ustajajo tudi demokratične, t. j. protiklerikalne stranke. Na Slovenskem bodo sicer duhovniki zmagovali še dotlej, dokler se ne obrabi agitacija s križanim Jezusom. V večini Cislitvanije se bode odpor proti klerikalstvu zopet ojačil in z osrečevanjem Slovenstva po katoliškem farovžu je še dolga pot. Med tem časom zasedejo Nemci ali Lahi kot uradniki najboljša mesta v slovenski domovini. Lep pogled v bodočnost je to za narod, ki s tolikimi žrtvami spravlja naprej svojo naukom namenjeno mladež. Slovenski klerikalizem, katerega r»e moremo primerjati z domoljubnim delovanjem kranjske duhovščine v polpreteklem času, ni vreden piškavega oreha. V prejšnjih stoletjih je pomagal katoliški duhovnik Nemcem in Lahom usesti se v slovenskih deželah in zdaj mirno gleda, ko jemlje sedanje tuje uradništvo domačinom boljše kose kruha. Še ravnateljskega mesta na celjski gimnaziji ali predsedniškega pri okrožnem sodišču ravnotam niso mogli izvojevati. To je hudo! Na Dunaju bi moralo biti glavno delo slovenskih poslancev to, da strogo pazijo na nameščanja uradništva in da iz-beračijo ali izsilijo kak denar v povzdigo našega gospodarstva. Visoka politika in ta reva med temi poslanci! Narod bo skoro moral reči: Bog me obvaruj pred mojimi prijatelji! — — Naša sloga. (Dopis s slovenskega Štajarja.) Vlani se je pri volitvah pri nas pokazalo, da je naša sloga z duhovščino začela pokati. Ko je dr. Šušteršič hotel tudi letos na Dunaju naše poslance zbrati okolu sebe, pokazalo se je med našimi kmeti in meščani — od poslednjih nas je malo domoljubnih — da nočemo ničesar vedeti o Šušteršiču in klerikalstvu njegove stranke. Robič in Ploj sta takoj razumela, da ne smeta iti za temi osrečevalci naroda. Nemec iz rajha, vitez Berks, kateremu je mnogo na tem, da poseduje mandat, se je tudi stisnil na stran od takozvanih kranjskih kmetskih poslancev, od katerih menda le Povše zna ločiti sirk od prosa. Tudi v Trstu so se izjavili, da ne marajo Šušter-šiča in njegove stranke. Da kranjski Slovenci nekoliko bolje spoznavate naše stališče, vam podamo malo sliko o svojem življenju. 74 Danes nas je približno toliko, kakor je vas — kranjskih Slovencev. Zgodovino imamo do 1. 1848 tisto, kakor vi. Tudi mi smo enkrat igrali v zgodovini precejšnjo vlogo. V času turških bojev, v času velike gospodarske revolucije, ko so pokali stebri tlačanskega gospodarstva in se razvijale iz njega nove proste lastnine, ki žive še danes v tistem času verske reformacije, smo bili znamenit narod, znan po vsej Evropi. Tedaj srno posedali tudi več sveta. Klerikalci so morali na naši zemlji, pred vrati v Italijo zatreti to prekucijo, da ne pride v Italijo in na naših tleh je zastavilo ves svoj upliv po denarju, tedaj v življenje stopivših jezuitov in po izrabljenju tedanjih avstrijskih vladarjev, da vrže na tla prerojenje našega naroda. Naša zgodovina je imela le ta sijaj. Prej ničesar, pozneje v 17. stoletju in do leta 1848 smo bili ubogi agrarci v groznih fevdalnih verigah. — Ob važnem morju ležijo naši slovenski kraji. Naš človek, vedno trpin, je bil kakor le mogoče dobro ustvarjen za trgovca in rokodelca. Veliki premogokopi v naših deželah bi ob milejših razmerah omogočili velik razvoj tovarniškega gospodarstva. V bližini premogokopov so drugod nastale tovarne in ni bilo treba torej od daleč dovažati kurjave. Izobraženejši in bogatejši tujci so prodali naš premog na tuje. Slovenec pa ga je za bornih (50 krajcarjev mezde na dan spravljal iz jame. Milijoni dobička so šli, milijoni vrednosti iz narodovega gospodarstva. Drugače ni bilo mogoče. Oe se klerikalci in vlada, ko se je iztiral najboljši, energičen naš človek po protireformaciji v 17. stoletju iz naših krajev in nadomestil s tujo ter slabo človeško tvarino, vržejo na majhnega kmeta in obrtnika in obrtnika, razvijajoče se državno uradništvo pa dobiva ljudi le iz tujine in ima vse to nalogo, ta revolucijonarni mali narod držati pri tleh, potem mora zamreti vsaka eneržija, vsaka podjetnost, vsak gospodarski in duševni razvoj. In posrečilo se je to tem osrečevalcem narodov. Tristo let je Slovenstvo mrtev ud človeštva. Se nadaljuje. V Kranju, 2. marca. Na Dunaju se je dne 23. m. m. vršil shod avstrijskih mest z lastnim statutom. Udeležilo se ga je brez Dunaja 27 mest. Trajal je dva dni. Razpravljal je zlasti vprašanje, kako odškodovati občine od del prenesenega delokroga in o novih virih za skupne finance. Državni zbor je imel minulo soboto viharno sejo, v kateri bi se morala citati interpelacija Vsenemca Eisen-kolba in tovarišev zaradi zaplenjenja prevoda spovednih navodil sv. Liguorija. Radi nemoralnosti in pohujšljivosti teh navodil se je dotična interpelacija morala citati v tajni seji. Zanimivo je, da se je med čitanjem teh navodil poslanec Šušteršič zapletel v ostro polemiko z Wolfom, ki