Stev. 188 TRST, v soboto 8 julija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih cb 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele eter. po 5 nvč. (tO stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprej&ma Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!u NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaroSatna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" atane : za oelo leto Kron 5-20, 'za pol let* Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Kefranko- vana pisma se ne - prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, og ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do*). Izdaj ^telj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li.».ta „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed-nont". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranilnični račun štev. 841-652. TELFF0N XI 11-57 Včerajšnja hrupna seja mestnega sveta. Dr. Wilfan govori za naše šolske zahteve, narodno avtonomijo in kompromis. — Protesti večine. Ravasini zmerja s „ščavi"! — Slovenci povzročijo nesklepčnost seje. Včeraj je imela slovenska manjšina mestnega sveta srečen dan. Možato je nastopil dr. Wilfan za naše zahteve na tržaškem ozemlju. Iz duše, indignirane radi krivic, ki nam jih zadaja „liberalno'-nacionalna večina, je dr. Wilfan gospodom iz te večine bral levite radi njihovega postopanja proti nam. Prečit al jim je resolucijo našega nedeljskega manifestacijskega shoda, katero s o morali gospodje iz večine do konca po slušati če tudi jim je to delalo očividne neprijetnosti! Dr. Wilfan je govoril skoraj eno uro ob neprestanih protestih večine in večkrat prekinjen od podžupana Ricchettija! Gospod svetovalec Ravasini se je celo izpozabil tako daleč, da mu je ušla psovka „ščavo", kar je junak seveda utajil. Konec debate je bil ta, da so Slovenci, ko je imelo priti do glasovanja zapustili dvorano vsled česar seja ni bila več sklepčna. Manjkal je en svetovalec. Županu ni pre-vstajalo druzega, kakor seveda sejo zaključiti. * * * Seji, ki je pričela ob 7. uri in pol, je predsedoval podžupan Ricchetti. Navzočih je bilo 48 svetovalcev. Pri točki 3. glede razpisa natečaja za mesto ravnatelja mestne bolnišnice je predlagal svet. Senigaglia, naj bi se čas za ulaganje prošnje od strani kompetentov določil na 10 tednov. Svet. D' Osmo pravi, da je dovolj 8 tednov, kar se vsprejme. Nato se preide k 4. točki: Predlog šolskega odseka glede zgradbe stavbe za novo itaf. gimnazijo na zemljišču ex-Basevi. To priliko, ko se iz javnih sredstev hcče potrošiti skoraj milijon kron za šolske zahteve enega dela ffžaškega prebivalstva, dočim se popolnoma prezira slovenski del, je uporabil svet. dr. W i 1 f a n in se priglasil k besedi, da pove italijanski večini kar ji gre. Pričel je izvajati približno sledeče: Čudim se, da se od večine ni nihče priglasil za besedo k temu predmetu, ko se gre vendar za tako velikanski troŠek 800 ali 900 tisoč kron, ki naj se stavijo v proračun za leto 1912/13. To, kar vam bom povedal, vam bo morda že znano, a jaz hočem uporabiti tudi to priliko, da čujete naše zahteve na šolskem polju. Preteklo nedeljo se je vršil v „Narodnem domu" veličasten shod, na katerem je slovensko tržaško ljudstvo povzdignilo svoj glas, svoj bolestni klic. (Na klopeh večine: Oh! oh !) klic za šole in slovenske pravice. Na tem shodu je bila vsprejeta resolucija, ki bo morda zanimala tudi italijansko liberalno večino, če tudi ji bo to morda neprijetno. Ali do svojih pravic moramo priti in bomo tudi prišli. (Velik hrup in medklici). Trst ni napravljen samo za italijansko - liberalno stranko (Ponoven hrup ! Zlasti se dere svet. Morpurgo in kriči: Muso r o 11 o I) Podžupan Ricchetti: Prosim govornika, naj se drži predmeta! PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. „Dobro, da jaha z nami J" je vskliknil črez trenotek in zamahnit z roko. »Peklo samo bi moralo biti ž njo v zvezi, če bi se mi ne posrečilo najti trenotka, da jo spravim s sveta 1 To je njena