ttns oiec SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovcc, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 15. XI. 1985, LETO XXV, ŠTEVILKA 16 Skupnost osnovnih šol občine Domžale: J Potrebna, 1 vendar I doslej manj I od pri-I čakovanj Ob ustanovitvi skupnosti osnovnih šol pred nekaj leti se je pokazalo, da je volja ustanoviti skupnost v različnih šolskih okoljih različna, saj se je razpoloženje do te asociacije, ki naj bi pomenila poenotenje vsebine dela v šolstvu — gibalo od pozitivnega do odklonilnega. Ob tem je res, da se je potreba po ustanovitvi takega telesa kazala' že dalj časa tako za področje administrativnega, knjigovodskega in finančno-računovodskega dela. Potreba se je pokazala tudi po poenotenju meril delitve OD, enotnejšega oblikovanja delovnih razmerij, ves čas so se kazala vprašanja različnega kreditiranja stanovanjskih potreb šolnikov, motile so različne možnosti za počitnikovanje, različna so bila gledanja na sklad skupne porabe in podobno. Čeprav so nekatera področja prav nujno narekovala enoten pristop in enotno razreševanje nakopičenih vprašanj do razrešitve, tega ni. Po politični akciji, s katero se niso prav vsi strinjali, je bila po uspelem referendumu med šolniki sprejeta taka povezovalna oblika - Skupnost osnovnih šol občine Domžale; s točno opredeljeno vsebino dela, programom. Vse to je vseboval tudi samoupravni sporazum. Po dveh letih obstoja Skupnosti osnovnih šolniki ugotavljajo, da le ta osnovnih pričakovanj ni uresničila in je bila ta tema zato tudi že predmet obravnave na zborih domžalske občinske skupščine. Po celovitem pretresu vprašanj (pojavljajo se zlasti vprašanja o potrebi nove organiziranosti), so delegati pooblastili posebno medzborovsko komisijo, ki naj pripravi predloge, kako naj Skupnost osnovnih šol preide vprašanja svoje delovne in siceršnje neuspešnosti. Ta medzborovska komisija se je sestala večkrat, ugotovljeno pa je bilo, da oblika organiziranosti in razprave o njej nikakor niso in ne smejo biti primarne. Primarna je zagotovo potreba, da se za šole, ki navsezadnje vse reč s svojimi sredstvi tudi posedno financirajo, zagotovi uresničitev prvotno zastavljenih ciljev vsebine in programa dela. Ko bo to doseženo, je naposled manj pomembno, s katero organizacijsko obliko je bilo uresničeno. Na seji (pravzaprav sejah, ker jih je bilo več) so člani medzborovskega telesa ugotovili, da je povezovanje šol in poenotenje različnih del družbeno neobhodno. Vse, kar to poenotenje ovira, je treba oceniti in ovire odstraniti, posebno vlogo pri tem pa morajo imeti komunisti. O vsem tem, tudi o novi pravno ustreznejši organizacijski obliki — poslovni skupnosti, nima odločati nihče drug kot šolniki sami. Le-ti naj se ponovno opredelijo ali sploh so za poslovno skupnost, ali menijo, da jim bo ta lahko zagotovila uresničenje osnovnih ciljev. Skupnost osnovnih šol — takšna kot je, svoje vloge doslej ni uresničila, zato je stvar šolnikov, da se o njej izrazijo in če jo želijo (tudi z razširjenimi pristojnostmi in delokrogi), potem se bodo zanjo tudi izrekli. M. Brojan Mladi na komemoraciji v Domžalah so prižgali svečke v spomin na padle v NOB. Obiskali pa so tudi grobišče in spomenike NOB. Na sliki: najmlajši pred spomenikom in ob grobovih v Radomljah... Ob dnevu republike: m Osrednja I občinska proslava Vse občane obveščamo, da bo letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu republike v Mengšu V TOREK, 26. 11. 1985 V KULTURNEM DOMU. Sodelovala bo Mengeška godba pod vodstvom Francija Lipičnika, Mešani pevski zbor pod vodstvom Tomaža Habe-ta, Folklorna skupina pod vodstvom Brede Kurzvveil in recitatorji. Scenarij za osrednjo prireditev je pripravil Tomaž Habe. Udeležite se. praznovanja ob dnevu republike v čim večjem številu, saj je scenarij še posebno skrbno in zanimivo pripravljen! Programsko-volilna konferenca OK SZDL Domžale Letošnja programsko-volilna konferenca OK SZDL Domžale bo enako, kot prejšnja leta priložnost, da ugotovimo, kako je Socialistična zveza s svojimi aktivnostmi prispevala k uresničevanju vrste nalog, ki so jih narekovale zahtevne družbene razmere. Oceniti moramo, koliko so k temu prispevali delavci, delovni ljudje in občani, ki so preko svojih družbenopolitičnih in družbenih organizacij in združenj sodelovali pri reševanju bistvenih vprašanj našega razvoja. Kljub ugotovljeni zelo razvejani dejavnosti Socialistične zveze, vrsti sej, sekcijskih razprav, posvetov, bomo na konferenci ocenili, ali so doseženi rezultati odsev vloženega truda, obenem pa bomo morali tudi odgovoriti na vprašanje, kako je Socialistična zveza kot najširša množična organizacija delovnih ljudi in občanov in kot fronta organiziranih socialističnih "sil tudi v tem letu z razvijanjem demokratičnih oblik delovanja omogočala, da so bile bolj .upoštevane pobude delovnih ljudi in da so se dogovori izkazovali tudi v konkretnih aktivnostih. Enako so svoje delo v letošnjem letu analizirale tudi krajevn konference SZDL, ki so svoje programsko-volilije konference izpeljale v oktobru in novembru, obenem pa s svojimi programskimi usmeritvami za delo v letu 1986 podale dobro osnovo za pripravo predloga programske usmeritve OK SZDL Domžale. Predsedstvo občinske konference SZDL Domžale je na 32. seji obravnavalo potek kadrovskih priprav na letošnjo programsko volilno konferenco in na osnovi predlogov evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v občinski organizaciji SZDL v temeljnih okoljih ter mnenj ustreznih organov sprejelo naslednji SKLEP: Občinski konferenci SZDL Domžale se predlaga, da c/za najodgovornejše funkcije v OK SZDL Domžale izvolijo.' za predsednika: VERA VOJSKA, roj. 1953, predmetn učiteljica, stan. v Dobu, Prešernova 10, članica predsedstva Krajevne konference SZDL Dob. Opravljala je že funkcijo predsednice Občinske konference ZSMS Domžale, funkcijo predsednice zbora krajevnih skupnosti SO Domžale, trenutno pa opravlja drugo mandatno obdobje funkcijo sekretarja OK SZDL Domžale. za podpredsednika: VILJEM DRŽANIČ, roj. 1935 ing. organizacije dela, stanuje v Domžalah, Blejčeva 15, član predsedstva Krajevne konference SZDL Simona Jenka Domžale. Opravljal je že dolžnost predsednika Izvršnega sveta SO Domžale, je vodja delegacije za zbor KS v KS Simona Jenka. Zaposlen kot direktor LB Domžale, opravlja funkcijo podpredsednika O K SZDL Domžale. MIRO U KM AR, roj. 1947, višji upravni delavec, stanuje v Domžalah, Adamičeva 9, član predsedstva Krajevne konference SZDL Slavko Šlander Domžale. Opravljal je že dolžnost sekretarja IS SO Domžale in Ljubljana Center ter sekretarja OK SZDL 'Domžale. Zaposlen je kot IPO Zavarovalnice Triglav, Enota Mengeš, opravlja funkcijo predsednika OK SZDL Domžale. za sekretarja: MARJAN GORZA, roj. 1944, visokokvalificirani orodjar, dokončal srednjo politično šolo, študent Pravne fakultete v Ljubljani (študira ob delu). Član predsedstva Krajevne konference SZDL Radomlje. Opravljal je funkcijo predsednika Zveze telesnokultur-nih organizacij občine Domžale, je član Predsedstva in Izvršnega odbora OK SZDL Domžale. Opravlja dela in naloge sekretarja Telesnokulturne skupnosti. O K SZDL Domžale Pregled evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v skupščini občine, republiki in federaciji ter republiških skupščinah, samoupravnih interesnih skupnostih(do30.X.1985 V današnji številki objavljamo pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij v skupščini občine, skupščini republike in federacije ter v skupščinah republiških SIS, ki so bili evidentirani do 30.10.1985, kar pomeni, da to še ni dokončni seznam, ker evidentiranje poteka do konca novembra 1985. Za skupščino SIS bomo objavili pregled v naslednji številki! Predsedstvo OK SZDL Domžale je dosedanje evidentiranje za nosilce najodgovornejših funkcij ocenilo kot uspešno, kljub temu do konca tega obdobja pričakuje še precej predlogov za nosilce najodgovornejših funkcij zlasti iz združenega dela. Pri tem je bilo ponovno opozorjeno na upoštevanje meril in kriterijev dogovorjene kadrovske politike, kakor tudi na zagotavljanje ustrezne strukture (mladi, ženske ...) tudi med nosilci najodgovornejših funkcij. Že v prejšnji številki ..Občinskega poročevalca" smo zapisali, da bomo za delegate, še v večji meri pa to velja za nosilce najodgovornejših funkcij, evidentirali in nato predlagali tiste, ki so brez cwtatei^|3£iae»Jjeni izvajati dolgoročni program gospodarske stabilizacije'in krepiti sjster.i socialističnega samoupravljanja. V zadnji fazi evidentiranja ter v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih, ko bomo oblikovali predloge možnih kandidatov, pa moramo upoštevati tudi to, kako so kandidati v svojih temeljnih okoljih že bili resnični prenašalci interesov vseh delovnih ljudi občanov, kako so s svojo vsakodnevno aktivnostjo na vsi področjih že upravičili naše zaupanje in je pravzaprav njihovo del tista osnova, na kateri smo gradili njihovo evidentiranje predlaganje za najodgovornejše funkcije. Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS zato pozivata vse delovne Iju in občane, zlasti pa osnevft^- organizacije sindikata, kakor tudi v krajevne organizacije SZDL, kot osnovne nosilce in usklajevali volilnih aktivnosti, da se do konca novembra vključijo v eviden ranje in da v sklopu tega evidentiranja posebno skrb namenijo tu evidentiranju za nosilce najodgovornejših funkcij. PREGLED EVIDENTIRANIH M02NIH KANDIDATOV ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠI H FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE EVIDENTIRANI ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Zap. Ime in priimek leto stanovanje zaposlitev št. rojstva 1. Viljem DRŽANIČ 1935 Brejčeva 15, Domžale LB Domžale 2. Janez LESKOV EC 1941 Vir, Hubadova 1 Tosama Domžale 3. Milan MAROLT 1949 Ljube Šercerja 2,Domžale SO Domžale 4. Stane MLAKAR 1935 Zavrti n.h., Mengeš Melodija Mengeš 5. Janez OTRIN 1930 Varškova 6, Domžale Termit Domžale 6. Matija SVOLJŠAK 1928 Kidričeva 27, Domžale Univerzale Domžale 7. Miro UKMAR 1947 Adamičeva 9, Domžale Zavar.skup.Triglav Mengeš 8. Vera VOJSKA 1953 Prešernova lo, Dob OK SZDL Domžale EVIDENTIRANI ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 1. Franc GNIDOVEC 1938 Domžale, Ihan 96 TOZD Prašičer.,lhan 2. Janez LESKOVEC 1941 Vir, Hubadova 1 Tosama Domžale 3. Marija MAJHENIČ 1947 Vir, Zoisova 4 a TO KO Domžale 4. Milan MAROLT 1949 Domžale, Ljubljanska 103 10 SO Domžale 5. Marjan SMOLNIKAR 1935 Vir, Cojzova 32 samostojni obrtnik 6. Matija SVOLJŠAK 1928 Kidričeva 27, Domžale Univerzale Domžale 7. Miro UKMAR 1947 Domžale, Adamičeva 9 Zavar.skup.Triglav Ivanka ZAJC-ČERNE Mengeš 8. 1939 Domžale, Mačkovci 32 Napredek Domžale EVIDENTIRANI ZA SEKRETARJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 1. Lado GORIC AN 1950 TrojanS 33 SO Domžale 2. Miran JEREB 1953 Groharjeva 4, Kamnik SO Domžale 3. Anton ORE L 1952 Kamniška 12, Domžale SO Domžale EVIDENTIRANI ZA PREDSEDNIKA ALI PODPREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 1. Franc ARNUŠ 1955 Zrinjskega 15, Vir Tosama Domžale 2. Alfonz AVBELJ 1922 Kajuhova 10, Domžale upokojenec 3. Miroslav BIRK 1953 Marokova 1 a, Moravče Papirnica Količevo 4. Marko HRIBAR 1920 Zadružniška 25, Mengeš upokojenec 5. Angelca KR Ž AN 1933 Murnova 5, Mengeš SO Domžale 6. Franci MUŠIČ 1936 Mlakarjeva 8, Trzin samostojni obrtnik 7. Jože POGAČNIK 1916 Prešernova 43, Domžale upokojenec EVIDENTIRANI DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Zap Ime in priimek leto stanovanje zaposlitev št. rojstva 1. Alfonz AVBELJ 1922 Kajuhova 10, Domžale upokojenec 2. Ljubo ARSOV 1944 Ljubljanska 103, Domžale Napredek Domžale 3. Sonja BERUS-FERBEZAR 1954 Župančičeva 1, Kamnik OŠ V.Perka Domžale 4. Brane BERNOT 1951 Prešernova 55, Domžale Helios Domžale 5. Miroslav BIRK 1953 Marokova 1a, Moravče Papirnica Količevo 6, Herman BREZNIK 1931 Vodovodna 21, Domžale Trak Mengeš 7. Franc CIGLAR 1951 Tunjiška 2a, Kamnik Slovenijales Radom. 8. Simon ĐURETIĆ 1948 Ljubljanska 89, Domžale SKUŠ Domžale 9. Viljem DRŽANIČ 1935 Brejčeva 15, Domžale LB Domžale 10. Bogdan FLORJANČIČ 1963 Gubčeva 1, Vir Tosama Domžale 11. Breda HABJAN 1965 Mengeška 39, Trzin študentka 12. Marko HRIBAR 1920 Zadružniška 25, Mengeš upokojenec 13. Metka JERETINA 1949 Sr Jarše 38 a, Domžale Tosama Domžale 14. Vinko KEPEC 1951 Zalog pod Trojico 5 Induplati Jarše 15. Albin KLEMENC 1917 Prešernova; Radomlje upokojenec 16. Dragica KOLENC 1926 C.padlih borcev 56,Domž. upokojenka 17. Anton KOS 1925 Sp. Prapreče 17 upokojenec 18. Štefan MARKOVIČ 1958 Prešernova 10, Mengeš OS ZSS Domžale 19. Simon MAVSER 1968 Gostičeva 59, Nožice dijak 20. Milojka MODRIJAN 1945 Šubljeva 13, Domžale Skupščina SR Slov. 21. Maruša MURNI 1950 Radomlje.Radom.č. 27 Tosama Domžale 22. Franc MUŠIČ 1936 Mlakarjeva 8, Trzin samostojni obrtnik 23. Božo PAJEP 1962 Erjavčeva 8, Vir Papirnica Količevo . 24. Sonja PERNE-ŠKARJA 1941. Lobodova 6, Kamnik ZD.TOZD Zobozdrav. 25. Jože POGAČNIK 1916 Prešernova 43, Domžale upokojenec 26. Slavko POVŽ 1921 Mala loka 2 upokojenec 27. Ciril SESEK 1942 Radomlje, Radom.č. 3 Napredek Domžale 28. Stana STOPAR 1943 Lukovica 33 a OŠ J.Kersnik Brdo 29.Ema ŠKERJANC-OGOREVC1939 Škerjančevo 21,Radomlje OŠ O.Avbelj 30. Franc ŠKRJANC 1943 Pelechova 64,Preserje LEK TOZD Droge - Mengeš 31. Lado ŠKRJANEC 1932 Levstikova 19,Domžale Helios Domžale 32. Miro UKMAR 1947 Adamičeva 9, Domžale ZS Triglav Mengeš 33. Vera VOJSKA 1953 Prešernova 10, Dob OK SZDL Domžale 34. Bogdan ZUPAN 1961 Gostičeva 48, Nožice SO Domžale 35. Metka ZUPANE K 1942 Kovičeva 27, Domžale DU Domžale 36. Vanda ŽARGI 1963 Kidričeva 16, Mengeš UKC, Ljubljana EVIDENTIRANI ZA PREDSEDNIKA ALI PODPREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Zap. št. Ime in priimek leto rojstva stanovanje zaposlitev 1. Matija BLEJC 1948 Jelovškova 15, Mengeš Trak Mengeš 2. Franc GNIDOVEC 1938 Ihan 96, Domžale TOZD Prašičer.lhan 3. Janez JEGLIČ 1932 Prešernova 34, Domžale Helios Domžale 4. Metka JERETINA 1949 Sp Jarše 38/a, Domžale Tosama Domžale 5. Viktorija LOGAR 1953 Prelog 20, Domžale Univerzale Domžale 6. Igor LUBEJ 1947 Radom.č. 2, Radomlje Napredek TOZD Grosist Domžale EVIDENTIRANI ZA PREDSEDNIKA ALI PODPREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. Janez BIZJAK 1939 Brejčeva 28, Domžale Emona Ljubljana 2. Aleksander ČIČEROV 1949 Bergantova 1, Trzin Rep.komite za mednar.sod., Lj. JZ. Milan DEISINGER 1934 Rojska 21, Domžale Delo Ljubljana 4. Andrej DERMAL 1939 Peternelova 18, Domžale PTT Ljubljana 5. Janez DIMEC 1944 Loka, Na ulicah 6/a,Meng. UTOK Kamnik 6. Franc HABJAN 1923 Vodovodna 5, Domžale upokojenec 7. Stanislav ORAŽEM 1958 Ljubljanska 93, Domžale Papirnica Količevo 8. Avgust OREHEK 1927 Šaranovičeva 18, Vir Induplati Jarše 9. Slavko PIŠE K 1923 Murnova 15, Mengeš upokojenec 10. Aleksander RIHTAR 1926 Šolska ulica 1, Dob TO KO Domžale 11. Zvone SLOVNIK,st. 1938 Ihan 95, Domžale Marta Slovnik.lhan 12. Vinko STUPICA 1924 C.heroja Vasje 19,Moravče Termit,tozd Peskokopi ■i Moravče EVIDENTIRANI ČLANI SKUPŠČINSKIH IN ZBOROVSKIH KOMISIJ Zap. št. Ime in priimek leto rojstva stanovanje zaposlitev 1. 