ga je obkladal z najraznovrstnejšimi psovkami. Vse stranke na desnici, ki želijo, naj državni zbor resno deluje, so bile nezadovoljne z obnašanjem tega klubovega na- PODLISTEK. Kranjska nacijonalna garda (narodna straža). Po podatkih .starega gardista spisal Rudolf. Dalje. S temi zahtevami gre deputacija meščanov k okrajnemu komisarju, katerega obvesti, da mora takoj zapustiti mesto. Komisar zahteva na to po svojem podložnem uradniku zaščit za svojo rodbino, a meščanska deputacija ga zavrne, da nima ničesar zahtevati, ampak sme k večjemu prositi za kaj takega. Ko se na to poslanec vrne s prošnjo za zaščit komisarjeve rodbine, se mu ta zagotovi. Okrajni komisar seveda takoj sporoči o svojem položaju c. kr. okrožnemu uradu v Ljubljano. Takratni davkar vitez Franken pa jo takoj v ponedeljek na to popiha iz strahu v Ljubljano. V Medvodah sreča četo ulancev, ki so bili na potu v Kranj, ter jih prosi, da naj hitro jezdijo, ker — v Kranju že gotovo teče kri. čelnika. Nemški radikalci so baje sklenili, da bodo Šu-šteršiča, kateremu z dvobojem ni priti blizu, kar pretepli v zbornici, ako jih bo še kdaj napadel. 40letnica februarske ustave. Dne 2<>. m. m. je minulo 40 let, odkar je cesar podpisal februarsko ustavo. Turški poljedelski minister Selim Melhame je izginil, I ker mu je urednik lista «Servet» zagrozil l revolverjem. Vojna v južni Afriki. Nekateri listi poročajo, da so Angleži imeli do septembra vsak teden okoli 76 milijonov kron vojnih troškov, pozneje ko se je zmanjšalo število čet, pa 50 milijonov kron vsak teden. Torej stane ta nesrečna vojna doslej že 2000 milijonov kron. — V soboto zvečer je bil sklican ministrski svet v London, ki se je pečal z važnimi vojaškimi zadevami. Burski general je menda naznanil lordu Kitchenerju, da se uda, ker je od vseh strani obkoljen. Dogovor se je baje vršil vtorek, dne 27. m. m. Dopisi. Iz Naklega. Pri nas je bilo te dni izpraševanje, h kateremu je prišlo mnogo fantov s Pivke, Police, Stru-ževega in Okroglega. Kaplan jih je marsikaj popraševal o svetih stvareh. Nekateri, ki so znali, so mu odgovarjali. Nad enim fantom, ki ni znal, ali pa je bil trmast, ker mu kaplan ni verjel, da je star lo ali 18 let, se hudo razkači in ves razburjen skoči izza mize, češ, da ga bo klofutah Čim bolj mu fant zatrjuje, da je tako v knjigi zapisano, katero ima v rokah, tem bolj divji postaja kaplan. Strast ga premaga in butne fanta, ki vzdigne pest, da bi mu jo vrnil. Pes, ki je ležal pod klopjo, je prestrigel z lajanjem prepir med dvema razsajajočima. Kaplan je dobil pogum in mogočno vpil nad fantom: • Marš vun, marš vun!» Fant je odšel, ne da bi dobil listek. Še dolgo se je potem ta »junaški kuplanček» re-penčil, navzoči so se mu pa smejali. Dostavka ni treba! Iz Kamnika. Gorelo je dne 25. m. m. v GoJiču pri Kamniku. Pogorele so hiše in gospodarska posloplja Fr. Trebušaku, Janezu Dolencu in Ivani (Joltes. Samo prvi je bil zavarovan za svotico 400 K. Tudi kasta Jerneja . Jana se je vnela; le pogumnosti nekaterih mož se je zahvaliti, da so oteli to poslopje. — Škode je nad 4000 kron. Zažgal je tri leta star otrok. Stariši, kolikokrat ste že culi, da so otroci zažgali, in vendar ne pazite na nje. Takih nesreč so krivi le stariši, ki premalo pazijo na otroke. Pogorelci so veliki ubožci, ker jim je vse pogorelo, tudi obteke niso rešili. Ko bi se kak dobrotnik našel in bi hotel pomagati tem siromakom, naj pošlje podporo na Jerneja Jana, posestnika v Godiču, pošta Kamnik. Prosimo usmilite se nesrečnežev! Iz selške doline. Takole me vedno izvabljate, da vam kaj povem, moji dobri prijatelji po selški dolini. V kratkem ste me zopet uščipnili v d vrh noticah. Aj, aj, bratje v Kristusu, to bi me radi pičili, ko bi bilo možno! Geta spodbode konje ter drvi proti upornemu Kranju. Pri tej dirki pade vojak raz konja ter na mestu obleži mrtev. Ko nato pridrvi četa po rožni venskem klancu v mesto ter vidi, da na trgu mrgoli ljudstva, — nastavi svoje pike (sulice) in se hoče z vso silo vreči — oj groza med mirno trgujoče ljudstvo. Bil je namreč ponedeljek, ki je v Kranju tržen dan. K sreči takoj spoznajo vojaki položaj in odjezdijo po ulici za cerkvijo v odkuzano jim bivališče — na »staro pošto*. Kmalu za tem dospe iz Ljubljane okrožni načelnik z vladnim svetnikom in kranjskimi uradniki na »staro pošto ter pozove mestni zastop k zagovoru. Zupan Lokar in nekaj meščanov gre, sicer malo poparjeni, tja, da pojasni svoje stališče napram okrajnemu komisarju in da utemelji ustanovitev »narodne straže. O čem se je še dalje obravnavalo, ni bilo možno izvedeti, ker se je tajno vršilo daljno posvetovanje. Okrajni komisar je še nadalje ostal na svojem mestu, a meščani so ustanovili svojo gardo. Se nadaljnje. 