zadnja slava !u in z jezno, grozečo kretnjo je dvignil glavo za kraljevo družino, katere sled je naznanjal oblak prahu, ki se je dvigal pred Do-mešem v žarkih jutranjega jesenskega solnca ■ad vrhovi oddaljenega gozda. Kakor v sanjah je jezdil Domeš počasi za tem oblakom. Njegova glava je bila polna neizrečene trpkosti in krvavih nakan. IV. V globokih gozdovih, kjer so vladali medvedje in volkovi, obdan z raztrganim skalnatim blodiščem, je na strmem, temnimi pradavnimi hojami do vrha pokritem griču štrlel v zrak trdni kraljevski grad Žarnovec. S Krakova je peljala semkaj dober dan hoda W i 1 f a n : To spada vendar k predmetu in je v tesni zvezi ž njim (Hrup in medklici). Govornik nadaljuje: Resolucija je nekoliko dolga, ker je tudi krivica velika. Gre se v konkretnem slučaju za strošek iz javnih sredstev. (Klic: Kdo vzdržuje okoličan-ske šole ?) Svet. dr. S 1 a v i k : Tudi mi! Svet. dr. W i 1 f a n : Mi si hočemo sami vzdrževati svoje Šole, plačujemo tudi mi davke! Mi zahtevamo narodno avtonomijo. Nekdo zakriči: Vi niste sploh mestni svetovalec 1 Svet. W i 1 f a n : Prosim g. podžupana, da me da, ako je to res odstraniti iz te dvorane! (Velik hrup in medklici: Da, ali izvoljen ste v okolici !) Nato jame govornik čitati resolucijo. Pri zahtevi po srednjih šolah pojasnuje govornik, da morajo slovenski učenci prej na pripravnice, a od tod šele na gimnazijo. V šolski komisiji sem predlagal, naj občina ustanovi potrebne slovenske šole v okolici, mesto da „flika" posamezne že obstoječe z novimi razredami. A liberalno-nacionalna večina tega noče storiti iz narodnega sovraštva do nas, dasiravno je že priznala opravičenost naših zahtev. Nato govornik prečita resolucijo do konca in nadaljuje.: Mogoče vsebina prečitane resolucije marsikomu ni ugajaia. A da so naše zahteve opravičene, o tem se ne izplača zgubljati niti besedice. To dokazuje tudi ljudsko štetje, ki je bilo za slovensko prebivalstvo prava tortura, ker so se tu vršila naravnost škandalozna nasilstva. (Tu je nastal nepopisen hrup. Svetovalci večine skakajo po koncu in hrupno ugovarjajo). Svet. W i 1 f a n: Jaz imam za svoje trditve pismene dokaze, pridite v mojo pisarno in prepričali se boste. Klici: Kaj nas briga ljudsko štetje. Podžupan Ricchetti: Ljudsko štetje nima s predmetom nobene zveze, za to prosim govornika, naj se drži stvari. Svet. Wilfan: Res je razdalje med ljudskim štetjem in današnjim predmetom precej velika, a je vmes veriga dejstev, ki dokazujejo, da je vendarle neka zveza med tema točkama. Zahteva po 800 000 kronah, ki se imajo uporabiti iz javnih sredstev. samo za en del prebivalstva, je naravnost enormiteta. Trst je največje slovensko mesto ! (Ko je dr. Wilfan izgovoril ta stavek, je zopet nastal neopisen hrup. Svet. Morpurgo vpije na ves glas : Musi rottil Svet. dr. S 1 a v i k : Da, najmanj 80.000 nas je I Podžupan Ricchetti: Prosim go-yornika, naj se ne bavi s stvarmi, ki so za mestni svet naravnost izzivalne. Dr. W i 1 f a n (Se obrne proti večini): Vi me izzivate s svojimi medklici I Govornik nadaljuje: Tudi ravnokar minule volitve, dokazujejo naše Število v tem dolga utrudljiva in nevarna pot, kajti divje zveri so še bolj, kot neprodirne goščave, globoka močvirja in črna brezna ovirale pristop semkaj. Bila je to neprijetna, otožna, strašna, če prav divje krasna pokrajina. Samo oni, ki je že parkrat tod hodil, se je mogel spoznati v ozkih zasekah in to samo ob jasnih solnčnih dnevih. Ob deževnem ali meglenem vremenu je zablodil tod tudi oni pešec ali jezdec, ki se je sicer dobro spoznal ; ob nočnem času ali v mraku ni nihče mogel prodreti do grada. Če ni bil žrtva kakega medveda ali volka, je gotovo poginil na dnu skalnate razpoke ali pa je brez sledu zginil v črnem blatu. Na tej, od vsega sveta odločenej kraljevski trdnjavi, je živel že skozi osem let poseben obsojenec — kraljica Adelhaida, zakonita, prava soproga kralja Kazimira s svojima dvema hčerkama, desetletno Jadvigo in osemletno MaryHo. Kralj jo je izgnal od sebe v to