OSEBNOSTNE lASTNOSTI PAROV Z ZAftANJSANO PLODNOSTJO OSEBNOSTNE LASTNOSTI PAROV Z ZAAANJŠANO PLODNOSTJO Martina Bürger, Nataša Tul, Vislava Velikonjg POVZETEK Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali se pari z zmanjšano plodnostjo razlikujejo med seboj glede na uspešnost zdravljenja neplodnosti in od običajno plodnih parov v osebni anamnezi, osebnostni strukturi, stališčih do spolnosti, nosečnosti in poroda ter doživljanju neplodnosti. Primerjali smo dve skupini parov z zmanjšano plodnostjo. V 1. skupini so bili pari, ki z metodo homologne inseminacije (AIH) niso uspeli zanositi, v 2. skupini pa pari, ki so zanosili v prvih štirih ciklusih homologne inseminacije (AIH). Kontrolna skupina so bili pari, ki niso imeli težav z zanositvijo. Podatke smo zbirali z anamnestičnim vprašalnikom, vprašalnikom stališč do spolnosti, nosečnosti in poroda (S-S-G) in osebnostnim vprašalnikom (MMPI-2). Rezultati nakazujejo, da je pri shizoidno strukturirani osebnosti neplodnih parov, ki prevladujejo v 1. skupini, večja možnost neuspešnega zdravljenja z metodo homologne inseminacije (AIH). Za te pare spolnost, nosečnost, porod in otrok pomenijo tako čustveno vznemirjenje, da ga povsem izrinejo iz zavesti v podzavest in na telesni nivo delovanja, kar prispeva k ohranjanju psihogene neplodnosti. V 2. skupini so pari bolj depresivno oziroma anankastično strukturirani, zato imajo več možnosti, da po zdravljenju zanosijo. PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 95/4 Osebnostna struktura igra pomembno vlogo pri uspešnosti zdravljenja neplodnosti, ki je tudi psihosomatska težava in zato zahteva celosten pristop pri obravnavi. ABSTRAa The aim of the study was to find whether with regard to the efficient outcome of treatment infertile couples differ among themselves and from fertile couples by: personal history, personality structure, attitudes towards sexuality, pregnancy and labour and by experiencing infertility. We compared two groups of infertile couples: in the first group there were the couples in whom artificial insemination - husband (AIH) failed and in the second the couples who achieved pregnancy in the first four AIH cycles. The control group consisted of fertile couples. We collected the data obtained from the medical history record, the questionnaire on the attitudes towards sexuaUty, pregnancy and labour (SSG), and the questionnaire on personality characteristics (MMPI-2). j The obtained results showed that in schizoid personalities, prevailing in the first group, the unsuccessful outcome of treatment with AIH was more likely. To those couples sexuality, pregnancy, labour, and the child itself represented such an emotional excitement that they suppressed it to subconsciousness and to the somatic level of activity which contributed to infertility. In the second group the couples were more depressive and/or anancastic thus having a higher degree of possibility to conceive. Personality structure plays an important role in successful treatment of infertility which is also a psychosomatic problem and demands a holistic approach. OSEBNOSTNE WSTNOSTI PAROV Z ZAHANJSANO PLODNOSTJO UVOD Dandanes ne obravnavamo samo ženske ali samo moške neplodnosti, temveč neplodni par kot celoto. Po priporočilu SZO govorimo o neplodnem paru, če ženska po letu dni normalnih, rednih spolnih odnosov brez vsake kontracepcije ne zanosi /8/. Poročila SZO govorijo, da je na svetu neplodnih 10% parov. V Sloveniji pa se predpostavlja, da vsako leto išče pomoč približno 1000 novih parov. Vzrok za neplodnost je lahko pri ženski (35%), pri moškem (25%) ali pa pri obeh (24%), velikokrat pa ostane neznan (16%); odstotki veljajo za razvite dežele /8/. Spolnost, nosečnost, porod in starševstvo so tesno povezani z našimi čustvi, zato se ne smemo čuditi velikemu številu psihosomatskih