2. 3. 5. Pavla AVSEC 1951 Vera BANKO 1945 Danica BLEJC 1944 (kom. za družbeni nadzor) Milan DEISINGER 1934 (Kom.za odnose z verskimi skupnostmi) Andrej DERMAL 1939 Peternelova 18, Domžale (Kom.za razvoj krajevnih skupnosti) Zoisova 27, Vir Aškerčeva 1, Domžale Slamnikarska 27, Mengeš Rojska 21, Domžale 8. 10. 11. 12. 13. 14. Loka, Na ulicah 6a,Mengeš Zavrti 4, Mengeš Rakefova 30, Trzin Janez DIMEC 1944 (Kom.za komunalne zadeve) Peter GUBANC 1933 (Kom.za družbenoekonom.odn.] Anton JEROVŠEK 1941 (Predsednik ali član statutarno-pravne kom.) Vinko KEPEC 1951 Zalog pod Trojico 5 (Kom.za uresnič.zakona o združenem delu) Franc KERČ 1932 Podrečje 17, Domžale (predsednik kom.za razvoj krajevnih skupnosti) Mihaela KOLENC 1926 C.padlih borcev 56,Domž (Kom. za zadeve borcev) Edo KOROŠEC 1959 (Kom.za komunalne zadeve) Alenka KOVAČIČ 1957 (statutarno-prav. komisija) Engelbert LEDERER 1937 V.VIahoviča 1 a.Domžale Klavčičeva 8, Kamnik Triglavska 1, Radomlje Papirnica Količevo ' Termit Domžale Induplati Jarše Delo Ljubljana PTT Ljubljana UTOK Kamnik KZ Emona Domžale VSS RS Ljubljana Induplati Jarše Tosama Domžale upokojenka KS Domžale Induplati Jarše Papirnica, TOZD Plastenka t 15. Marjan MAJCEN 1929 Prešernova 4, Mengeš Melodija Mengeš (Kom za uresn.zakona o združenem delu) 16. Jože MLAKAR 1942 Hribarjeva 8, Mengeš INCE Mengeš (Kom. za družbeni nadzor) 17. Matko LIPOVSEK 1927 Gorenjska 4, Mengeš upokojenec (Kom.za zadeve borcev) Šubljeva 13, Domžale 18. Milojka MODRIJAN 1945 Skup.SRS Ljubljana 19. Albin PAVLIN 1920 Tabor 4, Domžale upokojenec (Kom. za razvoj KS) 20. Mitja PRINČIČ 1925 Reboljeva 42, Trzin upokojenec (Statu.prav.kom.) L.Šercerja 1, Domžale 21. Darja PLEŠE 1961 Induplati (Kom.za druž.ek.odnose) 22. Aleksander KOZARSKI 1937 Prečna 3, Domžale Elektroprojekt (Kom.kom.sistem) 23. Stane OMAHNA 1930 Taborska 12, Domžale 24. Matjaž REPNI K 1955 Slamnikarska 21 b, Mengeš Papirnica (Kom.za vol. in imen. ter administrativne zadeve) 25. JožeSEMPRIMOŽNIK 1948 Robbova21, Vir Papirnica 26. JožeSICHERL 1932 Depala vas 61, Domžale SMELT 27. Aleksander SKOK 1936 Jarčeva 12 IS Skup.SRS (Kom.za vloge in pritožbe) 28. Jakob SMOLNIKAR Zoisova 31, Vir (Kom.za prevent.in vzgojo v cest.prometuJ_ 29. Jože SMID Stritarjeva 21, Vir 30. Alojz ŠTEPEC 1943 Pristava 11, Mengeš (Kom.za ures.zakona o združenem delu) 31. Marjan TAVŽELJ 1935 Zavrti 11, Mengeš 32. Franc TEKAVEC 1941 (pred.Kom.za razvoj KS) 33. Viko TI ČAR (Kom.za druž.ek.odnose) 34. Janez ZIBELNIK 1928 Habatova 7 a, Trzin Bevkova, Vir Zavrti 5, Mengeš AgroemonaTOZD poljedel .goved. Elektroelement Izlake DSSS Lokacija Kamnik SO Domžale upokojenec EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA OPRAVLJANJE ODGOVORNEJŠIH FUNKCIJ V FEDERACIJI IN REPUBLIKI Zap. št. Ime in priimek leto rojstva stanovanje zaposlitev 1. V ZVEZNO SKUPŠČINO za delegata v zvezni zbor Janez KRALJ 1935 Kraigherjeva 15, Domžale za delegata v zbor republik in pokrajin Franci GERBEC 1943 Zormanova 11, Domžale l. V REPUBLIŠKO SKUPŠČINO za predsednika ali podpredsednika zbora občin Karel KUŠAR 1934 V.VIahoviča 2 b, Domžale za člana odbora za druž.polit, in komunalni sistem zbora občin Miro UKMAR 1947 Adamičeva 9, Domžale za člana komisije skupščine Milan MAROLT " 1949 Lj.Šercerja 2, Domžale za člana odbora za finance zbora občin Janez KRALJ 1935 Kraigherjeva 15, Domžale za predsednika odbora za druž.ekon.odnose in razvoj Igor KRIŽMAN 1945 Bergantova 19, Trzin za člana zakonodajno pravne komisije Milojka MODRIJAN 1945 Šubljeva 13, Domžale Tosama Domžale Skup. SRS Ljubljana SO Domžale Zav.skup.Triglav Mengeš IS SO Domžale Tosama Domžale ASTRA, Ljubljana Skup.SRS Ljubljana za člana komisije za mednarodne odnose Štefan LONCNAR 1947 Pot za Bistrico 37,Dom žale UTOK Kamnik za člana odbora za finance zbora združenega dela Janez PIŽMOHT 1945 Vodnikova 6, Domžale Tosama Domžale 3. V SKUPŠČINE REPUBLIŠKIH SIS — kulturna skupnost za predsednika oz. podpredsednika oz- predsednika zbora uporabnikov Miroslav STIPLOVŠEK za člana organov Slavko PIŠEK za člana organov Marjan GREGORC za člana organov Cveta Zalokar—Oražem 1935 1923 1932 1960 Vodopivčeva 8, Domžale Murnova 15, Mengeš Zg. Jarše 13, Ljubljanska 93, Domžale F i I.fakulteta Ljub. upokojenec Tem.jav.tožilstvo,Lj. — Izobraževalna skupnost za podpredsednika oz. predsednika zbora uporabnikov Jernej LENIČ 1947 Sončna 4, Vir za člana odbora za OŠ Andreja JARC 1947 za člana odbora za OŠ Vera VOJSKA , 1953 Prešernova 43, Domžale Prešernova 10, Dob Delavska univerza -Knjižnica,Domžale IS SRS Ljubljana OŠ J.B.Tito Domžale OK SZDL Domžale — Raziskovalna skupnost za predsednika zbora izvajalcev Bogdan PODOBNIK 1933 za predsednika odbora za kadr.problematiko in informiranje Janko JERMAN 1933 Levstikova 5, Domžale za člana organov Milan TRBIŽAN 1935 Prešernova 1 a, Radomlje - Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja za predsednika ali podpredsednika skupščine Jernej LENIČ 1921 Tomšičeva 5, Domžale za člana organov Slavko BAJEC 1923 Kajuhova 11, Domžale — Skupnost socialnega skrbstva za člana organov Janez PEVEC 1943 — Telesno kulturna skupnost za člana organov Tone HRIBAR . 1945 C.XX št.19,Lj.-Moste Polje Helios Domžale Razis.skup. SRS Univerza v Lj.,FNT Lj. upokojenec upokojenec SO Domžale Kamniška 11, Domžale Ljubljanska 134,Domžale IUV Vrhnika TOZD usnjar.Šmartno — Zdravstvena skupnost za podpredsednika skupščine oz. predsednika zbora uporabnikov Marija PUKL 1950 Hubadova 2, Vir,Domžale — Skupnost socialnega varstva za predsednika skupščine Janko KRALJ 1943 Vodovodna 9, Domžale za predsednika komisije za sam.org. in nor.dejavnost Helena KERČ 1952 Tomšičeva 1, Domžale — Skupnost otroškega varstva za člana organov Miljana JANČIGAJ 1952 V.VIahoviča 2 b.Domžale Rep.svet ZSS Lj., Papirnica Količevo Tosama Domžale Skup.za zaposlovanje Domžale — Zveza stanovanjskih skupnosti za podpredsednika skupščine oz. predsednika zbora uporabnikov «, Vito HABJAN 1951 Kidričeva 18, Domžale Delo Ljubljana Spet težave z dostavo časopisa: Odgovorite nam, občani! Od vsepovsod se nam oglašajo občani, češ da spet ne dobivajo svojega in našega „Občinskega poročevalca". Povem naj, da v letošnjem letu izhajamo popolnoma po planu, t.j. razen dveh poletnih mesecev dvakrat mesečno. Do sedaj je, s tole pričujočo številko, izšlo skupno 16 številk. Naklada vsake številke časopisa je 13.900 izvodov. Te izvode, razen 750 izvodov, kolikor jih za vojake, rojake, različne organizacije in institucije ter druge zainteresirane po drugih občinah pošljemo z etiketo po pošti, naj bi prejela VSA gospodinjstva v naših krajih — po en izvod. Domnevamo, da — in domžalska PTT to trdi — vsa gospodinjstva v občini „Občinski poročevalec" tudi prejmejo. Za posamezno številko nam PTT zaračuna dostavo za okrog 13.200 izvodov. To pa pomeni, da je (NAJ BI!) prejelo prav toliko gospodinjstev svoj izvod časopisa in to brezplačno. Dostavo vsakega izvoda časopisa smo plačali, torej jih občani lahko tudi upravičeno zahtevate. Če jih slučajno ne prejemate ali če jih glede na datum v „glavi" časopisa prejemate z večjo ali veliko zamudo, sporočite nam pismeno ali telefonično (721-686) z vsemi potrebnimi podatki: imenom, priimkom, naslovom, datumom pretirane zakasnele dostave. Sporočite seveda tudi izostanek dostave glasila. Le tako bomo lahko urgirali na pristojnih mestih. Ker so problemi z dostavo čedalje večji, bomo le z vašo pomočjo skušali doseči večji red. Uredniški odbor „Občinskega poročevalca" O K SZDL DOMŽALE k napredek trgovsko gostinska DO JjT^ NAPREDEK Komisija za delovna razmerja TQZD Opremotehna objavlja proste delovne naloge: 1. TAJNICA TOZD OPREMOTEHNA Pogoji: — srednja šolska izobrazba — znanje strojepisja — dve leti delovnih izkušenj 2. POSLOVODJA TRGOVINE MEBLO Pogoji: — poslovodska šola — dve leti delovnih izkušenj — deljen delovni čas 3. MESAR-SEKAČ jPogoji: — K V mesar — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo objavlja proste delovne naloge: 1. KUHAR Pogoji: — KV kuhar — eno leto delovnih izkušenj 2. NATAKAR Pogoji: — KV natakar — eno leto delovnih izkušenj 3. POMIVALKA POSODE Pogoji: — dokončana osnovna šola — tri mesece delovnih izkušenj 4. SNAŽILKA Pogoji: — NKV delavka SmS Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oddajo prijave s dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski službi DO, ali pošljejo na naslov: TGDO NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64. Razgovor s sekretarjem predsedstva OK ZKS Domžale - Ljubom Arsovom: Perspektive so v zaupanju v lastno znanje V uresničevanju aktualnih zadolžitev v ZK so tudi komunisti naše občine pregledali delo v mnogih osnovnih organizacijah, opravili petero obiskov delovnih organizacij (Helios, Tosama, SGD Beton - TOZD Gradnje, Indu plati ter Papirnica), seveda pa so spregovorili tudi o vseh tistih gospodarskih in družbenopolitičnih aktualnostih, ki zavirajo boljše uresničevanje zastavljenih ciljev. Ljubo Arsov, sekretar predsedstva OK ZKS Domžale^je bil tokratni sogovornik: Kakšen je bil namen obiskov članov Predsedstva občinskega komiteja v nekaterih delovnih organizacijah? Namen naših obiskov je bil v tem. da ugotovimo, kako organizacije združenega dela v naši občini ugotavljajo ali so še (in kakšne so) možnosti za izboljšanje deia ob večjem aktiviranju lastnih moči; ne glede na to, da se poslabšujejo pogoji gospodarjenja. Preverjali smo zato razvojna vprašanja (ker je čas priprav na srednjeročne plane) in to ali so dovolj tehtno proučili realne možnosti, da bi v večji meri uresničili zastavljene cilje. Eden od namenov obiskov je bil tudi ugotoviti, kakšne so po posameznih kolektivih perspektive razvoja za prihodnje... Ugotovili smo, da ima le Helios Domžale prijavljeno izvozno investicijo, kije bila obravnavana na regionalni komisiji za oceno investicij in za katero so vse možnosti, da pridobijo zanjo kredit IFC. Pri obravnavah teh vprašanj želimo na prvem mestu dati poudarek lastni pameti in njeni večji uveljavitvi v prihodnje. V obiskanih delovnih organizacijah imajo organizirane razvojne službe. Težave pa so v pridobivanju ustreznih in predvsem strokovno usposobljenih kadrov za te službe. Ali ste ob obiskih DO ugotovili, da so kljub zaostrenemu gospodarjenju vendarle še možnosti za večjo u velja vi-ter lastne pameti, lastnih moči in ustvarjalnosti? Ugotovili smo, da imajo vse tovarne prostorske možnosti za nadaljnji razvoj. Drugo: s prestrukturiranjem določenih kadrov in strokovnim usposabljanjem delavcev, ki imajo bistven vpliv na kvaliteto proizvodnje, še domala povsod lahko izboljšujejo kvaliteto in s tem konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Tretje, kar želim poudariti, pa je glede na vse ugotovljeno, naslednje: domala v vseh DO imajo perspektivne programe za modernizacijo proizvodnje, posodobitev tehnološke opremljenosti in na- meniti večjo pozornost tržnim raziskavam. Povsod so tudi ugotovili, daje perspektiva in možnost le v izvozu (zaradi nemotene proizvodnje in ne samo zaradi pridobivanja deviznih sredstev). Ovira za nadaljnji razvoj so sredstva. Le teh ni, kreditov je tudi vse manj. Kaj storiti, da bi vsaj v prihodnje zmogli narediti opaznejše korake naprej? Ugotovili smo, da imajo vse tovarne prostorske možnosti za nadaljnji razvoj. Težave pri zagotavljanju finančnih virov obstajajo, ker je prisotnost tujih virov vse bolj simbolična. Glede na sedanje stanje odpisanosti opreme pa je povsod nujna posodobitev tehnologije, ker je nemogoče pospeševati oz. intenzivirati stopnjo izvoza pri sedanji razvitosti tehnologije naših DO. Tehnološka opremljenost postaja cokla vseh izvoznih prizadevanj. To je neizpodbitno dejstvo in glavna ovira, da v tujino prodajamo vse teže. Na starih strojih zvečine ne moremo več dosegati potrebne izvozne kakovosti. Kaj kažejo trenutni rezultati v gospodarjenju naših delovnih organizacij? Kaj bi kazalo v teh razmerah posebej podčrtati? Domžalsko gospodarstvo je v devetih mesecih pri izvozu doseglo 15 odstotno povečanje. Pomembnejše organizacije, ki so prispevale k.takemu povečanju izvoza so Lek Mengeš, Papirnica Količevo, Slovenijales Radomlje, Helios Domžale, Induplati Jarše, Tosama Vir in Toko Domžale. To dejstvo pomeni materialno osnovo pri nadaljnjem uveljavljanju njihovih prizadevanj na domačem in tujem trgu. Med največjimi izvozniki na klirinško področje pa se ponovno pojavljajo Induplati Jarše, Helios Domžale in Toko Domžale. Taki obiski, kot so bili obiski Predsedstva OK ZKS v delovne organizacije, so tudi priložnost za ocene organiziranosti delovanja osnovnih organizacij ZK v sedanjih pogojih gospodarjenja. Konkretno: v SGD Beton TOZD Gradnje Domžale smo ugotovili,da je osnovna organizacija ZK glede na to, da imajo v tej TOZD izgubo, zelo pasivna, kar pa v tej situaciji nikakor ne bi smela biti! Ugotavljamo pa, da v organizacijah združenega dela, ki imajo dobre gospodarske rezultate (Helios, Tosama, Induplati) delo komunistov pomeni pozitiven ustvarjalen prispevek k tem rezultatom, komunisti pa so tudi vzgon za pozitivna gibanja vnaprej. Posebej je treba poudariti*da so vodstveni in strokovni delavci tam, kjer je gmotna osnova, znah izrabiti sedanje tržne razmere in uspeli obdržati raven proizvodnje ter gospodarjenja na zadovoljivi ravni. Težave so velike še posebej v tistih DO, kjer se pojavljajo izgube. SGD Beton TOZD Gradnje ste že omenili... S problemi izgub se soočajo tudi delavci v Papirnici Količevo, ki je tudi sicer najbolj zadolžena OZD zaradi vlaganj v preteklosti. Da bi lažje odplačevala sedanje dolgove, načrtuje nadaljno modernizacijo, saj bo tako lahko dosegla boljšo kvaliteto, zaradi te večji izvoz in ugodnejše rezultate, kot posledica pa bo tudi vračanje kreditov in odplačevanje obveznosti lažje. V Papirnici Količevo ne gre le za te težave... V Papirnici Količevo se srečujejo tudi s problemom, da v eni TOZD ni uspel referendum za statusne spremembe v delovni organizaciji, pogojene s spremembami zakonodaje, in so nujne za lažje premagovanje sedanjih težav. Zato so bili na posebni seji izpostavljeni vzroki za neuspeh refe- -rendum in obnašanje posameznikov v tej situaciji. Odgovornost komunistov namreč je, da spoznajo skupne interese delovne organizacije, da z argumenti prepričajo sodelavce, da se le v sožitju vseh v delovni organizaciji, lahko uresničujejo tudi cilji posameznih temeljnih organizacij. Tovariš sekretar, delujete v trgovski delovni organizaciji. Kakšen