strašno gozdno puščavo, ko se mu je dozdevalo, da je ne more in ne bo nikdar več ljubil in da ga ona ovira pri njegovem pregrešnem Ijubimkovanju, katero je gojil istodobno s par krasoticami, ki jih je pripeljal s tujine. Kot v kako državno ječo je dal Kazimir pripeljati kraljico Adelhaido na samotni, nepristopni, z nevarnostmi obdani Žarnovec samo radi tega, .ker mu ni več dopadala, mectu. (Klici: Kaj nas brigajo volitve ! Vzeti mu besedo. Gospodom ta struna ni bila prijetna, zato so si skušali s hrupom pomagati.) Volitve dokazujejo, da smo tu v takem številu, ki se absolutno ne sme prezirati (Klici: Pojte v Ljubljano). Ponavljam še enkrat: Naravnost enormiteta je, ako se v trenutku, ko se nam noče dati v mestu šol, zahteva od nas, naj glasujemo za ogromno postavko 800 000 K. (Nato je zopet nastal velikanski hrup. Svetovalci kričijo vsi vprek. Dr. Wilfan debatira s posamezniki in bije z roko po klopi. Predsednik zvoni). Ko so se duhovi nekoliko pomirili, je govornik zopet nadaljeval: Sedaj hočemo še nekoliko govoriti o takozvani slovenski invaziji. Taka invazija enostavno ne eksistira. Liberalna stranka je vedno vzgojevala svoje ljudi tako, da so mislili, da v Trstu sploh ni Slovencev. Vaši učenci se razburijo, ako vidijo v cerkvi slovensko trobojnico. (Ponoven hrup in klici: To so izzivanja!) Podžupan Ricchetti zopet poživlja govornika, naj se drži predmeta in prosi svetovalce, naj govornika ne motijo. Dr. W i 1 f a n (nadaljuje) : Ako eksistira slovenska importacija, potem lahko govorimo tudi o italijanski importaciji. Poleg 40 000 regnikolov biva v Trstu vse polno Italijanov, ki so prišli sem iz italijanskega dela Istre, Goriške in Tirolske. (Ponoven hrup in ugovarjanje.) Tu je podžupan Ricchetti govorniku zagrozil, da bo uporabil § 17 poslovnika, ako se ne bo strogo držal predmeta. Dr. W i 1 f a n (nadaljuje) : Narava ne pozna invazij in celo vlada, ki razpolaga z milijoni ne more impoitirati toliko Nemcev, da bi Trst ponemčila. V tem trenotku izusti svet. Ravasini psovko: ščavi! Med splošnim hrupom izjavi dr. Wilfan : Kolega Ravasini je tu rabil izraz, ki v olikani družbi se sploh ne rabi. Dokler je kaj takega mogoče, potem seveda med nami ne more priti do toliko potrebnega miru. Svet. Ravasini skoči pokoncu in izjavi, da on ni rabil tega izraza. Svet. W i l f a n: Da, čul sem ga jaz in tudi tovariš Miklavec. Svetovalec Ravasini ponovno protestira. Svet. W i 1 f a n (nadaljuje) : Potrositi se hoče skoraj milijon kron, katere naj bi utrpela občina. Mi smo bili v šolskem odseku za to, naj vlada prevzame del teh stroškov, a gospodje iz večine so ugovarjali, da vlada ni pokazala napram Italijanom nikake dobre volje in šli so preko tega na dnevni red. Gospodje so postopali zgolj s stališča svoje stranke, ne meneč se za javni blagor. Kot dobri upravitelji občine bi morali biti za to, da prevzame vlada omenjene stroške. Sicer pa smatram za izzivanje, ako zahtevate od nas, naj glasujemo za 800.000 kron, dokler ne zadostite našim zahtevam. Iz vseh teh ker ni več mogla vzbijjati njegove strasti, ker se je je nasitil in si je zaželel novega, vedno novejšega razkošja. Tri mesece po progonu kraljice Adel-haide na Žarnovec se je Kazimiru rodila druga hči Marylla. Uboga deklica ni poznala, ni videla svojega očeta nikdar. Tudi starejša Jadviga je že davno pozabila nanj; njegova slika je v njenih mladih mislih jako hitro obledela in skoro popolnoma zginila 1 Srečni otroci 1 Niso se vsaj mogli na nič spominjati, niso imeli ničesar obžalovati. Tisočkrat srečnejši, kot njih uboga mati, ki vsled sramote in žalosti prezgodno ovenela, mučena neprestanimi mukami spominov, ni mogla niti leči v pomirjujoči grob, niti do-hrepeneti svojo rešitev iz izgnanstva. Žalostno,obupno vleče svoje brezradostno, žalostno življenje od dne do dne, od leta do leta. Solnce in mesec ne vidita nič kot njeno brezmejno gorje; spomlad, leto, jesen in zima prehajajo nad njeno obsivelo glavo, nad njenim vdrtim, obledelim, velim licem in ne prinašajo nikake spremembe, nikake olajšave njenemu izdanemu, zamorjenemu srcu. | Ni si v svesti nikake, niti najmanjše I pregrehe proti ljubezni, zvestobi in pokor-! nosti napram možu; njena vest je čista kot zvezde na nebu, minia, kot lunini svit, ki se sipa s sinjega aeba skozi visoka omrežena okna oa njene borno ležišče. razlogov bomo glasovali proti predlogu šolskega odseka. (Zopet hrup). K debati se je na to priglasil svetovalec Senigaglia in izvajal: Mi socialisti glasujemo za vsako zahtevo, ki gre za tem, da se pospešuje šolstvo. Glasovali bomo tudi za ta predlog. — Po velikem delu pa se strinjam tudi z dr. Wilfanom. Tudi mi protestiramo proti vladi, ki ustanavlia nemške mesto italijanske in slovenske šole. Politika italijansko-liberalne stranke škodi italijanski narodnosti. (Velik krik in ironičen smeh). — Ako hočete biti boljši Italijani kakor smo mi, vam prepuščamo to veselje. Strinjam se z dr. Wilfa-nom, ki se je izrekel za narodno avtonomijo. Obenem smo mi socialisti mnenja, da bo za Italijane boljše, ako pride do kompromisa med obema narodoma. (Klici: Nikdar!) — Sicer imajo Italijani, ki so tu večina, v šolskem oziru nekako prednost pred Slovenci, kar se tiče tozadevnih stroškov. Dr. W i I f a n : Prednost da, ali po proporciji prebivalstva. Ako misli svetovalec Senigaglia tako prednost, potem se strinjam ž njim. Svet. Adami ponavlja stare fraze, kako da skrbi njegova stranka za šole v okolici in pravi, da naj si Slovenci ustanovijo srednje šole prej v Sežani in Tolminu, potem jih še le dobijo tudi v Trstu. (Res duhovito. Op. ur.) Klici: K glasovanju. Dr. W i 1 f a n izjavi, da se bodo Slovenci vzdržali glasovanja in prosi predsednika, naj ugotovi, da li je navzoče zakonito število svetovalcev. Predsednik konstatira, da je (skupno s socialisti) navzočih samo 40 svetovalcev in je vsled tega seja nesklepčna. Svet. Ravasini: Prosim, da se seja prekine za 10 minut. (Gospodje so hoteli bržkone tačas poslati po koga.) Svet. dr. Wilfan: To je proti poslovniku. Razni klici: Mi ostanemo tukaj! Svet. S I a v i k : Kdo vam brani, držite lahko celo shod! Po teh besedah je slovenska manjšina demonstrativno zapustila dvorano. Gospodje iz večine so ostali nekaj trenotkov „pafu, a so se polagoma vendar-le tudi oni dvignili iz svojih sedežev, po tem ko je moral podžupan vsled nesklepčnosti sejo zaključiti. K sklepu naj še omenimo, da je med govorom dr. Wilfana bil iztiran z galerije nekdo, ki je nosil — rdečo kravato. Tako je končala ta zanimiva seja z moralnim vspehom za slovensko manjšino. Možato je včeraj nastopila za naše zahteve. Delo nas vseh pa bodi, da se nam te zahteve enkrat tudi uresničijo. Politični — nevedneži! „Gorica" Je s svojimi večnimi pajaca-dami v svoji številki od dne 1. t. m. dosegla rekord, ko očita vodstvu tržaških Slovencev politično nesposobnost. Naši voditelji da so nesposobni zato, ker niso sklenili s socijalnimi demokrati kompromisa, po katerem naj bi bili socijalni demokratje primorani v drugem tržaškem volilnem okraju glasovati za dr. Ryhafa, v Puli pa za dra. Laginjo! Nesposobnost tržaških slovenskih Kazimir jo je nehal ljubiti; morda je niti ni nikoli ljubil, radi tega mu je bilo tako lahko, ločiti se od nje, pregnati jo od sebe. Prenesla, preživela je ta pretežki udarec usode. S početka je nekaj časa upala, da ji njen mož zopet pokloni svojo ljubezen, ali pa da se je vsaj usmili in jo pokliče k sebi nazaj. Skušala je s par pismi dokazati mu svojo nedolžnost in izprositi si njegovo usmiljenje. Zaman. Niti jedne besedice ni dobila v odgovor od njega. Nezaslužena, ženskemu srcu neznosna kazen ni bila sneta z njenih ram niti tedaj, ko se je, ker ni mogla najti pri njem usmiljenja kot pri možu, obrnila nanj kot k očetu. Kazimir ni bil niti v tem slučaju človeški. Morda bi bil vendar-le bolj pristopen vtisom rodbinskega življenja, če bi mu bila rodila Adelhaida sina, naslednika na prestolu; toda uboge hčerke niso imele zanj ni najmanjše zanimivosti... In še kaka sreča je bila za pregnano