težav na teh področjih. Nepojasnjena neplodnost ima v razvitih deželah v etiologiji velik delež. Pri vseh nediagnosticiranih primerih moramo v obravnavi upoštevati morebitne psihološke dejavnike /1/, saj je znano, da vplivajo na fiziološke procese. Vpliv je najti tudi pri ginekoloških funkcionalnih motnjah, zlasti se poudarja vplive na hormonsko delovanje. Psihično stanje lahko vpliva na reprodukcijo preko štirih mehanizmov /11/: a) Stresni hormoni lahko vplivajo na sproščanje gonadotropinov iz hipotalamusa in tako vplivajo na hipotalamo-hipofizno-ovarijsko os. b) Kateholamini imajo lokalni vpliv na utero-tubarno funkcijo. c) Stres vpliva na imunski sistem. d) Psihično stanje lahko sproži vedenje, ki negativno vpliva na plodnost (nenavadno spolno vedenje, zloraba zdravil in drog). Fsihogena neplodnost je zelo zapleten in trdovraten pojav. Četudi odpravimo hormonske motnje, vendar nismo nič storili za korekcijo psiholoških dejavnikov, se taka neplodnost ohrani. Velja pa tudi, da psihoterapija ob neurejenem hormonskem statusu ne daje željenih uspehov /3,4/. Domarjeva (1994) je v svojem članku /5/, v katerem obravnava vedenjski pristop pri zdravljenju neplodnosti, navedla izsledke študij, ki kažejo, da lahko psihološka simptoma, kot sta anksioznost in depresija, prispevata k neplodnosti ali celo povzročita določene oblike neplodnosti. Novejše raziskave, ki so zajemale ženske z različnimi diagnozami neplodnosti, so pokazale, da so psihosocialni stres, ki je vezan tudi na pomanjkanje socialne podpore, konflikti z očetom in pa nezadovoljujoča zveza z najboljšim 8 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCH0L06Y 95/4 prijateljem v pomembni korelaciji s hormonsko pogojeno neplodnostjo. Možno je, da stres nastopi tudi kot rezultat preiskovanj in zdravljenja neplodnosti in je kot takšen lahko močna ovira za zanositev. V literaturi najdemo različna mnenja o tem, ali je tako močan stres lahko posledica neplodnosti. Najnovejše študije navajajo, da neplodne ženske poročajo o višjem stresnem nivoju kot ženske, ki nimajo problemov z zanositvijo. Najpogosteje poročajo o anksioznosti in depresiji. Neplodnost je stresno stanje, pri katerem se ciklično menjujeta upanje in razočaranje. Življenje se osredotoči okoli misli na otroka, vse ostalo postane manj pomembno /9/. Osnovni problem neplodnih parov je občutje razočaranja in prikrajšanosti za otroka. Pojavi se nejasen občutek izgube, ki je neoprijemljiva in zanjo ne obstajajo rituali žalovanja /2/. Sčasoma postane želja po otroku vse močnejša in nestrpnost se stopnjuje. Pogosto se partnerja začneta izogibati prijateljev in sorodnikov, ki imajo otroke. Srečanje z otrokom je zanju preboleče, saj ju nenehno spominja na lastno prikrajšanost. Nekateri pari pa se pretirano čustveno vežejo na tujega otroka iz okolice in mu posvečajo vso svojo pozornost. Na ta način poskušajo zadovoljiti svoje neuresničene želje. V mnogih primerih občutita partnerja sebe kot splošno nesposobna ali celo invalidna. Nezmožnost imeti otroka enačita z zmanjšano maskulinostjo oz. femininostjo /10/. Starševstvo je za spolno identifikacijo pomembnejše pri ženski kot pri moškem /13/. Deutscheva meni, da lahko ženska - če ni sposobna poiskati ustrezne rešitve za psihične težave, ki spremljajo neplodnost - zaide v nevrotične motnje ali pride do spremembe njene osebnostne strukture (označene z intenziviranim narcisizmom in agresijo) /3,4/. Koropatnick, Daniluk in Pattinson (1993) so raziskovali oblike in načine spoprijemanja parov z neplodnostjo /8/. Ugotovili so, da so pri mnogih neplodnih parih kot posledica neplodnosti prisotni: nizko samovrednotenje, občutki velike žalosti, depresija, večja medosebna občutljivost, težave s partnerjem, nezadovoljeno seksualno življenje in somatski simptomi. Zanimalo jih je, zakaj se nekateri pari odzovejo s tolikšnim