je položaj trgovine oz. kako je s preskrbo ... Slab ekonomski položaj trgovine je povezan z dolgoletno zamrznjeno maržo, tako da danes ni sposobna s tako majhno akumulacijo pokrivati velikih potreb po trajnih obratnih sredstvih (pokrivanje zalog); kaj šele, da bi bila sposobna sama kaj večjega zgraditi ali investirati. Razumevanje družbenopolitične skupnosti Domžale, ki jo ima za trgovino, je le tej omogočilo, da vsaj nujne prodajne objekte v občini zgradimo in preko SIS za preskrbo zagotavljamo normalno preskrbo občanov domžalske občine. i Dedek mraz — za vse enako ali (spet) ne? Občinska konferenca SZDL Domžale je skupaj z Zvezo prijateljev mladine že pred leti pričela razmišljati o enotnem praznovanju oz. obdarovanju otrok v celotni občini, s katerim bi vsaj na tem področju preprečili neenakost. Navsezadnje je DEDEK MRAZ ZA VSE OTROKE SAMO DEDEK MRAZ. Tako je bil pred leti podpisan Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za novoletno praznovanje v naši obini, ki je dobra osnova za skupne aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij. Skupen cilj je bil, da v naši občini podpišejo sporazum vsi delavci in tako omogočijo vsem otrokom naše občine prisrčne kulturne prireditve z obiski dedka Mraza in skromno novoletno darilce (od 2 do 6 let), otrokom v osnovnih šolah pa velike kupe knjig za njihove šolske knjižnice. Žal nam toni v celoti uspelo, saj nekatere delovne organizacije še danes niso pristopile k temu sporazumu in na tak način onemogočajo njegovo uresničevanje- Ker je med njimi morda tudi vaša delovna organizacija, smo sy odločili, da se v letošnjem letu še enkrat poizkusimo pogovoriti z delavci, da se vključijo in tudi svojim otrokom omogočijo obisk teh prireditev, ki bodo, tako kot lani, tudi letos v vseh krajevnih skupnostih. Želimo jim omogočiti srečanje z dedkom Mrazom, za katerega živijo ne le tega dne, ampak vsaj mesec dni prej; ob tem obujajo spomine nanj vsaj še mesec potem. Naj bo naš skupni prispevek, da bo dedek Mraz pokukal v sleherno krajevno skupnost, da bo izmenjal nekaj besed o pridnosti tudi z malčkom v Veliki vasi in cicibanko iz Zlatega polja. Res naj ne bo pomembno, kje delata njen oči in mamica, ki sta doma inse vsak dan trudita iz zemljvpridobiti kar največ. Tudi to je bil in je cilj tega sporazuma, saj so bili navadno ti otroci največkrat prezrti, saj njihovega praznovanja ni priredila nobena delovna organizacija. Odločili se bomo za pristop k samoupravnemu sporazumu in tako vsem v vrtcih omogočili ogled lutkovne igrice, ki so jim jo pripravile tovarišice ali pa dijakinje iz Vzgojiteljske šole. Šli bomo s svojim otrokom na kinopredstavo, ki bo delno financiranja tudi iz sredstev, ki jih bomo mi namenili v ta fond in nenazadnje, potiho se govori, da bo dedek Mraz letos s svojim spremstvom že drugič prišel na domžalske ulice. Ne bomo pozabili peljati svojih malčkov tudi takrat, da vidjo veselih oči svojega dedka Mraza. Kot ste lahko prebrali, govorimo predvsem o kulturnih prireditvah, kajti naš cilj je, da vsaj v teh dneh približamo te prireditve slehernemu otroku, ki mu bo tudi letos dedek Mraz podaril skromno darilce, ki pa zanj sploh ni najpomembnejše. Za otroka je najpomembnejši stisk roke dedku Mrazu in njegova pohvala, kako pridni smo bili v letu 1985. Naj bo naš DA tudi prispevek darilom v veliki koš našega domžalskega dedka Mraza, iz katerega bo tudi vaš otrok preje/ svoje darilce... ' V.V. Vlak je v zadnjem času precej cenejši kot avtobus. Po obnovi Razbremenilnik Pšate so v mengeškem delu med sušnim Dež je namočil polja in napolnil — vsaj za silo — struge ceste med Mengšem in Domžalami pa bo tudi avtobusni in obdobjem očistili in nanovo uredili, tako da je še ena skrb manj studencev in rek, tako da je gornja slika samo še spomin na sušno avtomobilski promet varnejši in prijetnejši. Mengšanom pa se še pred jesenskimi poplavami, ki so nekdaj strašile po Mengšu. In obdobje. Hkrati pa tudi spomin na ljudi, ki so pomagali z vodo, ki vedrio kolca po vlaku. vendar se premika... jo znamo ceniti šele tedaj, ko je primanjkuje. Poročilo o realizaciji programa občinskega IV. samoprispevka Komisija za izvajanje programa IV. samoprispevka je na svoji redni seji dne 2.10.1985 obravnavala poročilo o uresničevanju programa za čas od 1. januar. — 30. september 1985 ter ugotovila, da' so v tem obdobju znašala referendumska sredstva: - v prihodkih 225.220.954,50 din - v odhodkih _106.361.853,00 din - prosta sredstva na dan 30.9.1985 118.859.101,50 din \ Kam bodo šla prosta sredstva? j- Vsa prosta sredstva so namenjena I za zagotavljanje sredstev za naložbo j!.,vrtec v Mengšu" (zagotovitev sred-' ste v v oktobru 1985) ter za kritje naložbe v objekt OŠ Edvard Kardelj Trzin. i Podatki o trzinski šoli I V letošnjem letu smo zaradi enega od ključnih objektov IV. samoprispev-I ka - to je novo popolno osnovno šolo I Edvarda Kardelja v Trzinu, katera je \ bila ocenjena v programu samoprispevka na vrednost 200.000.000 j din po cenah na dan 1.1.1984, J končna vrednost objekta pa bo znašala blizu 350.000.000 din. Povečana investicijska vrednost je predvsem rezultat precejšnjega dviga cen v gradbeništvu v času gradnje šole ter nekaterih nujnih sprememb med samo grad-| njo kot je npr. ogrevanje na trdo ! gorivo (in ne na plin, kot je bilo I prvotno predvideno), dodatno zago-|l tavljanje prometne varnosti otrok v prihodu in odhodu iz šole, ureditev hišniškega stanovanja ter priprava primernega prostora za zobozdravstveno ordinacijo. Izvajalec del na šoli je bila DO Vegrad iz Titovega Velenja, opremo je dobavil Slovenijales Ljubljana, projektant Biro 71 Domžale (vodja objekta ing. Knavs), nadzorni organ pa Energoinvest Inženiring Ljubljana. Bojazen, da šola ne bi bila že si. septembrom oz. s prvim dne pouka polna (8 razredov po 2 oddelka), je bila odveč, kljub težavam ob občinskem odloku o novih šolskih okoliših. To in pa še perspektivna gradnja stanovanjskih objektov v novem Trzinu kaže, da je bila gradnja šole zelo upravičena, s prešolanjem otrok na trzinsko šolo iz Depale vasi iz OŠ Vencelj Perko Domžale in iz Loke pri Mengšu iz OŠ Matije Blejca Mengeš pa smo izboljšali pogoje za šolanje tudi v teh dveh šolah. Tudi kolektor Domžale - Trzin, na katerega se med drugimi porabniki priključuje tudi šola, je bil pravočasno zgrajen, njegova investicijska vrednost pa je znašala več kot 100.000.000 din (investitor SKIS Domžale iz komunalnega „dinarja"). Vrtec v Mengšu Drugi ključni objekt programa IV. samoprispevka je gradnja vrtca za 130 otrok v Mengšu, ki je bila začeta s; pripravljalnimi deli že v mesecu sep- tembru letos in naj bi bila zaključen poleti prihodnje leto. Vrata novega vrtca v Mengšu pa naj bi dokončno odprli 1.9.1986. Zmogljivost tega vrtca se je po načrtih spreminjala od prvotnih 256 otrok na 156 otrok in je bila končno določena na 130 otrok po 1. fazi predvidene gradnje. Sedanja zmogljivost 130 otrok naj bi zadoščala za sedanjo potrebo ter za potrebe naslednjih 5-10 let. Ob tem je težko upoštevati kakšen vpliv bodo na zasedbo vzgojnovarstvenih ustanov imele (oz. že imajo) ekonomske oskrbnine za predšolske otroke. Gradimo torej vzgojnovarstveni objekt s 6 oddelki, z večnamenskimi prostorom, centralno kuhinjo (zmogljivost 455 obrokov na dan) in centralno pralnico (zmogljivost 186 kg perila na dan). Gospodarski del bo služil tudi za potrebe obeh vrtcev - starega in novega v Mengšu, Trzinu in Preserjah. Takšen program dviguje v okviru WO Domžale kvadrature gospodarskih površin s 50 na 70% od normiranih. Večnamenski prostor je dimenzioniran tudi za potrebe 2. faze gradnje vrtca s 4 oddelki. Skupna površina objekta znaša 1.261 m2 netto površin. Od 6. oddelkov sta namenjena 2 oddelka za starostno strukturo od 0-2 let, 1 oddelek za 2-3 leta ter 3 oddelki za starostno strukturo 3-7 let. Predračunska vrednost objekta znaša cca 260.000.000 din. Izvajalec del je SGP Graditelj Kamnik, vrtec je projektiral prav tako SGP Graditelj Kamnik, nadzor nad gradnjo objekta pa vrši Energoinvest inženiring Ljubljana. Ob prvih izkopih - zemeljskih delih so bili najdeni ostanki antične kulture, ki so bili pazljivo odstranjeni - vse to pa ni povzročilo kakršnihkoli večjih zamud. Dela so izvajali pod kontrolo Zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Z deli na temu objektu ni bilo možno pričeti že poleti kot snio najprej načrtovali, ker ni bilo na voljo zadosti finančnih sredstev. Vemo.daje pogoj za pričetek gradnje vsaj' 50 % zbranih sredstev samoprispevka od vrednosti celotne naložbe. Investicijski program za gradnjo vrtca v Mengšu je bil 2x obravnavan na Republiški komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji. Zanj ni bilo pridobljeno pozitivno mnenje zaradi prekoračitve minimalnih nor-1 mativov netto površin (za 8,6 % + večnamenski prostor) in ker pred- računska vrednost ni vsebovala askali-rane vrednosti. Zmogljivosti, potrebe ... Skupščina skupnosti otroškega varstva Domžale je na svoji seji dne 18.10.1985 to mnenje obravnavala ter sprejela povečanje investicijske vrednosti (na račun predvidenih podražitev). Programa gradnje vrtca samega pa ni spreminjala glede na intenzivno bodočo stanovanjsko blokovno (že v letu 1986 bo zgrajenih cca 100 novih stanovanj na Zavrteh) in individualno gradnjo kot tudi zaradi prehoda aktivnosti male šole in osnovnega šolstva na otroško varstvo. S tem opravičujemo potrebo po večnamenskem prostoru. Iz investicijskega programa je razvidno, da je v občini Domžale število vključenih predšolskih otrok v vrtec le 27,2 % od vseh predšolskih otrok in da je slovensko povprečje za leto 1983 znašalo 43,3 % zajetja otrok v WO. V KS Mengeš pa znaša ta % le 20% (brez upoštevanja mengeških otrok v drugih vrtcih). Tudi podatek, da je bilo v okviru WO Domžale v mesecu maju 1985 za Mengeš 96 nerešenih vlog,za sprejem v Domžalah pa le 20 nerešenih vlog govori o upravičenosti gradnje novega vrtca v Mengšu. Pridobivamo potrebno dokumentacijo za naprej V sklopu priprav na uresničevanje preostalega dela programa občinskega samoprispevka smo se predvsem usmerili na ppdobivanje tehnične dokumentacije. Tako smo že pridobili od IBT TOZD Projektivni biro Ljubljana »projektno dokumentacijo za prizidek k OŠ Radomeljske čete (nova kuhinja in večnamenski prostor). Trenutno pridobivamo soglasja za ta projekt, pripravljamo pa tudi razpisa za oddajo del. Objekt naj bi pričeli graditi prihodnje leto, saj nam je letos zmanjkalo sredstev. Prav tako je v končni fazi pri Biro 71 Domžale izdelava glavnih projektov za prizidek k OŠ Martin Koželj Dob. V izdelavo bomo oddali dokumentacijo za OŠ Janko Kersnik Brdo, kjer se srečujemo s precej težko in problematično lokacijo prizidka. Kot je že znano, je projektna dokumentacija za prizidek OŠ Josip Broz Tito Domžale že dalj časa pripravljena ter njena uresničitev čaka na sredstva iz samoprispevka. Izdelujejo tudi glavne projekte za Center srednjih šol na dveh lokacijah, kjer pa je predvidena lokacija telovadnice pri usnjarskem tehnikumu, ker se ta sooča tudi z načrti DO Toko, bo potrebno še dodatno usklajevanje med investitorjem - projektanti Biroja 71 in DO Toko. Ob vsem tem je potrebno pripomniti, da že sedaj vidimo, da ne bo zadosti razpoložljivih sredstev za postavko iz programa občinskega samoprispevka „ureditev in sanacija obstoječih šolskih objektov v višini 40.000.000 din po cenah na dan 1.1.1984. V okviru te postavke smo nameravali razreševati probleme objektov v Radomljah, Dobu in Lukovici skupaj s sredstvi združene amortizacije pri Občinski izobraževalni skupnosti Domžale. Zato bo potrebno te objekte uresničiti vsaj do konca naslednjega srednjeročnega obdobja -to je do leta 1990. Prav tako bo potrebno izpeljati intenzivno vse aktivnosti pri zagotavljanju 50 % od investicijski vrednosti za naložbo v Center srednjih šol (50 % naj bi pokrivali iz sredstev občinskega samoprispevka ) Sredstva naj bi zbirali tudi preko posebnih izobraževalnih skupnosti usnjarske in kovinarske usmeritve kot tudi tistih delovnih organizacij, za katere srednješolski center izobražuje kadre. Kako je s programi gradenj v KS? V sklopu priprav na izdelavo srednjeročnih planov po KS za obdobje 1986-1990 tečejo tudi priprave za realizacijo programov v KS iz sjedstev viškov občinskega samoprispevka -tako naj bi 3/4 dotoka referendumskih sredstev v letu 1986 namenili za programe KS - na ta način naj bi namenili v letu 1986 KS skoraj 250.000.000 din, ki se naj bi sproščale po dvanajstinah vsak mesec nasled-« njega leta, naložbe pa naj bi pričeli uresničevati v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo vsaj 50% sredstev zbranih za posamezne namene. Kaj bo zgrajeno prihodnje leto? V prihodnjem letu planiramo uresničenje naložb: - dokončanje vrtca v KS Mengeš - gradnjo prizidka v OŠ Radomeljske čete - uresničenje programov KS iz viškov sredstev samoprispevka. Še vedno ni uspelo uresničiti preselitve tov. Cebokli iz objekta, ki moti poslovanje OŠ Vencelj Perko, v nadomestni objekt ob Krakovski cesti, saj še vedno tečejo sodni spori. Ta primer, ki se vleče od leta 1979, še enkrat dokazuje, da je potrebno pravočasno pričeti s pripravljalnimi deli (začenši z urbanistično dokumentacijo, odkupi zemljišč, itd.) pred pričet-kom gradnje. Ne glede na sodne odločitve pa menimo,da glede na veliko število podrtih objektov v občini Domžale vse od 1979. leta do danes brez enega samega sodnega spora, občina Domžale (oz. SKIS - Enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči) le ni edini krivec za nastalo stanje v tem primeru. V letošnjem letu so v skladu s sklepi zborov občinske skupščine in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale intenzivno ščitili premoženje v obstoječih objektih predvsem iz sredstev združene amortizacije, občasno pa tudi premeščali posamezne naložbe iz sredstev občinskega samoprispevka v smislu dobrega gospodarja: - zamenjali so streho na telovadnici pri OŠ Radomeljske čete (namesto sanacije ravne strehe prekrili s klasično večkapno streho) - sanirali streho pri telovadnici in veznem traktu pri OŠ Martin Koželj Dob - sanirali kletne prostore OŠ Janko Kersnik Brdo, katere je napadla goba ter sanirali prostore kuhinje - zamenjali fasado na OŠ Šlandro-ve brigade v Domžalah, saj je osnovna fasada po več kot 10 letih zaradi nekvalitetne izvedbe pričela odpadati - zgradili nov dimnik in postavili novo peč v "podružnični šoli Krtina, ob poizkusu sanacije izolacije za podstrešne bivalne prostore - preuredili centralno ogrevanje v podružnični šoli v Vrhpolju - izvedli izolacijo toplotnih mostov (betonskih stebrov) pri podružničnih šolah v Ihanu in Blagovici - začasno so sanirali dimnik v podružnični šoli v Dragomlju. Kot zelo kritično stanje se kaže centralno ogrevanje (kotli oz. peči) v OŠ Martin Koželj Dob ter OŠ Šlandro-ve brigade Domžale, saj je amortizacijska doba kotlov že dosežena, prav tako nam propadajo obrobe pri OŠ Josip Broz Tito. Tudi z dokončno ureditvijo centralnega ogrevanja v podružnični šoli v Dragomlju ne bo moč predolgo čakati. Zakaj toliko potreb po sanacijah ... Zgoraj navedena dela so v veliki meri tudi rezultat dejstva, da za šole zagotavljamo že mnogo let le 50% delež minimalne amortizacijske stopnje, čeprav je to republiški zakon dovoljeval in bo tudi še v prihodnje najverjetneje dovoljeval, bomo od leta 1986 — 1990 morali etapno priti na 100% obračun amortizacije; če bomo žaleli preprečiti prepad v pretežni meri s sredstvi občinskih samoprispevkov zgrajenih družbenih objektov. Stare šole — vsaka za svoj namen V okviru komisije IV. samoprispevka smo se v veliki meri ukvarjali tudi s starimi šolskimi objekti. Opuščeno staro šolo v Moravčah smo podrli; prav tako nameravamo podreti tudi staro šolo v Krašnji, ki ogroža varnost občanov; staro trojiško šolo, ki jo je tudi načela goba,*smo prodali kiparju Demšarju, ki bo uredil atelje, poleg tega pa pričakujemo, da bo postala ta stavba mesto žarišče določenega kulturnega dogajanja; v staro trzinsko šolo naj bi šla Avtotehna z delom proizvodnje računalnikov. Za staro šolo Olge Avbelj v Homcu ima že KS interesente - uporabnike; za staro šolo v KS Rova tudi že tečejo dogovori; staro šolo v Ožboltu naj bi Samoupravna stanovanjska skupnost preuredila v stanovanja; sanirana šola v KS Zlato polje bo služila teritorialni obrambi in KS; sanirana šola v Češnji-cah pa za šolo v naravi oziroma za zimovanje predšolskih otrok. Na podlagi podanega pregleda smo prepričani, da so s tem občani in delegati dobili dokaj natančen vpogled v uresničenje programa IV. občinskega samoprispevka v občini Domžale; izgradnja šole Edvarda Kardelja v Trzinu do postavljenega roka 1.9.1985 ter pričetek gradnje vrtca v Mengšu \ letošnji jeseni kot tudi predvideno giadnjo prizidka k OŠ Radomeljske čete pa nam je zagotovilo, da bomo zastavljeni program samoprispevka v največji možni meri uresničili. Predsednik komisije za izvajanje IV. samoprispevka Preskar Anton, dipl.ing. Resnično je morala biti voznikova žeja huda, hujša kot v V Mengšu gradimo in gradimo, nov blok že spet dokončujejo, starši veliko bolj brez skrbi. Žal prenekateri voznik iz ljubljanskega, puščavi, ko$ pravi ena izmed pesmL drugače ne bi parkiral svojega Tako bo spet nekaj Ljubljančanov, ki vse bolj pritiskajo na kamniškega ali moščanškega konca v Mengeš pridrvi z najmanj vozila kar na pločniku, z orodjem vred, in jo pobrisal v gostišče. Še obrobje, postalo Mengšani, drugo pa je, kako bo z drugimi dvojno dovoljeno hitrostjo, tako da tudi opozori/no tablo komajda dodatna pripomba: Ldpate ni nihče ukradel... skupnimi objekti. Fostajajo vse bolj tesni. vidi. Če jo sploh ... Ivan Sivec Naš razgovor: Šumijo gozdovi domači... Ob tednu varstva gozdov smo pripravili razgovor z direktorjem domžalskega obrata za kooperacijo Gozdarstvo Domžale ing. Ljubom Pavlovičem. Ing. Pavlovič je domačin, njegov poklic — diplomiran ing. gozdarstva - in ljubezen do gozdov sta ga seveda priklenila na najlepšo krajinsko slovensko značilnost. Gozdovi — kako neizmerno lep, miren, pa vznemirljivo skrivnosten svet je to. Vprašanj ob tem, kaj se z gozdovi tačas dogaja, je vse več. Zanimalo nas je seveda tembolj, kaj se dogaja z našimi gozdovi v občini, koliko jih je, kako gospodarimo z njimi, kako skrbimo zanje. Najbolj pristojen človek za odgovore na ta vprašanja pa je bil prav ing. Ljubo Pavlovič. Rad je posredoval odgovore. Tu so: Tov. direktor! Sredi gozdov živimo. Veliki in obsežni gozdovi prekrivajo velik del naše občine. Koliko jih je, kakšni so? Kako bi jih v kratkem predstavih? V domžalski občini so tri gozdnogospodarske enote s katerimi gospodarimo. To so: Domžale, Blagovica in Moravče. Skupne površine gozdov v domžalski občini so 10.870 ha. Pod pojmom gozdni fondi razumemo poleg površin še lesne zaloge, prirastke in etate. Če bi našteval vse te podatke, bi bilo preveč, zato bi se omejil samo na etat, ki je za vse enote naslednji: iglavcev 25.000 m3 in 15.000 m3 listavcev. Sestava posameznih gozdov v omenjenih enotah je takšna, da so v domžalski in blagovški enoti pretežno zastopani iglavci, v enoti Moravče pa je to razmerje približno pol iglavcev in pol listavcev. Nekaj gozdov je v družbeni, večina v zasebni lasti. Kakšno je to razmerje? Kolikšni so letni poseki (etati); kako z njimi gospodarimo? V družbeni lasti je 1.767 ha, letni posek pa je 8.000 m3. Po površini je družbenega sektorja nekaj več kot 16 odstotkov, poseka pa približno 20 odstotkov celotnega letnega etata v občini. V zasebni lasti je 9.100 ha, kar je po površini 84 odstotkov, etata pa je 32.000 m3 ali 80 odstotkov od vseh letnih povprečno posekanih lesnih mas. Z gozdovi gospodarimo po enotnih načelih in izhodiščih ne glede ali so družbeni ali privatni, z družbenimi gozdovi v domžalski občini gospodarijo kolegi iz TOZD-a Kamnik. Kam gre les iz naših gozdov? Kolikšen je letni izplen? Letni izplen - neto posek iz domžalskih gozdov je okoli 35.000 m3. Ves posekan les gre dejansko v predelavo; bodisi v lesno, lesno-predeloval-no, celulozno ali gradbeno industrijo. Les tudi izvažamo in to nekaj več kot 2 odstotka. Les., ki ga damo v izvoz je dejansko slabše kvalitete oz. tisti, za katerega se naša lastna industrija (lesna) ne zanima. Kdo izvaja vsa ta dela? Kaj prinaša novi zakon o gozdovih? V družbenih gozdovih TOZD Kamnik izvede celotni posek z lastno delovno silo v zasebnem sektorju pa z našimi delavci posekamo slabo tretjino letnih mas, ostalo izvedejo lastniki gozdov sami. Novi zakon o gozdovih prinaša nekaj pozitivnih novitet v načinu gospodarjenja z godiiBur Poleg ostalega nam nalaga sečnjo lesa t£&, km lastnik gozdov, to v dogovorjenem roku ne izvedejo, pri spravilu lesa pa preprečuje gospodarsko škodo, ki je do sedaj nastajala inž. Lubo Pavlovič zaradi predolgega ležanja lesnih sorti-mentov v gozdu. Koliko je lastnikov gozdnih parcel, koliko je od teh vaših kooperantov? V naši občini je 3.500 gozdnih posestnikov, od tega jih je 250 kooperantov. Odnos, gozdni posestnik-kooperant je po zakonu o gozdovih enak, razlike so pri izvedbi posameznih del v gozdovih in pri sprostitvah plačila posameznih dajatev ob vlaganju v kmetijstvo. Kako je z dajatvami, ki jih mora tisti, ki seka v gozdu, plačevati? Koliko je tega denarja zbranega v občini, kam gre? Sredstva biološke amortizacijv-zan*ajo 13 odstotkov prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov; 10 odstotkov teh sredstev gre nazaj v gozdove za enostavno gozdno-biološko reprodukcijo, določeni odstotki gredo za kraško gozdnogospodarsko območje; to je noviteta sedanjega Zakona o gozdovih. Sredstva, ki se zberejo na naši TO,so strogo namenska in se prelivajo v ljubljansko gozdnogospodarskem območju. Kaj pa drva za trg? Kako je s pridobivanjem drv kot potrebnim energetskim virom? Ob vsesplošni dražitvi energije so drva postala zelo iskana. Težava je v nesorazmerju tržnih in dejanskih naših cen. Zaradi naših nizkih prodajnih cen ne moremo odkupiti zadostnih količin drv za pokrivanje vsakoletnih naraščajočih potreb. Zasebni lastniki pa lahko obdržijo za svojo lastno rabo . določeno količino drv, skladno s samoupravno sprejetim pravilnikom. Pri direktni prodaji drv lastnik-kupec pa se zgublja del stroškov gospodarjenja, kakor tudi del sredstev biološke amortizacije. Je kaj črne sečnje na našem območju? * Na našem območju črne sečnje ni veliko. So posamezni primeri, ki so posledica bodisi slabe informativnosti ali namerne protipravne pridobitve gmotne koristi posameznikov. Kako je z boleznimi, ki — tako slišimo — zelo napadajo naše gozdove nasploh? Že pred dvajsetimi leti je na našem območju bilo opaziti s«=enje jelke, ki pa jo je zelo dobro nadomeščala smreka, zato ta proces ni bil tako boleč, kot je sedanje sušenje — izumiranje gozdov na posameznih področjih naše države. Na območju naše občine do sedaj ni bilo opaziti močnejšega izumiranja-sušenja posameznih drevesnih vrst. V letošnjem Cesto proti Češnjicam je kljub izredno težavnemu terenu in zimskim razmeram izdelal zasebnik Štefan Po-lajžar. Naročnik in domačini so z »izdelkom« izredno zadovoljni! letu pa je v Sloveniji položena mreža opazovališč, kar se bo sproti spremlja-si» in ugotavljalo na posameznih drevesih naraščanje onesnaževanja ozračja. Znano je, da je vaša vloga za skrb cest, infrastrukturnih objektov v težje dostopnih krajih, zaselkih in na hribovskih domačijah zelo velika, vložena sredstva v te (tudi negozdarske) investicije pa velika. Že uvodoma smo govorili o sredstvih biološke amortizacije, nismo pa omenili 2 odstotkov, ki se zbirajo od prodajne cene tehničnega lesa iglavcev in listavcev, katere Jpa vsako leto oplodimo z delom ostanka dohodka za vzdrževanje gozdnih komunikacij, to je obstoječih cest in vMc. Poleg sredstev za redno vzdrževanje pa vsako leto namenimo dobršen del sredstev za investicije-novogradnje in rekonstrukcije. Od večjih tovrstnih gradenj bi lahko naštel bočno, severno cesto, ki povezuje celotno moravsko dolino od Trojice do Slivne, cesto Dobeno-Rašica, Vasovje-Bretanje in letošnjo: od Žabjega pri Ihanu, ki gre cca 1 km v gozd. Sredstva, ki jih namenjamo v te namene j so v letnem merilu znesla od ene miljarde do dveh na leto, žal pa v zadnjih dveh letih močno upadajo, zaradi zmanjševanja akumulacije. Med izvajalci teh del izstopa ime Štefana Polajžarja, ki je kot zasebnik izvedel ob ugodni ponudbi nekatere ceste, pristope, vleke ... Kolikšen je pravzaprav njegov prispevek pri tem? Prispevek tov. Štefana Polajžarja -samostojnega gradbenega podjetnika pri izgradnji in tudi vzdrževanju cest in vlak je v naši občini precejšen. S pomočjo njegovih izkušenj in delovne vneme smo zgradili marsikatero cesto, ker so bili izplačani samo neposredni stroški, brez vsake režije, tako, da smo z razpoložljivimi sredstvi zgradili tudi -po eno tretjino več, obenem pa ustvarili zdravo konkurenco in prišli do tako potrebne kvalitete. Pred kratkim ste se preselili objekt SPB-1, v neposredno bližino Agroemone, SDK, banke ... Že davna želja, da bi TO prišla do lastnih poslovnih prostorov se nam je končno v letošnjem letu uresničila s preselitvijo v SPB-1 v Domžalah. V gosteh pri Slovenijalesu Radomlje i nam resnično ni bilo slabo, nismo pa imeli nujno potrebnega skladišča, za naše gozdne posestnike in kooperante pa smo bili preveč oddaljeni. V novih — lastnih prostorih pa imamo vse to, našim gozdnim posestnikom in kooperantom pa smo se približali, saj se z njimi moramo dnevno dogovarjati. Na celotnem območju imamo v ta namen revirne pisarne. Za stranke imamo določene uradne ure, sprejemamo pa jih tudi izven uradnih dni, še posebno če pridejo iz odmaknjenih krajev naše občine. Domačin ste. Kako se spominjate minulih let, morda svoje mladosti? Zgodnjo mladost in čas študija sem preživel v Domžalah, od koder izvira tudi moja mati. Gimnazijo sem dokončal izven Domžal,za študij gozdarstva pa me je navdušil starejši kolega; češ v Sloveniji je več kot 50 odstotkov celotne površine gozdov, s tem bogastvom pa moramo dobro in smotrno gospodariti. Bomo gozdove kot neizmerljivo dobrino in dragocenost znali ohraniti za zanamce? Upajmo! Za ohranitev gozdov in s tem našega življenjskega prostora se moramo zavzemati vsi in povsod, ker bomo le tako zapazili tu naraščajoči plaz onesnaževanja in ohranili zemljo, ki je edina, ki človeka lahko preživi.. . VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA %, OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja ^ objavlja ^ prosta dela in naloge I i 1 1 VARUHINJA za NDČ, spolnim delovnim časom za enoto „Stanka Varšek Lija"Domžale 1 VARUHINJA za NDČ, s 4-urno zaposlitvijo za enoto „Savska " Domžale ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I lTi: s& so/a z I za varuhinje, starost najmanj 18 let, lahko se prijavijo tudi interesen tke brez šole za varuhinje, vendar bodo sprejete za eno leto, poskusno delo en mesec 1 POMOŽNA DELAVKA za NDČ, s polnim delovnim časom za enoto „Kekec" Radomlje Pogoj: osnovna šola, tečaj higienskega minimuma, poskusno delo en mesec. Prijave z dokazili prinesite osebno na upravo VVO Domžale, Savska 3 v 8 dneh. Pričetek opravljanja del in nalog je mogoč ^ takoj 9 IWE1 ■UDI Pogled s Spodnje Javorščice na Moravsko dolino. Vaščani te vasi si prizadevajo, da bi vas resnično postala dostopna, komunalno urejena in opremljena, čeprav ji danes ni očitati zanemarjenosti. Stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in nove vikend hišice, vse to dokazuje, da so tu doma skrbni in gospodarni ljudje. Kraj in ljudje, ki jim veliko pomenita čistoča, urejenost, so privlačnost za slehernega prišleka. Še tiste probleme, ki so danes najbolj pereči, bodo prav gotovo znali pravočasno razrešiti, saj so to storili neštetokrat, dokazali svojo pripravljenost in voljo. To pomeni pot do novih uspe- Spoznavamo naše kraje: hov, ne samo vasi, tudi zgled celotni krajevni skupnosti. Občani te vasi so iz leta v leto aktivnejši v delu, vanj se vključujejo prostovoljno. V zadnjem času posvečajo največ pozornosti gradnji ceste Vrhpolje — Zgornja Javorščica, del sredstev zanjo bodo zbrali na referendumu, ko ga bodo izglasovali za petletni samoprispevek, ostala sredstva bo prispevala družbena skupnost. Skupno bodo reševali problem pitne vode, želijo še nekaj telefonskih priključkov. Sicer imajo v vasi le eno številko. Spodnja Javorščica Vas Spodnja Javorščica je ena izmed 10 vasi Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog, ki leži južno od komunikacij Domžale-Zagorje in to deloma v valovitem nižinskem predelu, ki prehaja v hribovit svet, na jugu pa preide v višje hribe Zasavskega hribovja. Pomembna vrhova sta Cicelj (817 m) in Murovica (740 m). Področje je precej obsežno, podeželskega videza, z obsežnim vikend naseljem. Vas leži 520 m nadmorske višine, oddaljena od središča Domžal je 14 km, od Moravč pa 4 km in samega centra Vrhpolje le 1 km. Skozi vas je prehodna pot preko Murovice - Bovna, Sv. Križ, Veliko vas do železniške postaje Jevnica, ali pa preko Zgornje Javorščice po gozdni poti levo do Grmače in v Moravče, desno pa Trojica—Dob. Javorščica — krajevno ime je nastalo po javorovem gozdu, ki je tod rastel. Ime vasi je prvič zapisano 10. avgusta 1301 (listine), stara vas 684 let. V nakdnadnem zapisu z dne 22. julija 1489 je kršj omenjen kot Jaursnica. Za naselitev je bil odločilnega pomena studenec pod vasjo, kjer je bilo dosti pitne vode. Nekaj zanimivosti o vasi Sama vas Spodnja Javorščica gravitira proti vzhodu v pobočje Cicija, zelo zanimiva je tudi sestavina tal, ki se bistveno loči od izrazito kraškega okolja Zg. Javorščice. Proti vzhodu