mater, da ji je brezčutni, surovi, izdajalski soprog pustil vsaj te cvetke! Kaj bi bila počela v svoji zapuščenosti brez otrok! Saj jo je še sedaj često zapeljeval skušnjavec, da se vrže z visokega obzidja grada v črni prepad in konča svoje tugepolno življenje. Samo misel na nedolžne, prikupljive hčerke jo je vedno zadržala od tega obupnega čina. (Pride še.) Stran II, »EDINOST« št. 188. voditeljev da je kriva, da bomo Jugoslovani imeli na Dunaju 37, mesto 39 zastopnikov !! Sicer se je težko premagati in odgovarjati stvarno na take — oprostite, mi ne vemo druzega primernega izraza! — bedarije. Vendar hočemo to storiti, ne sicer radi „Gorice", ampak radi onih nesrečnežev, ki slučajno čitajo ta, vedno s pametjo, logiko in resnico prepirajoči se list. Pred vsem moramo povdarjati, da tudi v slučaju, da bi bili v drugem tržaškem volilnem okraju vsi socijalisti glasovali za dr. Rybara, ta vendar še vedno ne bi bil izvoljen ! Dobili so namreč na prvih volitvah: dr. Rybar 2399, socijalist Cerniutz 2016, dr. Gasser 4734 in Nemec Schnabl 476 glasov. Če bi bili torej na ožjih volitvah tudi vsi socijalisti glasovali za dra. Rybara, bi ta imel še vedno le 441B glasov proti 4724 dr. Gasserjevih. Dr. Rybar bi bil torej izvoljen Še-le v tem slučaju, ko bi bilo poleg vseh 2016 volilcev, ki so na prvih volitvah glasovali za Cerniutza, na ožjih volitvah še najmanje 320 Nemcev glasovalo za Rybafa in nobeden za dra. Gasserja ! Tu je pa treba računati pred vsem, da je popolnoma izključeno, da bi se bili vsi italijanski socijalisti pokorili eventuelni paroli vodstva stranke, naj oddajo svoje glasove dr. Rybaru, kakor je izključeno, da bi bilo 320 Nemcev glasovalo za dr. R/bara,, a od ostalih 156 nobeden za Gasserja ! Iz tega sledi za vsakega — pametnega človeka razumljiv zaključek, da tak volilni kompromis ne bi bil imel nikakega praktičnega pomena, ker socijalistični glasovi sami niso mogli odločiti izvolitev dra. Rybaia ! Oglejmo si sedaj Pulo. Tu so socijalistični glasovi mogli odločiti v prilog eni ali drugi stranki in leta 1907 je socijalistična stranka tudi res izdala parolo, naj volijo njeni pristaši dr. Rizzija proti dr. Laginji. To je bila na vsak način pogreška od strani vodstva istrske socijalne demokracije. Socijalna demokracija mora v svojem bistvu biti mednarodna, ona bi se ne smela vmešavati v prepire med posameznimi narodnimi strankami, temveč puščati tem, da medsebojno urede svoje razmere. Le, kjer bi se pokazalo potrebno in koristno, bi morala poseči vmes v smislu ublaževanja obstoječih narodnih nasprotstev. Zato je tudi za socijalne demokrate edino primerna taktika, da se tam, kjer sta na ožjih volitvah dva kandidata nasprotnih narodnih strank, vzdržujejo glasovanja. In če je stranka leta 1907 napravila pogreško, da je glasovala za dr. Rizzija, ietos ni smela povečati te pogreške s tem, da bi bila sklenila glasovati za dr. Laginjo, ko je pri vsem tem gotovo, da ne bi bili vsi njeni italijanski pristaši tudi sledili takemu pozivu. Ker pa je stranka v Puli po veliki večini sestavljena iz Italijanov, je moglo vodstvo pač leta 1907 rizkirati toliko, da je pozvalo svoje pristaše, naj volijo dr. Rizzija, nikakor pa ni moglo letos rizkirati, da bi jih pozvalo, naj volijo dra. Laginjo! Zdaj pa še glavno, česar politični ne-vedneži pri „Gorici" očividno ne vedo. Socijalni demokraciji velja princip, da mandati, določeni po volilni reformi gotovim narodnostim — bodi že opravičeno, ali neopravičeno — morajo ostati tudi v posesti dotične narodnosti. Tako sta bila II. tržaški mestni in puljski mandat odmerjena Italijanom. Stvar je bila torej v obeh teh okrajih taka-Ie: Socijalna demokracija je že na glavni volitvi uveljavila svoje razredno stališče. Na ožji volitvi se je morala odločiti ali za enega nacijonalnih kandidatov, ali pa proglasiti abstinenco. Ker pa vsled znanih dogodkov za Gasserja ni hotela glasovati — posebno pa še, ko je vedela, da bo itak izvoljen, a za Rybafa po gori navedenem principu ni mogla