75 Ali vaš strup mi je popolnoma neškodljiv! To ne šteje ničesar, če me imenujete «par pedi visok možiček, golo-bradat možiček, mlad učitelj« ! Prijatelji, to mene samo udobrovolji, ko vidim, da vam moja, sicer res ne visoka postava, tako grozno ugaja, da brez nje ne morete spisati niti pol vrste pametnih misli. — Vaše bob-nanje po trhlih gospodarskih društvih ne plaši nas na-prednjake prav nič, mene še celo nič, želim vam, naj vam Bog blagoslovi vsa društva s petjotom in drugo konsumsko šaro vred. Jaz sem popolnoma prepričan, da se vaš nož krha! To sem omenil samo mimogrede. Glavno, kar me je sprožilo, da odgovarjam, je v »Slovenskem Listu* izmišljena laž, da sem jaz v uvodnem članku •Gorenjca* smešil naše kmete. To laž ste zapisali namenoma, da bi me pri onih kmetih, ki ne bero »Gorenjca*, spravili v sovraštvo. To ni krščansko! Preberite, če se vam ne zdi greh, še enkrat vse natančno in poiščite, kje smešim kmete! Dalje splošno podtikate učiteljem, da imamo kmeta za nerazsodno maso. Povejte vendar, kdo se iz nevednih in nerazsodnih kmetov bolj norčuje, kakor vi? Zato imate menda patent. S kakšnimi oslarijami ste slepiti ljudi? Ali ste sploh kakšno resnico povedali? Same laži, in sicer take, da jih vsak razsoden kmet lahko ošlata. Ali se ne pravi tako smešiti kmeta?! Na moj rovaš tudi pišete, kakor bi jaz odvračal kmete, naj ne spoštujejo duhovnov. Kje in kdaj je slišal kateri, da bi jaz učil kaj takega? Nasprotno, jaz vcepljam mladini, da naj spoštuje vse ljudi, sam pa spoštujem tudi vse poštene in dostojne ljudi, katerega stanu koli. Nikdar pa ne bodem poklekoval pred ljudi, ki me ponižujejo, ali mi drugače kako izkušajo škoditi, pa naj bodo zopet katerega stanu koli. Svojega prepričanja nisem skrival nikoli in proti nikomur! Tudi proti kmetom sem se kazal vedno takega, kakor sem danes. To se tiče mojega življenja zunaj šole. V šoli sem pa učitelj in nič drugega. In če mi more in upa kdo v vseh mojih petih letih očitati kaj napačnega, pa naj stopi na dan! Mene ni treba goniti v šolo, kakor gotove ljudi v njihov poklic. Izkušali ste in izkušate še, pri ljudeh zanetiti sovraštvo proti šoli, a ne gre, ker ljudje spoznavajo po sadovih, da jim šola koristi. Par učenjakov, ki zajemajo učenost iz »Domoljuba*, hoče uganjati nekako politiko, pa to je samo meni v zabavo, ne storim si pa ničesar iz tega. Kakor vidim splošno, menite vi, da tudi poleg drugega konsumirate ohko in izobrazbo. Pri volitvah se je pokazal sad vaše izobrazbe. Nekateri fantje in možje so se pokazali v prav lepi luči s prav lepim obnašanjem. Seveda so se naučili po vaših shodih te posebne vrste omike. Kakšne besede so bruhali na liberalce? Ce bi jih hotel zapisati, bi se papir užigal pod njimi. Zameriti pa ni zapeljanim, ampak sramota je vam, izobraženi voditelji ljudstva, nepoklicani kulturonosci. Daleč bo prišlo ljudstvo, če bo napredovalo v tem smislu! Lepa pri-hodnjost se obeta slovenskemu narodu! Delajte in delujte kakor hočete, mi bodemo vztrajali pri tem in če nas slednjič tudi požrete, vam bodemo pa — ostali v želodcu! Na naši strani smo vsi iz prepričanja tega prepričanja, pri vas niti deset odstotkov ne, ampak slepo vam slede, kakor truma ovac. Enkrat sem že povedal javno in to danes zopet ponavljam, da jaz nisem noben voditelj, ali da hočem biti, jaz sam sem toliko previden, da kot mlad človek ne silim v ospredje, kakor je pri vas že navada, da vso gonjo vodgo sami mladi kapelam, katerim se morajo pokoriti še starejši izkušeni duhovniki, da ne dobe — pike. Kdo je vodil ves boj? Sami mladeniči! — Za silo smo se zopet pogovorili tako vobče, podrobno se pa še lahko. Kot mlad človek pa se drznem slednjič vendar dati vam par nasvetov. Povejte tistim, kateri sami nič ne bero, in ste jih tolažili, da krščanski socijalizem napreduje, povejte jim koliko poslancev so izgubili in da dr. Tavčar ni osamljen, temveč je v družbi takih poslancev, ki so že kaj storili za slovensko-hrvatski narod. Povejte, da »Slovenski List* in «Slovenec* preganjata take duhovne, ki nočejo hiše božje spremeniti v hišo sovraštva in zmerjanja. Povejte o vinogradniškem društvu, da je bilo kaznovano zaradi goljufije za čez 3000 K in ne posnemajte tega krščansko socijalnega izgleda. Ker imate učitelje tako prisrčno radi, povejte, da je bilo izvoljenih šest svobodomiselnih učiteljev za državne poslance. He, he, učitelji, učitelji! Pri vas se je reklo: Kaj bo en učitelj? In nekateri so bili samo zato izvoljeni, ker imajo velike zasluge pri kmetijstvu! Ko bode obravnava na Gočah končana, tudi povejte, koliko bodo zapeljani kmetje kaznovani! Kam pripelje vaše hujskanje, povejte jim! Tako povejte še mnogo drugega, če berete (!?) »Slovenski Narod*, »Gorenjca*, »Rodoljuba*. Pod zadnjim člankom v »Slovenskem Listu* je podpisan: Gorenjski kmet. Kdo pa to verjame? Nikar ne zbijajte šal, pust je že minul, sedaj smo v