prehaja v sorazmerno rodpvi-to območje z dokaj globoko rodovitno zemljo, kar je za Javorščico prava posebnost. Posebnost pa je tudi studenec pod samo vasjo, za katerega trdijo, da je skoraj neusahljiv. Bil pa je baje še veliko močnejši, njegovi podzemski pretoki so dajali vodo. Če se upošteva, da so studenci osojnih pobočij prava redkost, je ta in Se eden proti vzhodu res prava izjema. Oba sta namreč skoraj neusahljiva. Po domnevah dobivata vodo prav iz Kamniških planin. Vse področje zgoraj navedenih hribov-je izrazito kraško. Polno je površinskih skal, kotanj, vrtač, pa tudi brezen in podzemskih jam. Toda to ne velja za območje Spodnje Javorščice. Na tem majhnem območju ni kraških značilnosti. -<© naseljenosti pobočij Murovice ni kakšnih gotovih zgodovinskih virov. Če si dovolim malo domišljije, je bilo to redko naseljeno področje, vse do pred 150- leti. Pretežno pašno območje je bilo poraslo s planinskimi travami - muravo. Na vsem območju je bilo najbrž le par pastirskih bivališč (najstarejši ostanki stavb) in še ta so bila raztresena. To naj bi bilo že v času tlačanstva. Okoli leta 1850 po kmečki odvezi in v času gradnje železnice proti Ljubljani, pa so se tu morali dogoditi bistveni premiki naseljevanja. V Savsko dolino vodita prav na obeh straneh Murovice dve pomembni tovorni poti. Vzhodna jc vodila mimo Bovonovega znamenja - kvadratnega slopasto zidanega znamenja. Po PRIDNI LJUDJE Danes se je vas Spodnja Javorščica razširila, v njej živi 44 prebivalcev s 13 gospodinjstvi. V službo se jih dnevno vozi 15 v Domžale in Ljubljano. Do avtobusni postaje Selo imajo kar 3 km pešhoje, večina pa se jih vozi s svojimi konjički. Šoloobveznih otrok je 8, medtem ko se 3 šolajo naprej. Čista kmeta sta 2,6 kmetij pa je zaščitenih. Področje je kmečko, v glavnem se preživljajo od kmetijstva in od dela v tovarnah,, kajti tržnih viškov kmetje nimajo. Oddajajo les, živino in mleko. Dobro so tudi motorizirani, vsaka hiša ima osebni avto, kmetje pa traktorje z vsemi priključki. Vaška skupnost ima cisterno za gnojnico. Zelo deloven je vaški odbor, člani gasilskega društve in še bi naštevali. Javorščani so aktivni na vseh področjih. ljudskem izročilu je to kužno znamenje; leta 1867 je bilo vse vrisano v katastrski mapi, kije tudi najstarejša. Nekoč je bilo tu razvito oglarjenje, kuhanje apna ali pa so ljudje hodili delat v dolino. Nekateri pa so postali prav spretni rokodelci - tesarji in krovci. Obdobje NOB Leta 1941 se pojavi Mengeško-moravška četa. Večkrat so taborili v bližini Tovorove-ga gradu, položaj so pogosto menjali na območja Cicija in Murovico nad vasjo Spodnja Javorščica. Ta partizanska enota je izvajala sabo tužne akcije in napadala sovražnika na tem območju. Bila jc jedro, okrog katerega so se za boj proti okupatorju zbirali novi borci, prostovoljci. Kamniški bataljon se je prvič spopadel z raztrgane! novembra 1942. leta na Murovi-ci. V hajki je sodelovalo 80 do 90 raztrgan-cev in policistov. Večja borba na Ciciju in Murovici je bila spet marca 1943. 4eta. Večkratne policijske hajke so odkrile partizansko taborišče in ga napadle; bili so hudi boji. Na območju Kamniškega okrožja so do januarja 1943 delovali odbori OF - tudi v Javorščici. Ti so skrbeli za prehrano, zbirali obleko, obutev, cigarete, denar, sanitetni material, organizirali so odhod noJOftee- v partizane, za ranjence so priskrbeli zdravniško pomoč, skrbeli za ljudi, ki jim je okupator požgal domove, socialno šibkim, katerih očetje in sinovi so bili v partizanih, so gradili bunkerje za živila, skrivališča za ljudi ob hajkah ipd. V poletju 1944 je bila organizirana šola v Zgornji Javorščici za obe vasi. Skupaj, mladinci in skojevci, so pripravili prostor za šolo v pritličju v Severjevi bajti. Pouk je bil ob delavnikih od 3 do 4 ure. Šola je bila v mesecu avgustu 1944, ko so bile Moravče bombardirane. To je edinstvena javorška šola v zgodovini, obiskovalo jo je 15 do 20 otrok iz obeh vasi. Učenci niso pisali na papir, ampak s kamenčki na „skrilove" plošče. Bombardiranje Javorščice Spomini izpred 41 let, 22. avgusta 1944, ko je sovražnik spoznal, lipartizanom ne more do živega. V botbo je vključil letala, ki so obstreljevala partizanske položaje, odvrgla več zažigalnih bomb in tako zažgala nekaj domačij: Jerganov hlev z živino, Kodermanovo hišo in hlev, Andre-zovo, Anškovo in Vogrinovo hišo in hlev, pa Martinovo hišo in hlev. Okupator je tako dosegel svoj cilj. Letala so preletavala nizko nad vasjo in tako so piloti lahko ugotovili, jia gre za neoboroženo prebivalstvo, pa so kljub temu še mitraljirah ljudi, ki so se skrivali in bežali iz vasi. Za njim je ostalo opustošenje.- Požganih je bilo 7 stanovanjskih hiš, šest gospodarskih poslopij, kozolci, pobita živina pri Jerganovih, razni kmetijski stroji, orodje in ostalo imetje. Ljudje se spominjajo, da je bila tega avgustovskega dne dvakrat nevihta, zato je bilo prizorišče požara še bolj strašno, ko so se prebivalci v večernih urah vračali v požgano vas. Napredek, velik napredek Danes dobiva Javorščica novo podobo, zgrajene so nove hiše, gospodarska poslopja, osebna vozila, traktorji, stroji, poskrbljeno je za šolanje otrok, za socialno skrbstvo ipd- Vse to je rezultat novega družbenega reda in samostojnega dela, pridnih rok, "katere so bile že od nekdaj doma v Spodnji Javorščici. Javorščani imajo velike želje, vendar uresničljive bodo, če bo mir, delo in enotnost v vasi, v krajevni skupnosti, občini in širši družbeni skupnosti ter nenazadnje na celem svetu. Najprej je tu referendum za samoprispevek, za katerega se bodo izrekli. V korist svoji prihodnosti, rodov in otrok, ki v te prelepe kraje prihajajo. 1 Našim bralcem Jožeta Novaka skorajda ni potrebno predstavljati. Z dušo in telesom je zapisan svojim krajem, svojim ljudem. Le kdo ga ne I ■pozna v njegovi KS, pa na območju | moravske krajevne skupnosti, vasi in m Izaselkov. Povsod ie domač, povsod I ga imajo radi. _ Jože Novak je - kot se reče - g I dobro ohranjen 57-Ietnik Upokojenec - 5 ie. Včasih je bil miličnik v | I Moravčah, sedaj pa je že od leta ■ ■ 1965 na Vrhpoljah, celo v stavbi KS | I stanuje. m „Se kot miličniku so se mi zajed- Jj Ili v srce ti ljudje. Prirasli so mi, jaz' m njim. Rad jih imam, rad jih obisku- | Ijem. Ker se tudi tu gori vedno kaj - dogaja, je prav, da več ljudi o tem I Izve, „modruje Jože Novak. V vseh teh letih je prehodil vse 5 Itamkajšnje vasi. Včasih se je podal 5 tudi z mopedom. „Sestdeset, morda I sto domačij sem že obiskal, pogo- ' I varjal sem se s kmeti, zbiralci, I Iposebneži, otroki. Česa vsega nis^m ■ zapisal. Ampak prav je tako . .." I i Jože pa ne piše le za naš časopis. Tudi •» Nedeljskega dopisuje, pa | „Naj gre glas o naših ljudeh tudi na TV-15, Obrambo, celo v Kam- fj kamniško," pritrdi Čeprav nas včasih, ko je posebno I razpoložen za pisanje, zanimivih § niškem občanu mi kdaj kaj objavijo, j I I razpoložen za pisanje, zanimivih I Iljudi pa je tako na pretek, kar zasuje I s članki, smo veseli, četudi kakega ■ Ine objavimo. B Dobričina je Jože. „Zdravja ti ■ Ivoščimo, zdravja za pot med tvojimi I ljudmi, na pero pa tako ne boš ■ . pozabil, Jože . . ." M.B.* 1 Naši kraji in ljudje: Mi. smo.. s Spodnje Javorščice Iz KS Vrhpolje-Zalog se pot zelo hitro potegne v hrib. Lepa, asfaltirana je. Spominjam' se praznika, ko so jo svečano odprli. V lepem, čudovito opranem jesenskem popoldnevu se hitro zlekne v hrib. Pogled ha desno je čudovit. Nešteti vikendi, ki so pripeti v ta hrib, kraljujejo nad razgledom. Moravska dolina. Vsa ss je raztegnila spodaj, z vso krasoto. S fotografom lahko v en glas pritrdiva lepi melodiji Mihe Dovžana in Gorenjcev, ki jo opevajo. Ni pretiravanje: za eno najlepših dolin gre, kar jih razprostira Slovenija. V hribu sva. Asfalta je kmalu konec. Še ena akcija, pa bo tudi ta asfalt potegnjen do vrha. Pričakujejo, da jim ga bo (ko bo referendum uspel) prinesla že bližnja prihodnost. Med hišami sva. Prijazni ljudie. Nikjer nama niso pokazali - vrat. Tu so: JOŽI MERELA, predsednica mladih: Naš kraj je majhen, saj šteje le 47 občanov. Malo nas je, morda se zato lahko vsi skupaj kar dobro poberemo. Mladih je v vasi le sedem, zato se udejstvujemo „doli" v Vrhpoljah. Kar se mene tiče, živim tu gori prav rada, čeprav se moram v službo voziti v Ljubljano. Včasih moram pešačiti, vendar mi ni težko. STANE GORTA, najstarejši občan Sp. Javoršice, 76 let: Vse mogoče sem bil v življenju, vse mogoče sem že počel. Bil sem kmet, delavec v tovarni, bil sem človek, ki je okusil vse sorte delo. Delal sem v Kemični, pa v Ljubljani, pa v Remontnem podjetju. Na stara leta skrbim za hlev, hranim krave, nosim mleko na odkup. Kuham žganje ter sem zadovoljen, da me zdravje še kar služi. Z mladima dvema sem zadovoljen, saj lepo skrbita zame. Pa saj se tudi kregal nisem nikoli z nikomer, tudi s svojo pokojno ženo ne. MARKO GORTA, učenec, uspešen smučarski tekmovalec v skokih: Doslej sem se z vsem navdušenjem posvečal smučarskim skokom, saj sem med drugim zmagal celo na tekmovanju za pokal Kokte. To je nekako neuradno prvo mesto v republiki. Pa me je oddaljenost cd Moravč, napor in veliko veselje do glasbe preusmerilo h glasbi. Sicer rad nabiram gobe, kostanj, s prijatelji Matjažem Nemcem, Cirilom in Romanom Trdinom, z Lojzetom Merelo pa tudi kdaj kaj ušpičimo. Tudi v jamo gremo kdaj. Tu gori ni nikdar dolgčas ... MARINKA USTAR, predsednica Aktiva kmečkih žensk v Moravčah: Pogoj za še večji napredek kraja je asfalt. Upam in želim, da bi referendum uspel. Prepričana sem, da se bodo tudi vikendaši (več kot 100 jih je) odločili za to, da pridobimo asfalt sem gor. V aktivu kmečkih žena nas je 40, le dve sva tu gori iz Spodnje Javorščice. Deseto leto sem že tu gori, nič ne pogrešam Ljubljane. Ljudje so fejst, zrak in vse drugo je tako, da boljše ne bi moglo biti. Poleg zdravja - kaj hočem še več! ŠTEFKA TRDIN, delavka v tovarni Toko: Pravkar nosim po hišah vabila za sestanek Sveta KS in za temeljno delegacijo. Moj možje namreč član gradbenega odbora za ceste, v vaškem odboru se tudi nahaja, jaz moram pa takole prispevati .Tu gori v Sp. Javorščici že vse življenje, četudi hodim dol v Domžale, v Toko, v službo. Nimam se kaj pritoževati. JOŽA KOSTANJSEK, t.i. „vi-kendašica": Predstavnica „vikendašev" tu gori sem. Že 15 let sem tu in ni mi žal, da sva se z možem, ki je bil 35 let kletar pri Šestici v Ljubljani, odločila, da preživiva jesen življenja tu gori, Resda je vikend prav majhen, prej baraka kot hiša, pa saj ni to merilo veselja, dobrega razpoloženja, zadovoljstva. Čudovit je razgled na Moravče, na moravsko dolino, do Triglava vidiš, vsi Julijci so pred tabo. Pozimi je zaradi kurjave malo težje, zato nekaj zimskih mesecev preživiva v Ljubljani, kjer morava tako ali tako plačevati ogrevanje. Kot borca oba od leta 1941 sva tudi danes za napredek in seveda podpirava' vse želje in ambicije. Podprla bova tudi samoprispevek! ^ niiriM^ipnpnrgViiirr STRAJ* Spodnja Javorščica Dober dan, domžalski občan: Mirko Bitenc Simboli kmetijstva po starem. Tod uspevajo vse poljske kulture, vendar prevladuje med žiti pšenica, uspeva koruza, med okopavinami krompir, med krmilnimi rastlinami pesa, korenje, koleraba in drugo. Kmetje se od mešanega kmetijstva usmerjajo k proizvodnji mleka; dnevno ga oddajo 50 litrov, mesečno 1500 litrov v Ljubljanske mlekarne. Odločajo se tudi za vzrejo klavne živine in za prodajo lesa. Lani je bilo ob 40-letnici požiga Spodnje Jaovrščice postavljeno tole spominsko obeležje. Malo je občanov, ki bi nas ob srečanju tako prepričali s svojo neposrednostjo, s svojim neodjenljivim žarom za stvar, za katero so se opredelili, malo je tudi tistih, ki bi take svoje opredelitve znali in hoteli pokazati in izreči tako sugestivno. Sam zase pravi, da je koleri k. Pravzaprav že v desetminutnem razgovoru tega ne more skriti. Zanimiv, odprt, iskren, včasih tudi precej glasen; zlasti tedaj, kadar ta značajska lastnost malo „ven useka" in kadar ga kaka stvar razjezi do te mere, da ne more iz svoje kože. Doma je iz Šentvida pri Prevojah, zato sem ga najprej pobaral, kako se spominja mladih let v Šentvidu... Doma ste s Prevoj, točneje iz Šentvida. Kako se spominjate svojega kraja? Se vedno sem „Šentjan", saj ves svoj prosti čas prebijem v domačem kraju, kjer sem preživljal svoja otroška leta od rojstva do leta 1941 in kjer imam sedaj svoj „ranč". Vojna vihra vas ni obšla. V velikih in dramatičnih časih ste bih tudi pilot... Res je. Vojna vihra nas in tudi mene ni obšla. Že leta 1941 so Nemci zaprli očeta, jaz pa sem pobegnil preko meje v Ljubljano, sicer bi me selili ali pa poslali v taborišče. Iz Ljubljane sem odšel na Dolenjsko, na grad Strugo, kjer sem služil kot hlapec. S tem sem se tudi preživljal. Leta 1942 sem odšel v partizane, vendar me niso sprejeli, ker sem bil premlad in ker v Gorjanskem bataljonu niso imeli dovolj orožja. Poslali so me nazaj na grad Strugo. Iz življenjskih preizkušenj vojne opišite dogodek, ki se ga posebno spominjate ... Leta 1943 sem ponovno odšel v partizane; bil sem v Cankarjevi brigadi in nato v glavnem štabu NOV in POS kot spremljevalec članov zavezniških misij, nato pa član spremstva pokojnega tov. Mihe Marinka. Spremljal sem ga iz Črnomlja v Čepovan in od tam na partijsko konferenco v Bohinj (hotel Zlatorog). To je bila prava Golgota v zimi preko Jelovice. Po povratku v Črnomelj oz. v Petrovo vas, kjer smo imeli spremljevalci svoj hotel „prepih", sem se prijavil v pilotsko šolo. Dne 24. decembra 1943 smo krenili iz vasi Kresinc v Beli Krajini peš v Beograd oz. Belo Crkvo na rumunski meji. Nekako meseca marca smo z vlakom krenili v SZ in to v Čkalov. Zaradi bolezni sem se predčasna vrnil v Jugoslavijo in se izšolal za meteorologa. Kasneje sem se ukvarjal s športnim letalstvom. Od leta 1962 dalje pa delam na tem področju profesionalno. Kaj je tisto spoznanje, ki se je posebej trdno zateklo v vas .. . Tole bi rekel: vse prehitro pozabljamo na vse strahote, ki jih prinese s seboj vsaka vojna. Vaše družbenopolitično delo tudi danes ni majhno. Kam vse ste vpeti? Sem delegat temeljne delegacije KS Simona Jenka v Domžalah ter član delegacije na ravni občine za zbor občin v republiški skupščini SRS. Poleg tega sem član predsedstva Posebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez na ravni republike za področje šolanja vseh profilov kadrov, ki jih potrebuje letalstvo. Sicer opravljam delo sekretarja Predsedstva skupščine Zveze letalskih organizacij Slovenije. Kaj vas za delo v delegatskem življenju posebej motivira, kaj vas jezi, kaj razbesni? Znani ste po tem, da nikogar ne „šparate", da vsakomur poveste to, kar mislite, mislite pa to, kar poveste ... Biti delegat pomeni aktivno sodelovati v časovnem dogajanju in odgovorno ter dosledno zastopati interese delavskega