stresom, medtem ko drugi relativno lažje sprejmejo neplodnost. Prišh so do spoznanj, da prilagoditev na neplodnost pozitivno korelira s pozitivnim samovrednotenjem, višjim socioekonomskim standardom in nižjo starostjo. Višji nivo anksioznosti in stresa, kot odgovor na neplodnost, pa je bil povezan z nizkim samovrednotenjem, nejasno spolno vlogo in višjo starostjo. Pari, ki so že dalj časa neplodni in so neplodnost sprejeli kot trajno, so poročali o nižjem stresu kot pari, ki so bili še v zgodnjih fazah preiskav in so neplodnost doživljali kot začasno in negotovo /8/. OSIBNOSTN« lASTNOSn PAROV Z ZAMNJSANO PLODNOSTJO NAMEN Z raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali se ljudje z zmanjšano plodnostjo, ki se zdravijo z umetno oploditvijo, razlikujejo v osebnostnih lastnostih ter stališčih do spolnosti, nosečnosti in poroda od parov, ki niso imeli težav z zanositvijo. Ob tem so nas zanimale še razlike med pari, ki so uspeli zanositi s pomočjo AIH metode - to je umetna osemenitev z moževim semenom - in tistimi, pri katerih metoda AIH ni bila uspešna. METODOLOGIJA OPIS VZORCA Prvo in drugo skupino smo dobili v UGK V Ljubljani v ordinaciji za neplodnost, kontrolno pa v materinski šoli. Sodelovanje v študiji je bilo prostovoljno. V prvo skupino smo uvrstili pare z zmanjšano plodnostjo, pri katerih med zdravljenjem z umetno oploditvijo žene z moževim semenom (AIH) ni bilo organskih ovir za zanositev, razen morebitnega negativnega postkoitalnega testa ali slabše kakovosti sperme, pa kljub temu niso uspeli zanositi po več kot štirikratnem ponavljanju AIH. Skupina je štela šestnajst parov. V drugo skupino smo uvrstili pare z zmanjšano plodnostjo, pri katerih med zdravljenjem z umetno oploditivijo ni bilo organskih ovir za zanositev, razen morebitnega negativnega postkoitalnega testa ali slabše kakovosti sperme in so zanosili v prvih štirih ciklusih. Skupina je štela osem parov. Tretja skupina je bila kontrolna. Vanjo so bili uvrščeni pari, ki so zanosili brez karšnekoli pomoči. Žene so bile prvorodke, stare 25 let in več. V analizo rezultatov smo zajeH sedemnajst parov. 10 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 95/4 INSTRUMENTI 1) Anamnestični vprašalnik Sestavljen je bil za interno uporabo. Vsebuje vprašanja o: • izvorni družini, • ozračju v njej, • šolanju in obdobju pubertete, • spolnosti, • doživljanju sedanje partnerske zveze, • odnosu do nosečnosti, • reakcijah na neplodnost, • stališčih do umetne oploditve in posvojitve, • dobljeni in pričakovani pomoči, • doživljanju postopka zdravljenja. Dodan je datum prvega obiska v ordinaciji za neplodnost in izvidi nekaterih ginekoloških preiskav. Pri kontrolni skupini smo vprašanja o reakcijah na neplodnost izpustili, nekatera vprašanja pa prilagodili. 2) Vprašalnik stališč do nosečnosti, poroda in spolnosti (S-S-G) - Ein Fragebogen zur Messung von Einstellungen zu Schvyangerschaft, Sexualität und Geburt (Lukesch in Lukesch, 1976). Uporabili smo slovenski prevod vprašalnika, s katerim ugotavljamo stališča do spolnosti, nosečnosti in poroda. Vsebuje 70 trditev. Preiskovanec se opredeli, ali se s trditvijo strinja ali ne, tako da obkroži ustrezno številko na kontinuumu od -3 do +3. Rezultat je prikazan s petimi spremenljivkami: 1. odkrito odklanjanje nosečnosti (OA) 2. strah pred poškodovanjem otroka (VA) 3. odklanjanje dojenja (AS) 4. strah pred porodom (GA) 5. stališča do spolnosti (ES) OSEBNOSTNE LASTNOSTI PAROV Z ZAAANJŠANO PLODNOSTJO 11 3) Osebnostni vprašalnik (MMlPI-2) - Minessota Multiphasic Personality Inventory To je psihodiagnostični test, s katerim ugotavljamo osebnostno strukturo. Uporabili smo slovenski prevod vprašalnika. Vsebuje 567 trditev, na katere preiskovanec odgovarja s TAKO JE ali NI TAKO. Poleg profila kliničnih lestvic vsebuje še veljavnostne, vsebinske in nekatere dodatne