postu. - K. N. Občinske volitve v Kranju. (Dopis iz meščanskih krogov.) Volitve v občinski odbor naše mestne občine so pred durmi. Kakor znano, organizirali so pred tremi leti ob priliki zadnjih občinskih volitev nekateri vrtoglavi, sicer pa vse časti vredni meščani hud odpor proti dosedanjemu občinskemu odboru in provzročili strastno volilno borbo. Ta odpor opiral se je v prvi vrsti — kakor bomo še dokazali — ne na kak princip, ne na kak gospodarski program, ampak na osebnosti, in zaradi tega vodil se je s tem večjo strastjo. Volilci kranjskega mesta so to tudi takoj izprevideli in te takozvane malkontente pustili na cedilu. To pa seveda prizadetim ni bilo všeč. Takoj po volitvah začelo se je rovati proti novoizvoljenemu odboru, vršili so se razni konventikeljni včasih na ravnem včasih tudi po hribih, ruvalo se je po listih, zlasti pa v »Slovencu* in »Slovenskem Listu*. In kranjskemu županu, ki je po celi deželi znan Kot eden najvestnejših in naj-zvestejših sinov matere katoliške cerkve, se je na stare dni pripetilo, da sta ga lista, ki kar z golido razlivata kato-ličanstvo po slovenskih livadah, začela napadati, prav resno in grdo napadati. Tak nekako je bil položaj, ko je umrl dekan Mežnarec, mož stare šole, stare vere — sicer pa kremenit značaj na vse strani. Do tedaj bilo je mesto obvarovano vsaj od duhovske strani tiste novodobne struje, katero je vpeljal na Kranjskem kardinal Missia, mož, ki bo zavzemal v slovenski zgodovini veliko stran, četudi ne bo pisana z zlatimi črkami. Ko se mu je iskal naslednik — seveda je bilo več ponudnikov — in ko je bila stvar že v najlepšem tiru, skrbela je pristranska cerkvena vlada v Ljubljani za to, da se vpelje tudi v Kranju novodobna struja, katera se da na kratko karakterizirati nekako tako: Duhovnik ne spada v cerkev, ampak v konzum. Popolnoma naravno, da so kranjski nezadovoljneži, četudi niso za las bolj pobožni, kakor »liberalci* — to danes sploh ne odločuje več — izkušali vjeti veter te struje v svoje plahte. Tako so nastali poskusi, napraviti v Kranju strančico, ki išče svoje podpore v cerkvenih vplivih, ki so v Kranju še takrat močni, če se zlorabljajo v posvetne namene. Prvi nastop je imela ta strančica pri zadnjih državnozborskih volitvah. Ta ni bil srečen. Pokazalo se je takoj, da ta strančica prav nič ne pozna čustvovanj kranjskega meščanstva. Sicer bi bilo ne-umevno, kako se je mogel »Slovenski List* nenaročen vsiljevati skozi cele štiri tedne po hišah, list, ki je kazal v vsaki številki tisto brezobraznost, tisto vsiljivost, tisto neobčutnost za kaj boljšega in vzvišenega, tisto stikanje po kaki umazanosti, ki se danes prodaja kot moderna državniška modrost, po nekaterih mlajših bojevnikih, ki pa se gabi takemu značaju, kot ga ima kranjski meščan. Ta je ponosen, in to ni njegova slaba stran. Tudi inteligenten je, zato pri njem ne veljajo taki argumenti, ki so odločilni v Stiski vasi in v Zgornji Besnici. Čeravno se je vsako soboto trosilo v svet, da dr. Ferjančič ni za nič, prav za nič, da je pravzaprav on kriv vseh nesreč zadnjega desetletja, mu to v očeh kranjskih volilcev ni škodovalo. In sedaj se pripravlja nov nastop te strančice, upajmo da z ravno tistim uspehom kot prvi. Rekli smo že, da je razpor, ki provzroča volilne borbe v Kranju, oprt na osebnosti in ne na stvarne razloge. Naj to stvar malo pojasnimo. Se nadaljuje. 76 Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. C. kr. okrajni komisar dr. Friderik Viljem Mathias v Radovljici je prideljen okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Gospod Ljudevit Stiasnv, učitelj v Radovljici, je imenovan nadučiteljem v Zagorju ob Savi. Cenjenim naročnikom, ki hodijo ali pošiljajo iskat •Gorenjca*, se tem potom naznanja, da bodo prihodnjo soboto ali nedeljo dobili »Gorenjca* v hiši gospe Antonije Petan, kamor se preseli tiskarna. • Gorenjec* in pastirski list. »Gorenjca* je doletela nova čast. Škof Bonaventura mu je odkazal v svojem zadnjem postnem pastirskem listu častno mesto med drugimi liberalnimi časopisi, katerih branje se odsvetuje vernikom. Kaj je pač dovedlo naivnega in sicer neki dobrosrčnega, a po svojih svetovalcih večinoma prav slabo in enostranski poučenega škofa Jegliča do tega koraka? Vsak nepristransko sodeč človek mora priznati, da je pisal «Gorenjec* še celo za časa najhujše politične borbe ob zadnjih državnozborskih volitvah sicer odločno, a kolikor mogoče dostojno, tako da bi bil lahko v izgled podivjanemu klerikalnemu časopisju. Proti cerkvi kot taki ni nikdar pisal. Nikdar ni izpodkopaval vere, nikdar ni pisal zoper verske resnice in dogme katoliške cerkve. S čim je tedaj nakopal »Gorenjec* nase nemilost ljubljanskega škofa? Pisal je zoper posamezne duhovnike in zoper klerikalno, slovenskemu narodu naravnost škodljivo gibanje. Ali to ni