razreda na vseh nivojih. Danes to ni lahko, ker je toliko različnih interesov, kolikor je občin v Jugoslaviji. To je tisto, kar me jezi in včasih tudi razbesni, ker vsak vidi le svoje lokainji- interese. Pa še eno slabost imam, da nimam dlake na jeziku, kar pa ni vedno najbolje. Ali vam je ta vaša značajska lastnost že povzročila težave? Moram reči, da ne. Ali se v Domžalah z doseženim hvalimo premalo, preveč? Znamo biti objektivno samokritični ali ne. Denimo pri uresničevanju zastavljenih delegatskih nalog, gospodarskih ciljev, resolucij, smernic ... O domžalski občim pa samo tole. Če bi vse občine v Jugoslaviji gospodarile tako premišljeno in tako odgovorno, skupaj z OZD, ne bi zašli v takšne ekonomske težave, v kakršnih smo. Ste v življenju zadovoljen človek ah vam do prevladujočega zadovoljstva še kaj manjka? Odkrito moram reči, da nisem. Pa kako naj bi bil. Spominjam se svojega četnega komisarja iz partizanov, ki nam je razlagal, kaj pomeni socializem, ,Jepše in boljše živeti od kapitalizma". Danes po 40-letih socializma pa smo bolj kot kdajkoli ekonomsko in tehnološko odvisni od zahoda. To me moti kot nekdanjega borca. Po vsej verjetnosti pa nisem edini. Kdo je kriv za takšno stanje, ne bom komentiral, ker je to tabu tema. Kaj je tisto, kar imate na koncu jezika, pa doslej še niste povedali? Po značaju sem kolerik, zato nimam dlake na jeziku. Povem vse in vsakomur, kaj mislim o tem ali onem in to z dobrim namenom, da bi se zadeve uredile na bolje. Nekateri se z menoj strinjajo, drugi pa trdijo, da sem prepotenten. Toda takšen sem in takšen bom ostal. Navedel bom samo dva primera. Leta in leta samo govorimo, da imamo v Jugoslaviji še vedno 1 milijon ha obdelovalne neobdelane zemlje, pa zato nikogar ne boli glava. Pri tem pa govorimo o nezaposlenosti. Prav tako leta in leta govorimo o neupravičnem bogatenju in prevelikih socialnih razlikah, toda to samo govorimo in ugotavljamo. Zakaj ne ukrepamo, je tudi tabu tema. Letalstvo ostaja slejkoprej vaša velika ljubezen. Kaj vas veže nanj? Maj motiviranost za letalstvo izvira že od mladih let. Še pred 10. letom starosti sem se že peljal z letalom iz Ljubljane do rojstne vasi Šentvid in nazaj. Kdor to doživi, ostane zastrupljen z letalstvom za vse čase. Z mano je že bilo tako ... Poleg tega pa imam v domačem kraju v Vrbi „ranč", ki sem ga kultivi-ral za rekreacijo. Nasadil sem sadje. Toda imam smolo. Nekoč sem se boril proti okupatorju, danes pa se borim proti voluharju, ki pa mu nisem kos. Toda kljub temu rad odhajam na „ranč", kjer se psihično rekreiram z delom, ki mi ga nikoli ne zmanjka; k sreči... M.B. T>ne Ravnikar: VI. nadaljevanje Domžalska domača - vulgo imena Pri Enšk; za dolgoletno delo v telesnokultumih organizacijah, krajevnih »5 skupnostih in delovnih organizacijah. §fc Na tej prireditvi bodo proglašene najboljše delovne organizacije S$ za tekmovanja v okviru občinskih sindikalnih srečanj ter delovne §fc organizacije za razvoj množičnosti v telesni kulturi. ^5 Po podelitvi odličij bo zabavni program s plesom in srečolovom. §fc Vstopnice za prireditev, ki so po 200,— din lahko dobite na «5 Telesnokulturni skupnosti Domžale, Ljubljanska 36. §i Komisija za podelitev priznanj w pri Telesnokulturni skupnosti Domžale S I :v.v;*;*;v; ;:v; v*:v-,«.v-v" •:-xvxw>:.kW:W»! P! v': Uspela alpinistična odprava AO Mengeš: 1 Yosemite 85 Vosemitsko dolino so letos obiskali štirje slovenski plezalci. Planinska zveza je finančno podprla Kozjeka (AO Matica) in Podgornika (AO Nova Gorica), nakar sta člana AO Mengeš METOD ŠKARJA in CVETO JAGODIC odšla s samostojnim sofinanciranjem. Na pomoč so jima priskočile tudi nekatere delovne organizacije, od PD pa nista dobila niti dinarja. Odpotovala sta 10. septembra z Brniškega letališča v ZDA, od tod pa z avtobusom 3000 km v Kalifornijo. Po petih dneh potovanja sta prišla v Vosemistko dolino in že naslednji dan pričela z vzponi. Že na začetku sta se podala v smeri VII in VIII težavnostne stopnje. Srečala sta se z Ljubljančanko Lidijo Painkiher, ki od leta 1983 živi v Kaliforniji in se je posvetila le plezanju. Temu primeren je tudi rezultat, saj se je uvrstila med petorico najuspešnejših alpinistk na svetu. Lidija jima je tudi svetovala,v katero smer naj se podata. Plezala sta osem dni in preplezala deset smeri. Najtežji vzpon, ko sta plezala, je bil ocenjen z VIII +). Ko naj bi se lotila smeri IX. stopnje, si je Metod poškodoval gleženj in vrnila sta se domov brez vzpona z oceno devet. Za odhod v Kalifornijo se zahvaljujeta naslednjim DO: Melodija Mengeš, lnex Adria, Plutal in Hidrometal. Dare Božič Končno mu je uspelo V četrtem poizkusu je BERNARD URBANIJA - ,JWŠO" le uspel v boju za naslov državnega prvaka med motokrosisti. Pretekla tri prvenstva je bil vedno drugi in to kar dvakrat le s točko zaostanka za prvouvrščenim. To je prvič, da je prvak v nižjem razredu do 125 ccm iz naše občine in s tem je tudi pretrgana desetletna premoč tekmovalcev iz Orehove vasi. Mišo bo kmalu dopolnil 23 let, z dirkanjem pa se ukvarja že polnih sedem let. Na tekmovanja ga poleg mehanika redno spremlja tudi njegova dekle Andreja, na pomembnejše dirke pa še njegova mama, ki je med vsako vožnjo vedno zelo v skrbeh za svojega sina. V rokovnjaški Lukovici, kjer je naš sobesednik doma in zaposlen, je motokros najbolj priljubljen šport med mladimi. Kdaj in kako si se odločil za motokros „Odraščal sem v okolju, kjer ima avto-moto iSport že veliko tradicijo in po končani osemletki sem se začel vse bolj zanimati za motorje. V svojem šestnajstem letu sem prvič nastopil na Tomosovem mopedu in že naslednje leto sem s 50 kubičnim Kreidlerjem osvojil naslov republiškega in državnega prvaka v najnižjem razredu." In tvoja nadaljnja pot do letošnjega naslova prvaka? „Nato sem v letu 1981 presedlal na 125 kubičnega suzukija, kateremu sem še vedno zvest. Prvo leto sem bil peti, nadaljnja tri pa vedno drugi do letošnjega naslova prvaka. S tekmovanjem sem, zaradi dobrih rezultatov, nadaljeval tudi med služenjem vojaškega roka." Ali si pričakoval letošnji uspeh? »Pričakoval sem ga že prej, letos sem si bolj želel, da se mi pričakovanje uresniči." Kaj ti pomeni ta naslov? „Poleg osebnega zadovoljstva mi naslov veliko pomeni. Povrnila se mi je samozavest in z novo motivacijo bom lažje dosegal še boljše uspehe. Z osvojitvijo naslova prvaka bom imel prednost ,pri nastopih v tujini, kjer posvečajo temu veliko pozornost." Lani si bil. prvi Jugoslovan s končno zinago v tekmovanju za pokal Alpe - Jadran, uspešno pa si nastopal na vseh mednarodnih dirkah. Kakšni so zdaj tvoji nadaljnji načrti? „Nisem se še odločil, v katerem razredu bom tekmoval v prihodnje. Želim si ponovnega uspeha doma in čim več močnih mednarodnih dirk, kjer si bom nabral novega znanja in moči, s tem pa upam na še boljše uvrstitve v mednarodni areni." Kako gledajo na tvoje športne podvige v delovni organizaciji Planika in njenem TOZD-u Mojca v Lukovici, kjer si zaposlen? „Velika večina sodelavcev spremlja moje nastope na dirkah v živo, ali posredno v sredstvih javnega obveščanja. V primeru moje odsotnosti zaradi dirk ali drugih obveznosti opravijo moje delo in nasplošno mi vsestransko pomagajo, za kar sem jim izredno hvalažen ,saj mi pomoč sodelavcev veliko pomeni." Ali boš kmalu oddirkal v zakonski pristan? „V svojem načrtu imam še veliko dirk z najboljšimi možnimi uvrstitvami in šele nato pride na vrsto bolj družinsko življenje." Letošnja tekmovalna sezona je bila navkljub poškodbi noge pravgotovo najuspešnejša. Na osmih dirkah s po dvema vožnjama si kar desetkrat prvi zapeljal v cilj, na ekipnem prvenstvu si bil petkrat drugi in v zadnji vožnji prvi, čeprav je več kot polovico tekmovalcev nastopilo z močnejšim motorjem. Kakšne so bile tvoje priprave pred to sezono in v bodoče? „Pozimi sem treniral skupj s trikratnim svetovnim prvakom Harrvjem Evertsom v Belgiji. Zaradi poškodbe sem v komaj začeti sezoni moral z nogo v mavcu nekoliko počivati, kar pa se mi ni bistveno poznalo na dirkah. Do sedaj sem največ treniral le z motorjem, za še uspešnejšo novo sezono pa imam v načrtu več kondi-cijskih priprav. Pozimi se bom udeležil dirk na stadionu in v dvorani na Dunaju, kamor me redno vabijo in nudijo dobre pogoje za nastop." Tekmovalci iz Lukovice ste dosegli dokaj vidne uspehe v letih tvojih nastopov. Že nekaj let imate najboljšo ekipo, ti pa si že drugi državni prvak iz njenih vrst, enako uspešni so tudi tekmovalci na republiškem nivoju pa vendar ni pravega razumevanja za ta zanimiv in atraktiven šport v naši sredini. S kakšnimi težavami se največ srečujete? „Največji problem je še vedno stalna proga. Na Močilniku pri Dobu, kjer je bil za naš šport izredno zanimiv prostor in bi lahko potekala po ureditvi, ena najlepših prog, je zdaj smetišče. Nekaj možnosti za prireditve je še, vendar nekateri gledajo na to preveč ozko in že na dosedanjih prireditvah se je pokazalo, da bi kraj in njihova društva lahko imeli več koristi od motokrosa kot od smetišča." Motokros ni samo naporen ampak tudi vedno dražji šport. Kako je s finančno pomočjo? „Za boljše rezultate je vsekakor potrebna pomoč pokroviteljev delov: nih organizacij. Po svojih močeh mi pomagata tudi društvo in avstrijski trgovec z motorji, toda brez lastne udeležbe in veliko volje ter samood-rekanja ni želenega uspeha." Tvoji redni spremljevalci in navdušeni navijači so te po končani dirki na ramah odnesli na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Poskrbeli so tudi za šampanjec, ki se je penil v tvojih rokah, kot se za prvaka spodobi. To so bili za te in tvoje zveste privržence lepi in srečni trenutki. Ali bi je bilo po vsem tem res tako vroče, da do te vrgli še v bližnji ribnik? „Vse je bilo enkratno. Veselil sem Državni prvak Bernard IJrbanija-Mišo. Bernard Urbanija tik pred vožnjo na startu. se osvojitve naslova prvaka, a navijači so mi pripravili pred več kot 10.000 gledalci zares lepo in nepričakovano presenečenje. Kopel pa so mi obljubili že pred dirko, verjetno so se zgledovali po kopeli lanskega prvaka, ko me je v zadnji vožnji prehitel za eno samo točko v skupni razvrstitvi." Zaželimo našemu novemu prvaku uspešno nadaljevanje zastavljene poti, da bi nas še naprej razveseljeval z novimi zmagami in tako uspešno predstavljal ne samo svoj kraj, ampak tudi našo domovino na svetovnih prizoriščih. Stane Benkovič november in december I Športni koledar— 1 i i - Delavske športne igre - občinsko prvenstvo v šahu Od 10.11. do 30.11.1985 medobčinska liga v odbojki za telesno-kulturne organizacije, delovne organizacije in krajevne skupnosti; delavske športne igre - občinsko prvenstvo v odbojki; šolska športna društva od 10. do 30.11.1985 - prvenstvo šolskih športnih društev v košarki; šolska športna društva 22. in 23.11.1985 - prvenstvo šolskih športnih društev v namiznem tenisu; — od 1. do 29.12.1985 trim tekmovanje v kegljanju za posameznike iz telesnokultumih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti; — od 1. do 29.12.1985 trim tekmovanje v košarki za telesnokul-turne organizacije, delovne organizacije in krajevne skupnosti; - 7.12.1985 - srečanje telesnokultumih delavcev 85 - zaključna prireditev za telesnokulturne organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti in osnovne šole; - od 13. do 20.12.1980 prvenstvo šolskih športnih društev v §s odbojki. ! Otvoritve razstave del akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičić se je udeležila množica obiskovalcev. V kulturnem sporedu so bile predstavljene pesmi Tomaža Boleta, spregovoril pa je predsednik ZKO Slavko Pišek. popravila, čiščenje, mazanja vseh vrst Šivalnih strojev tine klančar vir - čufarjeva 6 DOMŽALE RAČUNALNIŠKI SISTEMI Servisiranje in programiranje is commodore Ladislav Jeretina ing. 61230 DOMŽALE Sp. Jarše 38 a Dr. Miha Ribarič se je pogovarjal z mladimi: Mladim ni vseeno Na okrogli mizi o delegatskem sistemu, ki je bila 24. oktobra v Srednji kovinarski in usnjarski šoli, so sodelovali mladi iz občine Domžale in dr. Miha Ribarič, predsednik zakonodajno pravne komisije Skupščine SR Slovenije. Mladi se na svojih področjih dela velikokrat srečujejo s problematiko delovanja delegatskega sistema. Zato je komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS organizirala okroglo mizo z naslovom „Delegatski sistem in mladi v njem". V uvodu je gost dr. Miha Ribarič predstavil mladim dokument kritične analize delovanja političnega sistema, kije pripravljen za javno razpravo. V okviru analize stanja je opozoril na tri probleme — normativizem, infrastruktura in mednacionalni odnosi, v osvetlitvi le teh, pa seje osredotočil predvsem na prva dva. Po njegovih besedah samoupravljanju prav gotovo ne moremo pomagati s tem, da vse predpišemo. Naše skupščine so še vedno preobremenjene s sprejemanjem samoupravnih predpisov in aktov. Kljub temu pa je ravno na tem področju še mnogo pomanjkljivosti, saj se v praksi še vedno sprašujemo kaj mora delavec sprejeti z osebnim izjavljanjem in kaj lahko sprejme delavski svet. Drugače je na področju družbenih dejavnosti, ko zakoni ne dopuščajo večjega manevrskega prostora za svobodno menjavo dela. Na področju infrastrukture se ključne ekonomske investicije sprejemajo izven združenega dela. Iz tega sledi premajhna zainteresiranost in angažiranost delegatov in preko njih tudi baze za dosledno izvrševanje sklepov. Kritična analiza političnega sistema poudarja predvsem naslednje naloge: — omejitev države v njene okvire in upoštevanje družbenoekonomske zakonitosti - odločitve naj se dejansko sprejemajo v skupščinah in ne v D PO ah izvršnih svetih — pri evidentiranju delegatov za zbor združenega dela republike naj se bolj upošteva njihova povezanost z dejavnostjo in manj teritorialni princip - skupščina SFRJ naj okrepi vlogo združenega dela v obeh zborih. Tov. Ribarič je opozoril tudi na pomanjkljivosti kritične analize političnega sistema, saj zapostavlja vlogo subjektivnega faktorja in kadrovske politike. Nenazadnje pa se je dotaknil problema vključevanja brezposelne mladine v delegatski sistem. Ta mladina nima možnosti za vključevanje v upravljanje družbe in tako je izrinjena iz aktivnega družbenega življenja. Tako se ustvarja monopol zaposlenih nad odločanjem. To pa je v nasprotju s samoupravnim sistemom, katerega cilj je motivirati vse ustvarjalne sile za reševanje praktičnih potreb in vprašanj. V razpravi so mladi opozorili na problem gospodarske krize, ki narekuje predvsem reševanje eksistenčnih problemov. Slabo reševanje teh problemov vodi v brezbrižje mladih. Iztok Doma se je osredotočil na vprašanje premajhne osveščenosti baze o možnostih, ki jih daje samoupravljanje. Simon Mavsar je v svoji razpravi poudaril preveliko vlogo administracije, opozoril je na napake, ki jih delajo delegati, podčrtal