lestvice. Je eden najpogosteje apliciranih testov. POSTOPEK Par smo seznanili s potekom in vsebino raziskave in poprosili za sodelovanje. Raziskava je bila sestavljena iz dveh delov: prvi je bil anamnestični intervju, drugi pa reševanje dveh psiholoških vprašalnikov. Par smo razdelili, tako da je eden odgovarjal na prvi del, drugi pa ločeno reševal drugega. Nato sta se partnerja še zamenjala. Tako zbrane podatke smo statistično obdelali s statističnim programom CSS. KVANTITATIVNA IN KVALITATIVNA ANALIZA Tabela i: Prikaz statistično pomembnih razlik med 1. in 3. skupino v odgovorih na S-S-G (P<0,10) Neodvisna spremenljivka: skupina 1 = 1. skupina 2 = 3 sk upina spremenljivke 2-smerni p-nivo NI N2 aritm. aritm. St. dev.l St. dev.2 t-test sred.l sred.2 strah za otroka 3.015 0.004 32 34 78.3438 67.4706 18.03153 10.51186 strah pred porodom 4.202 0.000 32 34 17.3125 13.4118 4.16156 3.35855 12 PSIHOLOŠKA OBZOWA - HORIZONS OF PSYCHOLOOY 95/4 Tabela Z: Prikaz statistično pomembnih razlik med Z. in 3. skupino v odgovorih na S-S-G (P<0,10) Neodvisna spremeni 1 = 2. sku] 2 = 3. sku] ivka: skupina 3ina 3ina spremenljivke 2-smerni t-test P-nivo NI N2 aritm. sred.l aritm. sred.2 St. dev.l St. dev.2 odkrito odklanjanje nosečnosti 1.873 0.067 15 34 38.3333 33.8824 6.52103 8.10449 strah za otroka 2.814 0.007 15 34 77.6667 67.4706 14.08478 10.51186 strah pred porodom 3.485 0.001 15 34 17.3333 13.4118 4.20317 3.35855 stališča do spolnosti 1.885 0.066 15 34 36.3333 32.2647 6.88338 6.99917 V tabeli so predstavljene statistično pomembne razlike med skupinami. Vidimo, da med preiskovanci prve in druge skupine (to so pari, ki se zdravijo zaradi težav z zanositvijo) ni pomembnih razlik, razlikujejo pa se od preiskovancev kontrolne skupine. Eksperimentalni skupini kažeta pretirano zaskrbljenost za otroka in močnejši strah pred porodom. V drugi skupini, kjer so med zdravljenjem uspeli zanositi, smo ugotovili še odkrito odklanjanje nosečnosti in negativna stališča do spolnosti. Tabela 3; Prikaz statistično pomembnih razlik med 1. in Z. skupino v odgovorih na MMPI-Z (P<0,10) Neodvisna spremenljivka: skupina 1 = 1. skupina spremenljivke 2-smerni t-test p-nivo NI N2 aritm. sred.l aritm. sred.2 St. dev.l St. dev.2 Harris-Lingoes podlestvice psihična medlost -2.014 0.050 30 14 49.6333 55.2143 8.96923 7.57708 zavrta agresivnost 1.778 0.083 30 14 47.0000 41.0000 10.94185 9.17354 šibak ego-hotenje -1.684 0.100 30 14 49.1667 53.3571 6.52361 9.79487 OSEBNOSTNE LASTNOSTI PAROV Z ZAAANJSANO PLODNOSTJO !3 Tabela 4: Prikaz statistično pomembnih razlik med 1. in 3. skupino v odgovorih na MMPI-2 (P<0,10) Neodvisna spremeni 1 = 1. sku 2 = 3. sku [ivka: skupina 5ina pina spremenljivke 2-smerni t-test p-nivo NI N2 aritm. sred.l aritm. sred.2 St. dev.l St. dev.2 klinične lestvice psihopatija -2.063 0.043 30 34 44.4667 48.8824 8.34487 8.71698 psihastenija 1.734 0.088 30 34 50.8667 46.6471 10.88413 8.55953 dodatne letvice ego moč -2.546 0.013 30 34 45.6333 50.9706 8.78668 7.98668 vsebinske lestvice strah 2.157 0.035 30 34 55.7000 49.1471 14.26631 9.86924 negativni terapevtski indikatorji 2.980 0.004 30 34 53.7333 46.6765 10.73805 8.16022 Harris-Lingoes podlestvice histerija telesne pritožbe 1.761 0.083 30 34 53.9000 48.8824 13.94163 8.49872 psihopatološke deviacije družinska nesloga -1.812 0.075 30 34 47.4333 51.5882 9.73328 8.61682 problemi z avtoritetami -2.489 0.016 30 34 48.0000 53.3529 8.96353 8.23843 socialna ravnodušnost -1.902 0.062 30 34 51.9000 56.0882 8.96487 8.63526 shizofrenija šibak ego - inhibicija 1.861 0.068 30 34 55.1667 49.7647 13.25371 9.89968 14 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 95/4 Tabela 5." Prikaz statistično pomembnih razlik med 1. in 3, skupino v odgovorih na MMPI-2 (P<0,10) N spremenljivke eodvisn 2-smerni t-test a spn 1 =; 2 =: p-nivo jme 1. si 3. si NI nI j cup