glasovati, se je povsem pravilno odločila za abstinenco. Na pravilnosti tega stališča ne spreminja nič dejstvo, da se en del socijalnih demokratov ni držal parole in da so se marveč razdelili v tri tabore: eni so bili za Rybafa, drugi za Gasserja, in ostali so se res abstiniraii. Tako so stala dejstva in nič drugače. A ravno v politiki treba računati z dejan-j skimi razmerami! Uverjeni pa smo tudi mi, da pride čas, ko bodo med nami in socijalisti možni kompromisi ; a danes to še ni možno1 Sicer pa mi takih kompromisov niti ne potrebujemo. Mi hočemo z lastno močjo doseči ono, kar bi hoteli nekaterniki pridobiti s pomočjo kompromisov. To, kar si j pridobimo z lastno močjo in brez kompro-' misov, to bo tudi stalno! * * * „Gorica" je hotela našemu vodstvu očitati nesposobnost. Dokazala pa je le, da ravno njej nedostaja najelementarnejih poj-1 mov o principih, po katerih se razvija sodobno politično življenje v naši državi. Plazi se po puščavi svoje nevednosti. Njej politična modrost je ni še privlekla preko dutoveljskega klanca in nje politično obzorje ne sega preko kraških kalov .... Kako bi bilo drugače možno, da bi se smešila s tem, da gleda v političnem abecedarju Ste-pančiču politično veličino, a starem političnem praktiku dru. Gregorinu — nesposobneža ! Sedaj umejemo prijatelje, ki nas v eno-mer prosijo, naj ne vodimo brezplodnih polemik z — nevedneži! Proslava narodnega praznika dne 2. julija v Pazinu. (Izv. poročilo). Ljudstvo, ki zna na tako impozanten način slaviti svoje narodne svetinje, ki zna doprinašati nesebično take žrtve na narodni oltar, kakor so storili minulo nedeljo pa-zinski Hrvatje, je svesto si dolžnosti, ki mu pripada v današnji dobi za svojo ohranitev, zaveda se močne sile samopomoči, na katero je navezano v narodnem boju za obstanek. Kakor je pri poedincu samopomoč posledica zaupanja, v sebe samega in jasno znamenje zdravega, duševno in telesno krepkega bitja, tako je ona pri narodu znamenje njegove življenske moči, njegovega razvoja in napredka. Z rastočo organizacijo človeške družbe je samopomoč pri poedincu padala in se umikala pred družabno zaščito, ali z njo je ginila tudi moč in jakost individua. In še-le v 17., 18. in 19. stoletju, s povzdigo človekove osebnosti do stopinje samostalnega stvora na zemlji, s priznanjem človeških pravic vsem stanovom človeške družbe, počelo je pri poedincu geslo samopomoči stopati v ospredje: s človekovo slobodo stoji v tesni zvezi njegova samopomoč. Pri staroveških, zlasti pri srednjeveških državah in državah nove dobe nahajamo tudi neko vrst samopomoči, ki je imela pa svoj izvor samo v državni avtoriteti enega kralja ali cesarja : narod je bil pasiven; če je kaj pripomogel k obrambi in napredku, je storil to prisiljeno. Popolnem drugačna je pa ona samopomoč, ki jo danes opažamo pri kulturnih narodih, Dancih, Čehih, Bolgarih itd; ta ima svoj izvor v masi vsega naroda. Ona je 'produktom samopomoči posameznega narodnega pripadnika: ves narod je tu aktiven od nižjih do višjih slojev!! In ravno ta pojav je bil, ki je dal pazinski slavnosti ono posebno važnost, da je namreč sodeloval preprosti narod, ono ljudstvo, ki je bilo navajeno izogibati se vsega, kar je našega, ki je bilo navezano in izročeno na milost in nemilost Italijanom, ki so je demoralizirali in gospodarsko uničevali. In tudi v nedeljo so si bili pripravili lim, ki naj bi zvabil našega kmeta in ga oddaljil od narodnega slavja: na svojem „Corsu" napovedali so javno tombolo, razglasili jo z velikimi plakati po mestu, pozvali so svojo „mužiko" in obljubovali dobitke do 1600 K. Ali farizejska nakana se ni posrečila: doživeli so velikanski fiasko in poskrili so se od sramu preganjani v svoje brloge pred solnčnim zahodom! — Niti 50 oseb se ni prikazalo na tombolo ! 