je tudi problem odgovornosti. Cveta Žen je opozorila na zapostavljanje mladih kadrov, mladih strokovnjakov v delegatskem sistemu; mladi so podcrtah dejstvo, da so prenatrpani dnevni redi na različnih skupščinah, preobsežna gradiva in prekratki roki za sprejemanje družbeno pomembnih sklepov. Razprava je odprla mnogo vprašanj, o katerih se bomo morali mladi še pogovarjati v svojih okoljih in seveda pri njihovem reševanju tudi sodelovati. Breda Habjan Okolje in mi: Ravnanje z odpadki in reciklažo Svet, v katerem živimo, se čedalje bolj sooča z vprašanjem, kako ravnati z vsemi vrstami odpadkov, od gospodinjskih pa do industrijskih. Do obdobja industralizacije odpadki niso predstavljali nevarnosti za onesnaževanje okolja, saj so bili pretežno organskega porekla. Njihova razgradnja je bila biološko enostavna in dokaj hitra. V zemlji so hitro preminili, če so zašli v vodo, je ta pretekla sedem kamnov in bila čista. Industrija je prinesla kovine, med njimi tudi strupene in radioaktivne, plastične in sintetične materiale in razne kemične spojine, ki jih predvsem razviti svet na veliko uporablja in jih, kot odpadne snovi, tudi v ogromnih količinah odvrže. Te vrste odpadkov pa zastrupljajo vodo, zrak in zemljo, ki so osnovne prvine za zdravo človekovo življenje. Posledice nekontroliranega ravnanja z odpadki so včasih zelo hude in nepopravljive in so že povzročile prave katastrofe. Ravnanje z odpadki urejajo zakonski predpisi, pravilniki in sanitarni varstveni pogoji. Vendar se v vsakdanjem življenju in praksi, pod izgovorom ekonomike, dragih investicij in podobnih razlogov, večkrat odstopa od predpisanega. Se večkrat pa so vzrok nevednost, nepoučenost ali malomarnost posameznikov, ki doma, v naravi ali na delovnem mestu ne ravnajo pravilno z odpadki. Zaradi navedenega je pri Društvu za zaščito okolja ustanovljena strokovna komisija, ki ima najmanj štiri (4), sicer pa šest (6) stalnih članov iz različnih področij dejavnosti (komunala, kemijska i biološka, gradbena, prosvetna usmerjenost). Področje dela komisije so hišni odpadki, kmetijski in industrijski odpadki m emicije škodljivih snovi v zraku, tleh in vodi. Področje dela se prekriva z delom komisije za varstvo zraka in varstvo vode, zato je predvideno sodelovanje z obema komisijama v DVO. Strokovna .komisija si je postavila naslednji program dela, naloge in cilje: 1- Program dela: - spremljanje strokovne literature in spoznanj s področja odlaganja odpadkov; - pregled nad obstoječimi zakoni in predpisi s področja odpadkov, proučevanje le-teh ter sodelovanje v javnih razpravah s predlogi in pripombami pri sprejemanju novih predpisov; - spremljanje prostorskih in urbanističnih aktov, ki zadevajo odlaganje odpadkov ter lokacij objektov in naprav, ki so s svojimi odpadki škodljive za okolje; - sodelovanje s strokovnimi organizacijami pri planiranju dolgoročnih rešitev odlaganja in reciklaže odpadkov ter sanacij obstoječih odlagališč; - sodelovanje z inšpekcijskimi in upravnimi službami; - spremljanje dela komunalnih dejavnosti; - sodelovanje s SZDL in družbenopolitičnimi skupnostmi glede vprašanja odlaganja odpadkov; - sodelovanje s šolami in organiziranje strokovnih predavanj, obveščanja javnosti o stališčih in odprtih vprašanjih; - popis odlagališč v občinah Domžale in Kamnik ter izdelava topografije odlagališč; - organiziranje očiščevalnih akcij. 2. Naloge: - podpirati in sodelovati v akciji za planiranje in izgradnjo centralnega kompo-stišča v okviru čistilne naprave Domžale; - začeti v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih akcijo za zbiranje odpadkov, sortiranje odpadkov in vračanje industriji za ponovno predelavo; - doseči čimprejšnjo ukinitev začasne-" ga odlagališča odpadkov v Dobu, zahtevati spoštovanje dogovorov v zvezi z varovalnimi ukrepi v času odlaganja in sanacijo zemljišča po končanem odlaganju; - začeti s pobudo za urejanje lokalnih odlagališč neškodljivih odpadkov v posameznih krajevnih skupnostih oz. organiziranje odvoza odpadkov; - opozarjanje pristojnih služb, zadolženih za odpadke pri obeh občinah in projektivnih organizacij, za planiranje skupnega odlagališča; - skrbeti za čimprejšnjo ukinitev divjih odlagališč in sanacijo zemljišča na teh odlagališčih. 3. Cilji: Cilj prizadevanj komisije za odpadke in Društva za varstvo okolja je vzpostaviti pogoje za čisto in zdravo okolje, skrb za nas, za naše potomce in za lepši svet, ki nas obdaja. VARSTVO PRED HRUPOM Hrup vedno bolj vstopa v naše življenje kot negativni dejavnik onesnaževanje okolja. Njegov vpliv je bistveno večji, kot si morebiti predstavljamo. Njegovi učinki nas spremljajo v vsakem trenutku življenja (delovno mesto, dom, pot na delo in nazaj) skoraj neopazno, škodljivi učinki pa se kopičijo v človeškem organizmu in se, navidez nenadoma, pokažejo v obliki najrazličnejših okvar. Problemom hrupa posvečajo mnogo pozornosti tudi v mednarodnih razpravah in aktih. V aktih ustrezne strokovne komisije pri OZN onesnaževanje s hrupom postavljajo na tretje mesto, takoj za onesnaževanjem ozračja in voda. Hrup ne povzroča le okvar sluha, ampak vpliva na celotni nervo-vegetativni sistem in povzroča motnje v sistemu krvnega obtoka, prebavil, itd. Zato se mora naša komisija takoj in konkretno spopasti z njim. Problematika onesnaževanja s hrupom naj bi se v okviru DVO Domžale-Kamnik reševala čimbolj široko: izhajajoč iz najširše baze prebivalstva, z vključevanjem čimveč-jega števila strokovnih služb in tesno povezanostjo z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s SZDL. Kritične primere s področja hrupa na območju obeh občin moramo reševati z aspekta splošnih družbenih koristi in z aspekta lokalnih interesov po zmanjšanju onesnaževanja s hrupom. Vsi predlogi za konkretno reševanje naj bodo usklajeni z opredelitvami občinskih upravnih organov. Program dela Strokovne komisije za varstvo pred hrupom je: 1. Opredelitev zakonskih norm v dovoljenih nivojih hrupa v: - urbanem okolju, - polindustrijskem okolju, - industrijskem okolju, - proizvodnih obratih, - okolici letališč, ■*■ okolici prometnih poti; 2. Razvrstitev teritorijev občin v posamezna okolja; 3. Evidentiranje morebitnih posameznih kritičnih primerov, ki odstopajo od zakonskih predpisov; 4. Evidentiranje morebitnih kritičnih primerov, z zahtevo po takojšnjem ukrepa- ■ nju; 5. Zasledovanje morebitnih primerov obolenj, katerih vzrok je izpostavljenost človekovega organizma hrupu - podatki zdravstvene službe specialistov medicine dela; 6. Evidentiranje proizvodnih dejavnosti in obratov, kjer se pojavljajo obolenja zaradi delovanja hrupa; 7. Izvedba predavanj o dejavnosti hrupa na človeški organizem; 8. Pričetek akcije za odpravljanje negativnih pojavov, ugotovljenih pod 3,4,6; 9. Vključevanje družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb (specialisti medicine dela, sanitarna inšpekcijska služba), sistema javnega obveščanja (občinska glasila) v akcije opredeljene pod točko 8. Delo po zasnovanih programskih usmeritvah vodi Strokovna komisija za varstvo pred hrupom, ki si za svoje delovanje oblikuje poslovnik, ki vsebuje splošni del (vsebina 1. točke) in posebni del, ki določa delo komisije v tekočem koledarskem letu. Komisija svoje delo oblikuje, usklajuje in postavlja zaključke na svojih rednih sejah ali izrednih sestankih. O delu komisije poroča njen predsednik. Delovanje komisije mora biti v skladu s pravili društva in z zakonskimi normativi predvidenimi za tovrstno dejavnost. Osnovni plan komisije: V začetnem obdobju delovanja, to je v letih 1984 in 1985 naj bi komisija s predavanji po krajevnih skupnostih skrbela predvsem za izobraževanje občanov s temami o škodljivosti delovanja hrupa na človekov organizem in k možnostim za zmanjševanje hrupa. Vzporedno s tem naj bi tekla akci,a evidentiranja hrupnih področij, objektov in proizvodnih obratov. Po opravljeni prvi fazi bi prešli postopoma na strokovno poglobljeno utemeljitev in akcije za odpravljanje najbolj perečih problemov. Terminski plani: 1984/1985: - oblikovanje Strokovne komisije za varstvo pred hrupom in poslovnika komisije; - organiziranje predavanj v Krajevnih skupnostih, po možnosti 1 x mesečno; - evidentiranje hrupnih področij na osnovi opravljenih meritev; - pričetek akcij za odpravljanje najkritičnejših primerov onesnaževanja s hrupom. Strokovna komisija za varstvo pred hrupom naj bi imela svoje redne seje vsaka dva meseca. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 1. Uvod Varovanje naravne in kulturne dediščine pomeni eno izmed ključnih nalog današnjega časa. Razmah industrializacije, nenamenska raba površin, stihijski razvoj urbanizacije in še vrsta faktorjev kaže na to, da je potrebno varstvu naravne in kulturne dediščine posvetiti veliko več pozornosti kot dosedaj. Napak, storjenih pri nepravilnem obravnavanju dediščine (rušenja kvalitetnih objektov, nepravilno izkoriščanje in :poraba zemljišč, nestrokovne rešitve prenove, napačna lokacija proizvodnih in stanovanjskih dejanosti. . .), v večini primerov ni moč popraviti. Zato je nujno, da se najprej posveti največ pozornosti osveščanju širših množic in skozi takšen pristop doseže višji nivo strokovne izobraženosti vsakogar, ki lahko in ki je dolžan skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine). 2. Naravna in kulturna dediščina Varovanje naravne in kulturne dediščine pomeni varstvo nepremičnin, premičnin in njihovih skupin, območij in posameznih delov narave, ki imajo za določeno območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. 2.1. Naravno dediščino v tem sklopu predstavljajo geološke tvorbe, nahajališča mineralov in fosilov, geomorfološke oblike, površinski in podzemeljski kraški pojavi, soteske in tesni, ledeniki in oblike ledeni-škega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, močvirja in barja, potoki in reke z obrežji, redki in značilni eksistenčni življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst, reliktno, endemične, redke in značilne živalske vrste, drevesa, krajinska območja, razgledišča in izletišča, gorski vrhovi, objekti vrtne arhitekture in oblikovane narave. 2.2. Kulturno dediščino predstavljajo predmeti ah skupine predmetov, zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, etnološkega, antropološkega in naravoslovnega pomena, stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami, stvarmi ali dogodki naše politične in kulturne zgodovine, arhivska gradiva, arheološka najdbišča, arheološke najdbe, umetniška dela in oblikovani izdelki, etnološki predmeti, stara orodja, naprave in stroji, stavbe, skupine ah deli stavb umetniške, zgodovinske ali tehnične privlačnosti, naselbinska območja, stara vaška in mestna jedra. 2.3. Naloga strokovne komisije je skrb za varstvo naravne in kulturne dediščine. • 3. Način delovanja Strokovna komisija opravlja svoje delo na rednih in izrednih sestankih. Na njih proučuje problematiko, razpravlja ter oblikuje, usklajuje in formulira zaključke. O svojem delu vodi zapisnike. O delu in rezultatih poroča predsednik oz. njegov namestnik. Strokovna komisija oblikuje svoj program dela, ki ga detajlneje opredeli za vsako leto posebej. Strokovna komisija naj bi imela svoje redne seje vsako četrtletje. Glede na aktualnost problematike pa bi imela svoje izredne sestanke tudi v manjših časovnin presledkih. 4. Program dela strokovne komisije - sodelovanje strokovne komisije pri oblikovanju družbenih planov obeh občin, s posebnim poudarkom na varovanju naravne in kulturne dediščine, - sodelovanje pri programskih in izvedbenih rešitvah urejanja prostora, - sodelovanje s strokovnimi organizacijami za varstvo naravne in kulturne dediščine, - evidentiranje obstoječih konfliktnih situacij, - opozarjanje na kršenje zakonskih norm in predpisov, - spodbujanje akcij varovanja posameznih naravnih oz. kulturnih spomenikov, - varovanje narodne identitete in njene kontinuitete, - vključevanje organov, organizacij, društev in skupnosti v akcije varstva naravne in kulturne dediščine, - seznanjanje širše javnosti s problematiko varovanja naravne in kulturne dediščine (objavljanje v sredstvih javnega obveščanja, priprava in organizacija predavanj, srečanj in strokovnih ekskurzij...). 5- Program dela za leto 1985: - konstituiranje strokovne komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, - evidentiranje konfliktnih situacij, ki so v teku, - pomoč pri reševanju konfliktnih situacij, - izobraževanje občanov: priprava in organizacija predavanj, objavljanje člankov v sredstvih javnega obveščanja, organiziranje strokovne ekskurzije, - sodelovanje pri oblikovanju dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, - sodelovanje pri pripravi odlokov o razglasitvi nepremičnin, kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Mali oglasi V središču Domžal dam v najem garažo. Oddam brezplačno večjo količino kamenja za gradnjo temeljev za hišo. Pokličite dopoldan na telefon 721-080. Za 4 ure dnevno vzameta mož in žena na svoj dom honorarno delo. Naslov v uredništvu. Izvajam in popravljam elektro-instalacije, čistim in servisiram električne bojlerje. Janez Otrin ml., Varškova 6, Domžale. Tel. 721-653popoldne. Prodam 400 kg krmilnega korenja. Planine, Trn java 4, 61225 Lukovica. Zaposlim KV ali PKV avto-mehanika iz okolice Domžal ali Kamnika.' Pogoj odslužen vojaški rok. Servis avtogum Gregorc, Kamniška cesta, Mengeš. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. V Domžalah iščem opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje. Možnost predplačila. Ponudbe na tel. 224-644 int. 23 med 8. in 16. uro. Prodam garažo v Mengšu ob bloku, Blejčeva 9. Informacije na tel. 721-648 oz. 721-816. Hišni svet Veljka Vlahovića 2b, Domžale objavlja honorarno čiščenje skupnih prostorov. Pismene ponudbena HS, dodatne informacije po telefonu po 16. uri na številki 722-613 in 722-616. Javno prepovedujemo vsakršno-koli vožnjo Cerar Marjanu, Rafolče n.h. po gozdni poti na Gornji hrib, ker tam nima lastništva parcele. Iglic, Kveder, Pavlic, Klopčič, Dobravec. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, starega očeta PAVLETA PIRNATA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, denarno pomoč, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostinke, domžalski godbi in Budni-čarjem za pomoč pri organizaciji pogreba. Žalujoči: vsi njegovi. Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje! V SPOMIN Dne 18. decembra 1985 bo minilo leto dni, odkar si nas zapustila, draga sestra in teta HELENA US iz Moravč Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Domu upokojencev Domžale, govornici ZB Moravče, pevcem za lepo zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje. Hvaležni smo vsem, ki se za trenutek ustavite ob njenem grobu. Vsi njeni. ^ domtafe trgovsko gostinska DO NAPRi n.sol.o. TOZD OPREMOTEHNA Veleblagovnica, Titov trg 1 V A M NUDI POLEG CELOTNEGA PROGRAMA ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE IN ŠPORTNE KONFEKCIJE TER OBUTVE IZ SEZONE JESEN-ZIMA 1985/86 PO POSEBNO UGODNIH CENAH NA OTROŠKEM ODDELKU: - dekliške spodnje hlače od 140.