dovoljeno? Ni ga pač lepšega poklica od duhovniškega. Uzoren duhovnik, ki se ravna strogo po naukih svete vere, ljubezni, je res prava sreča za okraj, v katerem izvršuje svoj težavni in vzvišeni posel. Klobuk raz glavo pred takim možem! Narobe je pa duhovnik v največje pohujšanje vernikom, če se ne drži verskih predpisov, če zlorablja vero, prižnico, spovednico in svete zakramente v sebične politične ali druge namene, če zamenja talar z gostilničarskim ali kramarskim predpasnikom, če seje med ljudstvom razpor, mesto da bi oznanjeval ljubezen ter spravo in če se obnaša ravno nasprotno, kakor zahteva to njegov poklic. Nihče ne more tajiti, da je med kranjsko, zlasti novodobno mlajšo duhovščino mnogo, prav mnogo takih duhovnov, ki v dosego svojih sebičnih klerikalnih namenov teptajo vero naravnost v blato. Ker se manj ali več daje potuha takemu početju in se tisto plačuje z najboljšimi službami, je postala podivjanost med kranjsko duhovščino uprav epidemična. Preprosto ljudstvo smatra duhovnika za nekako višje bitje in mu izkazuje ponekod (posebno pri nas na Gorenjskem) neomejeno zaupanje. Radi priznamo, da je tako zaupanje večkrat opravičeno, a še večkrat se dogaja zadnja leta — zlasti za časa volitev — da zgoraj označeni duhovniki, zlorabeč vero in poslužujoč se neresnice, zlorabljajo to zaupanje v svoje nečiste namene. Dasiravno nismo prijatelji takozvane »farške gonje*, smo smatrali za svojo časnikarsko dolžnost v posebno kričečih slučajih opozarjati občinstvo na nekrščansko delovanje takih du-hovnikov-agitatorjev. To pa zato, da ljudstvo spozna, da ni vse zlato, kar se sveti, in da začne polagoma razločevati ljuliko od pšenice. Taka opravičena kritika mora biti dovoljena in more veri le koristiti. Naperjena je le proti posameznikom in ne proti du-hovskemu stanu kot takemu. Tega načela smo se držali in se tudi še bomo, četudi dcnejo »Gorenjca* na »indeks*. Neumestna prepoved v pastirskem listu mora vzbujati pri naših bralcih le opravičeni sum, da se iz-vestni krogi boje, da ne bi prišla resnica na dan. Prosimo pa, da se ne smatrajo ta naša razmotrivanja kot nekak zagovor. Nam se je zdelo potrebno, enkrat odločno pojasniti svoje stališče, katero hočemo zastopati brezobzirno tudi v prihodnje! Občinski odbor v Kranju je imel včeraj sejo, o kateri bomo vsled pomanjkanja prostora poročali prihodnjič. Dekan Koblar in «Gorenjec*. Preteklo nedeljo so metali »Gorenjca* raz prižnico v zabavo poslušalstvu in v veliko reklamo za naš list. Prepričani smo, da gre za to odlikovanje in pospeševanje »Gorenjca* največja za- sluga našemu dekanu g. Antonu Koblarju. Uverjen naj bo prečastiti, da se bomo izkazali vrednim te naklonjenosti in da se bomo spominjali svojega dobrotnika hvaležnim srcem pri vsaki priliki. Gospoda dekana je obšla v nedeljo taka sveta jeza, da mu ni zadoščal niti pastirski list. Napravil je k tistemu z ozirom na «Gorenjca» še poseben komentar. Svaril je vernike pred tem »grdim* in »umazanim* listom, če se prav tiska v Kranju, kakor je blagoizvolil pripomniti. Opominjal je zlasti gostilničarje, da naj opuste naš list, češ, v gostilnah se že itak dosti preklinja in grdo govori. Mož gotovo misli, da se po kranjskih gostilnah vpije in razgraja tako surovo, kakor v konsumnih žganjarijah. Med tem pa, ko je iztaknil pezdir v očesu pohlevnega »Gorenjca*, je pozabil popolnoma na bruno (skoro bi rekli hlod) v očesu svojega »Slovenskega Lista*. G. dekan je prepovedaval »Gorenjca*, s tem pa seveda priporočal posredno res umazanega in podlega »Dihurja*. Večina poslušalcev je vedela dobro, da »Gorenjec* ni imel še nikdar opravka s sodiščem, pač pa, da je bil »Slovenski List* ravno minuli teden obsojen na 200 kron zaradi častikraje. E, gospod dekan, ljudje niso več tako neumni. Smejali so se in modrovali, da to ni ravno lepo početje, ako se raz lečo na svetem kraju grdi dostojen list, priporoča pa umazana cunja. Koblar je hotel preklinjati, v resnici pa je blagoslavljal. Po maši so se ljudje vdrli v tiskarno in tamkaj pokupili vse še ostale številke, v gostilnah pa je šel »Gorenjec* iz roke v roko. Ge se Vam ne zdimo predrzni, prosimo Vas prav lepo, g. dekan, obvestite nas prihodnjič že prej o svojem nameravanem zabavljanju, da bomo preskrbeli številnejšo izdajo. Za udobnost občinstva smo skrbeli že sami, kajti prihodnji teden se preseli tiskarna v hišo ravno nasproti župne cerkve. Kaznovana Čas t i kraj a. Pod tem zaglavjem smo zadnjič poročali o obsodbi odgovornega urednika »Slovenskega Lista* in pristavili, da je urednik pri obravnavi izjavil, da ni bral inkriminiranega odstavka v dopisu iz Kranja. Resnici na ljubo popravljamo, da je odgovorni urednik izpovedal, da je dobil dopis iz Kranja od tako »verodostojne osebe, da je moral verjeti poročilu. Vsled tega je obsodba tukajšnjih častikradežev