1! Ob 5. uri je pričela na prostranem vrtu „Narod, doma" slavnost sv. Cirila in Metoda. V hipu se je ves vrt prenapolnil; oseba je stala ob osebi; preprog kmet in gospod, kmetica in gospa, so navdušeno in veselo s ponosom motrili izvajanja bogatega programa. — Največjo pozornost so obračali na-se dečki in deklice do 12 leta, ki so na vrtu izvajali divno in uzorno kakor sokolski naraščaj razne vaje pod vodstvom brata sokola vrlega g. Filipliča. — Godba, dijaški orkester, nastop Ijudsko-šolskih otrok pri petju, dijaški pevski zbor s poučnim predavanjem prof. Novljana: bile so glavne svečanosti, ki je trajala do 10. ure zvečer. Nad 800 oseb se je udeležilo slavnosti, za Pazin in za okolico veliko število. Bila je zastopana tudi ostala Istra. Ne samo moralni, ampak tudi materijalni uspeh bil je nepričakovan. Prihoda je bilo okolo 1000 K. Na naši strani napredek, na italijanski dekadenca, to je karakteristika naše narodne bilance. Italijani vedo to dobro, ali prikrivajo to in varajo sami sebe. To nenaravno stanje bo trajalo še nekoliko let, dokler se našemu kmetu ne odpro oči popolnoma, da spozna svoje prijatelje in sovražnike. Do tega pride z izobrazbo in sveta dolžnost duhovnika kakor učitelja, uradnika kakor odvetnika, ali zdravnika je, da izrabljajo vsako priliko za poučavanja neukega ljudstva, — dobro vedoč, da je kulturen samo oni narod, čegar kultura ni omejena samo na „višje" sloje, ampak demokratizirana in razširjena tudi med maso vseh stanov 1 __ ___ Domače vesti. Uboga sv. Ciril in Metod! — Dne6. zjutraj ob 8. uri je imela italijanska šola iz ulice P. Veronese zaključno službo božjo v cerkvi pri sv. Jakobu. In glejte, pri tem se je zgodilo nekaj nezaslišanega! Sredi cerkve je visela ponosno zastava — bratovščine sv. Cirila in Metoda! Vsa mladina je bila že zbrana, a maša Še ni začela. Zakaj ? V zakristiji se je godilo sledeče : G. župnik dr. Vattovaz je ravno hotel stopiti pred altar ; v tem trenotku pa so se odprla vrata zakristije in notri je pridrvel človek, rudeč ko kuhan rak ter zakričal: WG. župnik, stojte ! To je škandal I To je žaljenje vsega italijanstva tržaškega mesta, žaljenja našega italijanskega učiteljskega zbora ! V cerkvi visi zastava sv. Cirila in Metoda ! Zahtevam v imenu vsega italijanskega učiteljstva, da se ta zastava nemudoma odstrani, sicer ..Ta razburjeni gospod je bil ravnatelj šole v ulici Veronese, H a y e k 1 Župnik je poslušal začudeno ubogega petelinčka ter mu slednjič rekel: „Zastave ne morem dati odstraniti, kajti včeraj je bil praznik obeh svetnikov in bratovščina ima že deset let pravico, da visi zastava v cerkvi celo osmino. Ako vam ni prav, pritožite se na drugem mestu" — ter je odšel pred altar. In — maša se je vršila tudi ob navzočnosti omenjene zastave brez kake nesreče. Kakor čujemo, so sklenili g. Hayek, da bodo štrajkali prihodnje leto, ako bo visela zopet CM zastava v cerkvi; za sedaj pa hočejo samo napisati velik članek v — liberalnem „Piccolu". * * * In napisali so ga. Ali kako! Ko bi bili samo povedali, da gre tu za navadno cerkveno zastavo s sv. Cirilom in Metodom in slovenskim napisom, bi se bil utegnil najti tudi med Italijani kdo, ki bi bil mislil, da radi nedolžne cerkvene zastave, na kateri sta sv. Ciril in Metod, ni vredno se razburjati. Zato so napisali članek, v katerem pripovedujejo, da je bila v cerkvi razobešena slovenska trobojnica. — Če bo „ugroženemu" tržaškemu italijanstvu s takimi lažmi kaj pomagano, to je vprašanje na katero naj odgovorita g. Hayek in „PiccoIoM. Vsakdo po svojem ukusu! Zasramovalcem v svarilo! Ko smo se minole nedelje vračali z vlakom z sokolske slavnosti pri sv. Ivanu, smo doživeli sramoten prizor. Sramoten zares — ali ne za nas. Ko smo namreč na državnem kolodvoru na Opčinah Sokoli — bilo nas je kakih 150 — stopili iz vlaka, začeli so tisti posvetuklateži kričati iz vlaka proti nam: Eviva Trieste italiana, che sempre la restera, e abasso con Rybar! — Sami taki — pozdravi so vreli iz njihovih ust v sramoto dvatisočletne latinske kulture! Nas je bilo sram, pred drugim tujim občinstvom, ampak radi njih, ki menda sploh ne vedo več, kaj je pojm sramu! In to jim bodo povedano, da bi se jim bila grda godila, da je vlak stal le Še 5 minut!.. Želimo, da