- do 180,- din (4 do 16 let) - pletene puloverje od 500,- do 1.600,- din (2 do 14 let) - puli puloverje od 480,- do 1.050,- din (2 do 16 let) - dokolenke iz frotirja od 130,- do 160,- din (2 do 6 let) - žametne hlače od 2.390,- do 3.450,- din (2 do 16 let) - dekliške bluze iz bombaža od 1.050,- do 1.150,- (8 do 16 let) NA ŠPORTNEM ODDELKU: - moške bunde ADIDAS od 9.500,- din dalje - moške in ženske drsalke, program vezi TYROLIA, vse še po lanskih cenah NA ODDELKU ŽENSKE KONFEKCIJE: - zimske jakne iz umetnega krzna po 15.228,50 din - zimske plašče po 17.796,50 din (št. 38-50) ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata, strica in starega očeta ERNESTA KETIŠA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo govorniku ZZB in domžalskemu upokojenskemu pevskemu zboru ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi. V SPOMIN Mineva leto dni praznine in bolečine ob spominu nate, naša draga mama IVANA PERGAR iz Sp. Prapreč 11 V naših srcih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se je še spominjate! Vsi njeni najdražji. STE MORDA ZAMUDILI? ŠE JE ČAS ZA PRIJA VO V TEČAJ 0 V A RSTVU PRI DEL U za nosilce samostojnega osebnega dela (obrtnike) in delavce v obrtni dejavnosti. Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, številka 16/80) predpisuje vsem, da imajo OPRAVLJEN IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU' Vsi tisti, ki že imajo izpit iz varstva pri delu, morajo vsaka TRI LETA opravljati PREVERJANJE ZNANJA. PRIJAVITE SE LAHKO NA DELAVSKI UNIVERZ/ DOMŽALE, Kolodvorska 6, Domžale, tel. 721-082 DO 1. DECEMBRA 1985. NA ISTEM NASLOVU SE LAHKO PRIJA VITE TUDI ZA TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA IN V VSE DRUGE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA. Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega Domžale - kostime vzorčaste po 15.343,- din (št. 40 - 48) - kostime (ribja kost) iz 100 % runske volne po 20.152,-din - zimska krila v drobnem vzorcu po 5.668,- din (št. 40-50) ■ NA ODDELKU ČEVLJI: - moške usnjene rokavice po 2.165.35 din ' - ženske usnjene rokavice po 1.471,05 din - velika izbira copat ter zimskih vložkov za čevlje NA ODDELKU METRAŽA.: - veliko izbiro raznih vrst blaga po ugodnih cenah CENJENE STRANKE OPOZARJAMO, DA ŠE VEDNO NUDIMO POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA NAKUP KONFEKCIJE PO UGODNIH POGOJIH: - 3 mesece 0% obresti - 6 mesecev 6% obresti * NA ODDELKU CICIBAN PA VAM NUDIMO TUDI VEL/KO IZBIRO IGRAČ! GRADITELJI! PE KURIVO, Mas/jeva 4, Domžale IMA NA ZALOGI: - stavbno pohištvo (okna - nezastek/jena, dvojna zasteklitev z roleto, s polkni ali brez, podstrešna okna in stopnice, notranja vrata vseh dimenuij, vhodna vrata ter lesena in kovinska garažna vrata) - opaž, parket, steklene prizme... - termoizolacijski in hidroizolacijski material (novoterm, tervol, stiropor, lendapor, izotekt, strešna lepenka, smola...) - marmor police, stopnice in tlak, betonske plošče, travne plošče... - drugi osnovni gradbeni material potreben pri obnovi in gradnji. OBIŠČITE NAS, PREPRIČAJTE SE 0 IZBIRI IN UGODNIH CENAH! ZAHVALA Minilo je že več kot mesec dni, kar te med nami več ni I Čakamo te zaman, ker krije te grob hladanl Ob boleči izgubi naše drage mamice, žene, snahe, nečakinje in dobre sosede ANČKE CERAR roj.Ravnikar Zg. Javorščica 4 ki nas je tako nepričakovano in nenadoma zapustila ter odšla še tako mlada v prerani grob. Vsem, ki ste se poslovili od nje, jo zasuli s cvetjem, nam izraziM sožalje ali karkoli pomagali, prav lepa hvala. Posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani ter nam pomagali in nas tolažili. Hvala vsem, ki ste jo spremili na moravsko pokopališče v tako velikem številu. Zahvala morav-škemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in g. župniku iz Doba za ganljive besede. Hvala moravskim pevcem za zapete žalostinke, tovarni Helios za venec in pomoč, govornikom za čudovito pripoved o njenem življenju in delu ob odprtem grobu. Hvaležni smo dr. Pevcu za pomoč v njeni bolezni. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Miha, sin Andrej, hčerka Darinka in ostalo sorodstvo. Medtem, ko si ves napredni svet prizadeva za čimprejšnjo razorožitev, v Ihanu načrtujejo gradnjo modernega strelišča za biatlonce. Prav. Če bo to kaj vplivalo na zmanjšanje smradu v Ihanu, pravijo Ihanci, glasujemo tudi za gradnjo raketnega oporišča ... Brez skrbi, Ihanci! Raketnega oporišča ne bo, smrad pa bo. Zagotovo ... •M V Trzinu bo bodoče industrijsko središče, v Jaršah skladiščno in v Radomljah rekreacijski center. Povsod načrtujejo, da se bo tja steklo ogrom- Slamice iz mengeškega slamnika V Mengšu sta se dva tovornjaka s prikolico v kratkem zaporedju zaletela v Kraljevo, nato pa še v stavbo Slamnika. Nekateri s krajevne skupnosti pravijo, da sta bih nesreči izvedeni na nepravilnih mestih - že precej časa čakajo, da bi se kdo tako brez hujših posledic zaletel v Kobilčevo in v Hostnikovo hišo in bi tako na hitro rešil problem dve propadajočih hiš ob glavni cesti. „Šleparji", drugič torej boljši pogled! Semafor pri Pavovcu bo po zadnjih obljubah predan obratovanju po novih časovnih izmerah ob Dnevu republike. Upajmo, da ne bo gorela samo praznična — rdeča - barva, ampak vse tri, v pravem sorazmerju! no denarja. Le kaj načrtujejo Mengša-ni? Domžalska „Trnjulčica" ah „Trnjul-čnik" V nepreglednem ovinku na Krakovski v Domžalah je že večkrat počilo, ker lastniku hiše in vrta, nasproti Napredkovega skladišča, ni treba striči lepotičnega grmičevja in žive meje, tako da je prerasla že pločnik. Zato pešci hodijo po cesti in ogrožajo promet. Kaže, da so krajani in odgovorni organi s tem zadovoljni. Še najbolj pa lastnik zaraščenega gradiča, v katerem očitno živi domžalska „trnjulčica" ... Kdo jo bo prebudil, da po-striže svoje trnje? ••• Plava... Tov. Škarja s Prevoj nas je dne 6.11.1985 poprosil, da domžalski javnosti povemo, kako možakar že 5 dni plava... „Nič ne de, prijatel'! Mnogo, vse več jih je, ki plavajo od prvega do zadnjega v mesecu!" esc, Cesta med Mengšem in Domžalami je razširjena za cel meter. Obnovitev gre iz sredstev, ki bremenijo avtocesto Naklo - Ljubljana, ker je bila omenjena cesta ob izgradnji avtoceste preobremenjena. Zdaj lahko samo še čakamo, da bodo kje v bližini zgradili še kakšno avtocesto, da bo kanilo nekaj tudi k nam ... ••• Mengeški semafor je dobil v Trzinu dvojčka. Prej smo hoteli imeti varno križišče, zdaj pa se jezimo, ker moramo čakati. Ob konicah res ne teče promet najbolj gladko skozenj. Nabirajo se kolone po vsem Trzinu. Predlagamo dodatek: miličnika, ki bi sproti preklapljal, da bi bih zadovoljni prav vsi... ••• Loški otroci so neradi začeli hoditi v trzinsko šolo, zdaj pa so menda tako navdušeni nad odlično opremo, zobozdravnico itd., da bi najraje še drugi Mengšani začeli hoditi v šolo v Trzinu. Ko bi prej vedeli... SIRI 3 1 i i i i i i SVET SREDNJE KOVINARSKE IN USNJARSKE ŠOLE DOMŽALE objavlja odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Aparat za pripravo hot doga Izklicna cena 15.000.- din 2. Stroj za razmnoževanje REX ROTARY 450 Izklicna cena 30.000.— din Odprodaja bo 2.12.1985 ob 8. uri v prostorih šole na Ljubljanski c. 105 (kovinarska delavnica). Ogled je možen pol ure pred pričet-kom. Restavracija Slamnik prireja: VEČERE Z ŽIVO GLASBO Restavracija Slamnik, ki deluje v okviru domžalskega Napredka, se je v novi sezoni Vnovič potrudila in tako bo začenši s 15. novembrom prirejala vsak petek in soboto v večernih urah (od 20.ure dalje) večere, za katere so ob polni gostinski ponudbi zagotovili tudi živo glasbo - ansambel STUDIO. Posebej poudarjajo svojo veliko skrb, da bodo gosti na teh večerih zadovoljni: tako so pripravili poleg običajne celovite gostinsko-kulinarične ponudbe še poseben izbor specialitet iz pljučne pečenke. Tako bo vnovič oživelo nekdanje življenje Slamnika, saj upajo, da bo ta restavracija spet postala sestajališče občanov, ki so željni ob dobri gostinski ponudbi prijaznega razpoloženja v dobrem lokalu. Človek ne bi verjel, daje res. Znamenitost sredi Domžal. Kapi 'ki! Napinite oči in si jih, sredi Domžal — pred rekonstruirano trgovino Univerzale, oglejte. Pravi, pravcati kapniki! Le kdo bi to verjel? Ob cesti od Želodnika proti Zalogu so (ne)skrbni cestarji pozabili ali sploh zavrgli znake, ki opozarjajo na zoženje cestišča in dela na cesti. Poizvedeli smo, da izdelava enega samega znaša 7000 din. 14.000 din torej leži za cesto... Čigavih? i Travestija neke reklame Prvi glas: „Navsezgodaj v Ihanu in Studi diši..." Drugi glas: „Pa res diši!" - „Že proti centru Domžal diši..." - „Pa na drugo stran proti Mengšu diši..." - „Pa se je dan komaj začel!" - „ln kako v Stobu diši! - .Judi na Koli cevem diši..." - „Po svežih prašičjih drekcih in krhkem blatu iz domžalskih in kamniških kanalizacijskih cevi diši!" - Najboljša dišeča domžalska novost: Skupno prvi in drugi glas: „Študljanski butiki izvrstnih vonjav!" Mali oglas posebne sorte 12 km iz Ljubljane, v južno, trenutno še zelenem pasu občine Domžale, prodam ali zamenjam popolnoma novo hišo. Kot posebno ugodnost ponujam stalne, brezplačne močne vonjave in izparine iz bližnje čistilne naprave (z uvoženo tehnologijo), ihanske farme slastnih prašičkov (evropska raven!) in goste, zamaščene, vsake pol ure drugače obarvane, mlakuže imenovane „Kamniška Bistrica" (to namišljeno ime verjetno izhaja iz pred-čistilncga obdobja naših razvojno zaostalih prednikov - Bog jih je že . obvaroval vsega najhujšega s tem, da jim je prihranil pogled na to lepo sedanjost in še lepšo prihodnost). Oken v tem čudovitem predelu naše domovine ne boste potrebovali in jih lahko mirno zazidate, razen če si ekstra ne želite kakšnih težav z dihanjem in živčki (upam,da nimate za povrh še kakšnih otrok nagnjenih k bronhitisu in podobnim težavam današnje mladine in ostarelih). Tudi sicer vam ni treba pohajati okrog vogalov, ker vam kakšne kroglice ali šibre, namenjene za odstrel vzgojenim fazanom, lahko kaj hitro zaide v vaše stegence. V tej okolici se vam obeta zelo lepa tehnološko visoko razvita prihodnost; če takoj plačate 7,5 milijonov (za začetek) lahko v tej nadpov- prečno razviti občini že okoli leta 1985 pričakujete telefonček/ Trgovine^vrtca ali morda avtobusa in ostalih nadlog 20. stoletja se vam tu ni treba bati. V bližini je sicer postavljen nek reaktorček s priročnim skladiščem za neke nepomembne odpadke, vendar iz tega nič ne zaudarja in se niti ne kadi - tako,da kar brez skrbi (vsaj po avtoritativnih zagotovilih tistih, ki jim ni treba živeti blizu!). Za nameček vam z veliko gotovostjo zagotavljam še kompostarno po avstrijski tehnologiji, kjer boste (z mojimi izkustvenimi zagotovili s katerimi pa se kompetentni za to nikakor niti približno ne strinjajo) lahko spet brezmejno uživali v naj^-finejših dišavicah (po avstrijskem receptu - surovine bodo sicer naše!?) in v družbi priljubljenih' živalic (podgane, miši in ostali mrčes). Tako ugodne ponudbe zlepa ne boste deležni, zato pričakujem vaš velik odziv - ne zamudite te enkratne prilike in pošljite ponudbe pod šifro: Slovenija moja dežela in -lokacija dišeči raj. P.s.: Občinski možje s stanovanji v Ljubljani - ponuja se vam prilika, da postanete pravi Domžalčani z vsemi pridobitvami, ki ste nam jih v zadnjih letih s tako zagnanostjo oskrbeji - uživajte jih še vi! I I I I I I ■ I 1 I 1 I Vil »Pipca« tudi ob Pizzeria PIPCA obvešča cenjene stranke, da bo lokal v centru mesta - v objektu SPB-1 odprt tudi ob nedeljah in sicer od 12. do 20. ure. Malic sicer ta dan ne bodo nudili, bodo pa na voljo vse pijače, napitki ter seveda kot glavno vse različne vrste pizz. V lokalu obljubljajo, da se bodo v prihodnje še bolj potrudili in zadovoljili svoje goste s še pestrejšo ponudbo ter postrežbo. Torej: V "PIPCO" TUDI OB NEDELJAH! S I 1 I ROKOVNJAČ ŽONTA Čeravno gredo hudi časi v našo dežel« je vse bolj čutiti tudi na lastni koži, da s delajo med posamezniki v istini samo večji razlike. Oni dan nam je Groga razkladal smo vsi jednaki, v bogastvu ah v revščini, a meni se zdi, da temu ni tako. Eden izme< otrok je v šoli napisal iz svoje pametm butice tole misel: V socializmu smo jednaki, bogati in revni. To „bogati revni" pa mi venomer po glavni brni. Groga se je oni dan odločil in meni ni tebi nič skočil preko meje nabavljat orožar no za svojo osebo. Meni se to prav nič pra) ne zdi, akoravno vem, da je tam čez tudi kaj dobrega. Ako so za vse dobre domač« gorjače, bi bilo istotako dobro domaČ« krepelce za našega vodjo. Ali on hoče biti nekaj posebnega in se hoče pokazati pred drugim, da je bolje, zato pa skače če2 Karavanke. Ravnotako sem izvedel, da ni enako po vseh naših domovanjih. V enih hišaJ komajda še plačujejo vodo in kanalščino, i isti sapi pa lahko povem, da imajo tu in tam celo takšne pipe, da so vse pozlačene, < nekaterih domovanjih pa celo iz samegS zlata. Tako se peneze še najbolje prikrije in i se na zunaj sploh ne vidi, kdo je posebno bogat. Moje osebno mnenje je, da bi morali) mi, rokovnjači, take pipe zamenjati z na-j vadnimi, akoravno je malo vodoinstalater-j jev med nami. Stari Boječ mi je vedel povedati, da eni upokojeni posamezniki komaj rijejo odi prvega do dvajsetega, po dvajsetem pa itak j j( -'o sam krompir - bog naj ga jim; požegna! - po drugi plati pa je bilo slišati, da je tudi v naši srenji nekaj tacih, ki imajo devizne račune onstran Karavank in da jakoj dobro živijo celo od obrestnih mer, tako da jim ni treba posebej kaj otipljivega delati. Na Kolovcu pripravljamo študijo, da bi posegli vmes mi, ki imamo najglobjo malho od vseh bank na svetu. Onidan sem tudi izvedel, da je v Domžalah odprta komisijska trgovina, ali - pozor! -jemljejo le krznene in druge finejše cunje, i rokovnjaški!! cap pa ne marajo sprejemati- i Vse v redu in prav, akoravno je to za nas,1 rokovnjače, slab cahen, ker svoje robe v tem komisionu ne bomo mogli naprej spraviti. Med nami so tudi takšni individuumi, ki otroke pošiljajo najprej k nemščini, za materinski jezik pa jim ni mar. Tudi to se sicer lepo sliši, moje osebno mnenje pa je, da so nekateri mnogo prejako orientirani proti severu. Glavno jim je bodoča polna i mošnja, na zavest pa se požvižgajo. Še mi iz i Črnega grabna bolj držimo vkup in se d ovarjamo itak samo po svoje: Mahni ga ; pc 1'ofiču, kumre buono lavfa! Da bodo vsi enako bogati in denarni, bomo morali na naše veselje poskrbeti torej j mi. do prve ak -ije pa enak pozdrav vsako- : mer posebej! Zonta 8405287352