še bolj uničevalna. Kdo je neki ta »verodostojna* oseba? Ge bi ne bila uganjka prelahka, bi razpisali nagrado za srečne rešilce in priobčili bi njihova imena v prihodnji številki. Vedno napadanje. Ni je skoro številke »Slovenskega Lista*, v kateri bi se ne napadal na brezvesten in neopravičen način kranjski občečislani župan. Vidi se, da dela izvestna gospoda po dobro premišljenem načrtu. Vsem dostojnim ljudem se že kar gabi to zavratno ravnanje. Odpor tudi ne bo izostal. Zadnji »Slovenski List* nadaljuje svoje delo in piše tako, kakor more le kak »pobalin* (izraz vzet iz »Slovenskega Lista*). Ker županu ne morejo očitati ničesar stvarnega, mu med drugim predbacivajo pisavo našega lista, ko vendar ve vsak, kdor količkaj pozna razmere, da župan nima nikakega vpliva na »Gorenjca* in da ima opraviti ž njim le toliko, kakor n. pr. dekan Koblar, da ga namreč bere. Samomor. Dne 12. m. m. seje obesil kajžar A. Delavec z Brega, občina Preddvor zaradi prepira v družini. Našli so ga v gozdu »Na grozdku* pri Zgornjih Goricah. Umrl je v Preddvoru, ondotni župnik g. Janez De-beljak v starosti 69 let, ki je bil zaradi svojega mirnega vedenja vobče čislan duhovnik. Požar. Dne 19. m. m. zvečer je nastal ogenj v hlevu občinskega predstojnika Mihaela Huščaka v Sinadolah, politični okraj Radovljica. Škoda se ceni od 1000 do 1200 kron, zavarovan pa je bil za 500 kron. V Predosljih je pogorel posestnik France Dolhar. Škoda znaša 1200 kron, zavarovan pa je bil pri »Dunavu* za 900 K in za mlinsko opravo, ki se je pa deloma rešila. V Škofji Loki je umrl minuli ponedeljek upokojeni župnik Keršič. Na Trati nad Školjo Loko razsaja škrlatinka. Šolski pouk je ustavljen za nedoločen čas. Na Praprotnem, sodni okraj Škofja Loka, je dne 18. m. m. okoli dveh ponoči hlapec Jože Osredkar sunil brez vsakega povoda z nožem v gostilni vdove Marije Dolenčeve fanta Luka Šifrerja. Drugi gostje so se potegnili zanj, so pretepli pretepača ter mu izbili troje zob. Šifrer je smrtnonevarno ranjen. Osredkarja so izročili sodniji v Škofji Loki. V Poljanah nad Škofjo Loko je umrla rodoljubna go^pa Lenka Gadež. Nova orožniška postaja se je ustanovila na Gorenjskem v Lazah (okrajno glavarstvo Kamnik), prestavila pa se je ona iz Motnika na Trojane. Umrl je 27. m. m. v Stranjah pri Kamniku Ivan Rak, šestošolec tukajšnje višje gimnazije. Pred božičem je šel k starišem, da bi okreval, a neizprosna sušica ga je položila prezgodaj na mrtvaški oder in mu prečrtala vse lepe mladostne načrte. Bodi nadarjenemu in vzgled-nemu dijaku blag spomin! V Kamniku se vrši jutri v nedeljo, dne 3. marca 1901 v prostorih ondotne »Narodne čitalnice* koncert, katerega priredi »Kamniški salonski orkester*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane »Narodne čitalnice* 60 vin., za nečlane 80 vin. V Moravčah so ustanovili gasilno društvo. Na to je zlasti deloval g. Janko Toman, župan in ondotni nadučitelj. Križem sveta. K ljudskemu štetju. Trst z okolico šteje 176.456, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska 230.762, Istrija 336.484 prebivalcev. Društvo ločenih žen se je ustanovilo na Dunaju. Pristopilo je okrog 120 žen. Društvo se bo imenovalo «Človekoljubnost *. Ženo na verigi je imel — kakor se poroča z Moskve — nek kmet z imenom Neferovv. Že tri leta je imel svojo ženo na verigi, kakor domačega psa, in jo pretepaval z bičem, v katerem so bile vpletene železne žice. Vrhutega je zverinski kmet ženi prizadjal nevarne opekline z razbeljenim železom. To človeško zver so izročili sodišču. Umobolnega psa je imel priliko opazovati profesor Nisi. Dveletni jazbečar se je zdel najprej kot najbolj krotka žival, pozneje je precej shujšal. Vedno se je vrtil na desno, oglašal se ni lajanju drugih psov, slednjič sta mu vid in sluh popolnoma odpovedala. Žival so potem ubili. Raztelesenje je pokazalo zelo interesantne izpre-membe v možganih, kakor se to opaža pri umobolnih. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1901 vložilo je 384 strank K 112.206-88, dvignilo pa 262 strank K 65.413-72, hipotečnih posojil izplačalo se je 12 strankam K 17.560-—. Stanje vlog iznaša K 2,395.532-85, stanje hipotečnih posojil K 1,641.468-88 in denarni promet K 237.236*90. Predavanje o kmetijstvu bo imel jutri v nedeljo, dne 3. marca, ob treh popoldne pri g. Svitoslavu Kmetu na K o k r i c i g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. K temu predavanju se vabijo vsi člani družbe kakor tudi vsi kmetski posestniki. Ivan Konda, predsednik kmetijske podružnice v Predosljih. Pravila hranilnice in posojilnice za Tržič in okolico so se potrdila od c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1901 je 204 strank vložilo 39.466-12 K, 182 strank je dvignilo 36.341-28 K, 28 strankam se je izplačalo posojil 41.400-— K. Denarni promet 216.12478 K. Troški za bohinjsko železnico. V državnem proračunu je za progo Celovec-Trst določenih K 103,600.000. Ta znesek se razdeli na pet let tako: leta 1901 se porabi K 3,700.000, leta 1902 K 8,900.000, leta 1903 K 17,400.000, leta 1904 K 37,300.000 in leta 1905 36,300.000 kron. Nova železnica. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar in idrijski župan g. Dragotin Lapajne sta dobila za dobo enega leta dovoljenje, da smeta pričeti z deli za tehnične predpriprave za železnico od Vrhnike preko Št. Jošta in Hotederšice v Idrijo. Dobavni razpis. C kr. trgovinsko ministrstvo sporoča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naznanilo c. kr. generalnega konzulata v Sredcu z dne 9. februarja t. 1., štev. 644, da je razpisalo ondotno brzojavno in poštno 77 ravnateljstvo na dan 8. marca t. 1. ponudbeno licitacijo pri okrožni finančni prefekturi v Sredcu za dobavljanje različnega brzojavnega in telefonskega materijala, kakor galvanizirane železne in kovinske žice, železnih sekir, izolatorjev i. t. d. Približna vrednost te dobave znaša 09.160 frankov. Ponudbe za dobavljanje se morejo vložiti le za ves dobavni materij al ali pa za ves materija! ene vrste. Tri dni po ponudbeni licitaciji se vrši super-licitacija, ali le, če se stavi do takrat za 5 odstotkov nižja ponudba od najugodnejše. Kavcija znaša 5 odstotkov. Natančnejši pogoji za dobavljanje so ob vseh delavnikih pri omenjeni finančni oblasti na upogled. Razstava krompirja v Barceloni. C. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo od 1. maja do 30. junija 1.1. v Barceloni vršila razstava krompirja, ki bo obsegala vse, kar se tiče opisovanja, sajenja in uporabljenja krompirja ter k temu spadajočih strojnih priprav, kakor tudi onih industrij, ki se kakorkoli pečajo s krompirjem. To razstavo priredi »Instituto Agricolo Catahln de San Isidoro* pod pokroviteljstvom kraljeve vlade, Deputations de Catalogne in mestnega sveta v Barceloni v proslavo svojega 50 letnega obstoja. Potrebni prostor se bo dal vsakemu razstav-ljalcu brezplačno na razpolaganje in bode imel leta troške le za vitrine, instalacijo, prevoz i. dr. Razstavljene reči se smejo prodati, toda se ne smejo pred zaključkom razstave odstraniti. Razstavljene predmete bode sodilo razsodišče in se bo vršilo premiranje. Predmete, ki se bodo razstavili, je treba najkasneje pred prvim aprilom zglasiti in jih pred 20. aprilom postaviti v razstavo. Zglasilni obrazci so dobivajo pod naslovom: »Instituto Agricolo Catalan de San Izidoro, Barcelona, Puertafer-risa 21. principal Španija._ Darila. Uredništvu našega lista so poslali za dijaško kuhinjo v Kranja šenčurski liberalci pel kron. Dijaški kuhinji v Kranju podaril je gospod Ivan Grajzar iz Šenčurja namesto venca na grob sošolca in prijatelja Franca Pečni-karja 10 kron. — Namesto venca na krsto pokojne gospe Marije Kovač sta darovala po dve kroni gg. dr. V. Štempihar in dr. V. Korun. Mayerjev leksikon zadnja izdaja, se proda. 34--2 Naslov se zve pri upravništvu »Gorenjca*._ Več omar, postelj modrocev i. t. d. se proda. 39-1 V. Omersa v Kranju, Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nepozabne soproge, gospe Marije Kovač roj. Bidovc posestnice za več krasnih vencev ter za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Istotako se še posebej zahvaljujem vsem onim, ki so ob bolezni tolažili predrago ranjko, kakor tudi vsem, ki so mi izrazili tem povodom svoje sožalje. V Kranju, dne 27. februarja 1901. 38 Josip Kovač soprog. 78 KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 6 -49 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. llustrov.ini ceniki na razpolago. Pravo C tac <3 -s <*3 O < in w p P7-o 3 plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—49 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji ¥ & # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—48 « ta»tw nv vtX\hti in fioÁ&vcoli vnva po nv&fU ceni ve9tvo v z>a fcxj/i 108-40 O/t. Čit( trptd\th c. ht. j>tiv. juiru Z>ett&n\ce, SynWjana, 3unaJDAa ecsta It. \5. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—47 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. V)izitnice in kuverte 0 0 % po zelo nizkih cenah priporoča Jv. J>r. Sampret v JCranju. na dutiaj^fii cesti v Zj-u&tjani ■ wf — 1 r«*<» yn+fotoio. síavtví-tmt o6čvn-»tin+ M>ojo -pi/uo -in. •naj-uečjo *aíow< na ?e6efo in- 3tcv6no. 3n*nnnja natocifa -toctvo. — (Sene ni***. 72—48 FILIP FAJDIGA Zaloga in lastna izdctovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—48 ;o sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu. zalog( 1 ■ Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je m „pri avstrijskem cesarju" 1 v novozgrajeni hiši otvoril h6tel. 62—49 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - šifafargjfafa ra r^raj [airara 1 i i M f i ti Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako niz*, ceni. Zahvaljige se slavnemu občinstvu za mnoge )jni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—43 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. Pri nakupovanju suknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGO Špitalske ulice štev. 4 Velika zaloga suknen/h ostankov. v Cü o o E -a a g -a o Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—50 suknenega blaga jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. 79 o a> Ji i C *r o C*- o m vi O a- O ca- IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoma svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin z alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat žlic, navadnih gld. 4*40, težkih gld. 5-50 1 . a za kavo „ 2-20, a . 2*60 J „ nožev ali vilic „ 6-—. ledna velika žlica za mleko gld. —'80, za juho gld. 2- — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem: 12 parov navadnih od gld. l-80 do gld. S- — 1» , boljših „ „ 8-50 „ , 7-50 Svečniki iz alpake, visoki 21 24 26V, cm _84—49_gld. 2— 2-30 260 I A J.IX U~..-x----| 8 S Adolf Hauptmann tovarna 75—50 jj v Ljubljani. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. i G.Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81-49 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. <$tedti$4iaziia. z>ato<^o ipi\czt\%% \w K&deiaviKh, zocyii4i det in v»<* v -to stiolto >-po3ajo<5cv dela. efceiefftam cvftoutitiva t>etat ibtata ivv svilnata zoena deta deta s« fce-OfottiMO točno in po ni*«ifw cenalk. — 2>wvatvja natočifa točno. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna ca modrooe na peresa in posteljno opravo, salog-a pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) it sobno opravo 76—50 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj m poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. * "i1 03 o s" ^ >. tJj™«af *e>. lili Ni' "I' 16 P- T !S2 bo ■jfe> Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. PiCCOli-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža -*§ ima v sebi 90 ^rat ve^ železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - žele znata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—32 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri m a 1 o k r v n i h, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. 80 Doktorja pl, Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—12 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani hkami, če M naroda po polti, odkoder tm ta zdravila vsak dnu M vse strani sveta 1 obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi culo sumo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Zn Medilne f0tpO.zya ITal/nrt uli/lni rii priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-tVdh<1(> «»«»"11 IriJ eanaj« hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 li, M zavojčkov samo f» K. Dalje se pri|Hiroča: Doktorju pl. Trnkoczva 7p I ml r n c kaplice. Izborno sreehom urtorabljevan, kadar krave nočejo žreli, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov s a um 4 K. Pficipij redilni in krmilni prašek. * «tal''J1 Varstveno in dijetetično srod-stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. vojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. POZOrl Ta prašek dobite v vseh prodajalnah in tudi kak tO sladn Varstvena znamka. Za- čaj. Tedenski sejem v Kranju dne 2f>. m. m. Prignalo se je 217 glav goveje živine, 2 telet, 9 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*50, ovsa K G'25, rži K 7-50, ajde K 6*75, ječmena K 7-22, fižola koksa 11'— ribničana K 10-—, krompirja belega K 2-15, rumenega K 2*35, deteljno seme K 45*— do K 52*—. ,Styriaš-koIo še dobro ohranjeno, se pod ugodnimi pogoji proda. Več se zve pri upravništvu «Gorenjca». 32—2 Ce jih pn Vas ne dobite, potem pišite na lekarno T r n k ö c zy j e v o v Ljubljano. ^iJc sobi 3 opreOo lr> br«0© 5« oddasti takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 35—2 po kapucinskem načinu prirejena se dobi pri tvrdki 33—3 R. & E. Rooss v Kranju. l7nlAn,n Tininim „nJnl( (Vellacher Sauerbrunnen) 1—& pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. ¥9¥ Pozor! Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brizgal niča najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meči; vodo; «u n i v e r zal k o», prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesal ke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilno društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za ac et i 1 e n -1 u č. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. —— Cenike pošiljamo brezplačno in poStnine prosto. - 7 Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. io Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 35