bi nas razumeli v opomin za bodočnost I Saj so ravno tisti nesramneži, ki so nas žalili na naših slovenskih tleh, ravno tisti dan gotovo kje na Krasu uživali — slovensko gostoljubje inmiro-l j u b j e. A zapomnijo naj si, da tudi mera te miroljubnosti ima svoje meje in utegne prekipeli prej, nego si nesramneži mislijo! I Potem pa bodo jokali in tarnali v tistem svojem „Piccolu" ! Tudi „Slovenski Narod" vprašuje v četrtkovi številki, kje je ostala „Edinost" glede udeležbe na slovanskem časnikarskem kongresu. Ljubljanskega tovariša opozarjamo na tozadevno našo včerajšnjo notico. Otroška veselica na Vrdelci. Z Vr-delce nam pišejo : Dne 29. m. m. se je vršila na Vrdelci ob kaj lepi udeležbi veselica otroškega vrtca na Vrdelci. Veselica je izpadla na občo zadovoljnost. Otroci so pogumno nastopali, vršile so se vse točke v najlepšem redu. Vsa čast vrlim malčkom otroškega vrtca in njih vrli vrtnarici gospici Tončki Čargovi. Pozabiti ne smemo tudi na tamburaše od sv. Ivana, ki so sodelovali brezplačno in ki zaslužijo za svojo rodoljubno požrtvovalnost vso pohvalo. Tekmovalna telovadba pri prvem zletu Tržaške Sokolske Župe: Zleta in tekmovalne telovadbe so se udeležila vsa v tržaški župi združena društva,^ to so : Trst, Sv. Ivan, Opčine, Barkovlje, Škedenj, Rojan in Prošek. Tekmovalo se je v treh oddelkih : Za prvenstvo, nižji in začetniški oddelek. Za prvenstvo je tekmovalo 6 telovadcev iz Trsta (2), z Vrdele (3) in Barkovelj (1). Prvo mesto je dobil Dragotin Vender-min (Vrdela) z 80 odsto doseženih točk, drugo mesto Fran Gruden (Trst) in Avgust Lavrenčič (Sv. Ivan) z 78 odsto doseženih točk, tretje Kuščar Vladimir (Barkovlje) in Ljudevit Vadnal (Trst) z 76 odsto. V nižjem oddelku sta tekmovali dva vrsti po pet telovadcev, prva je bila vrste Sv. Ivana z 88.40 odsto in druga Barkovlje z 72.8 odsto. Razun tega je tekmovalo v tem oddelku 8 posameznikov (5 od Sv. Ivana, 2 iz Trsta in 1 iz Rojanu). V tem oddelku se je priznalo 1. mesto Dragotinu Dequalu (Sv. Ivan) 98 odsto, drugo Ivanu Jurkoviču (Trst) 96 odsto, tretje Milanu Ne-gode 94 odsto. V začetniškem oddelku je tekmovalo 7 telovadcev iz Rojana, 7 iz Škednja, 6 iz Opčin, 4 s Prošeka in 3 od sv. Ivana. Prvi je bil Egidij Košuta (Sv. Ivan) 96 odsto, drugi Alojzij Vremec (Opčina) 92 odsto, tretji Fonda Marij (Škedenj), Grmek Ivan (Rojan) in Sosič Ivan (Opčine) 95 odsto. Otroški vrtec v sv. Ivanu priredi v ntdeljo 9. t. m. ob 6. uri popoludne svojo vsakoletno veselico. Na vsporedu so razne deklamacije, prizorčki in petje; med točkami bo sviral iz prijaznosti tamburaški zbor „Vr-deljskega Sokola". Slovenski stariŠi in svetoivanski rodoljubi I Pridite v velikem številu na to ne- dolžno zabavo, ker s tem pokažete, da vas jzanirna napredek tega vrtca. Vstopnina 40 'vin. Čisti dobiček gre podružnici CMD pri sv. Ivanu. V nedeljo, dne 16. in ne 19. t. m., kakor je bilo pomotoma javljeno, priredi pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju skupno z godbenim društvom „Volarič" svojo vrtno veselico. Na vsporedu bo nastop raznih pevskih društev, sviranje godb. društva „Volarič" in igra. Po veselici se bo vršil ples, ki bo trajal pozno v noč. Toliko na znanje si. občinstvu si. društvom pa, da bi to prireditev vpoštevala. Prošnja. Alojzij Furlan, delavec v jav-nik skladiščih, doma iz Rihemberga, je že precej časa bolan. A nesreča hoče, da je žena tudi bolna, se revež se svojimi tremi otročiči — izpod 7 let — nahaja v najhuji stiski. Dobiva sicer od zavarovalnice proti nezgodam podporo 1 K 80 st. (ali 90 nov-čičev), ali kaj je to za tako družino ob taki grozni draginji in Še v bolezni !! — Stanje Furlana je res prežalostno; zato ga priporočamo usmiljenim čitateljem. Stanovanje: Via delle Lodole št. 2, II. Brzojavka iz zgornje okolice! V naši zgornji okolici se pripravlja zopet lepa slavnost. In to v vasici, ki je bila nekdaj speča, a se je vzdramila kakor zgodnja Danica. Vasica Bane je položena kakor v prijeten gaj in „Gaj" je ime nje pevskemu društvu, ki pripravlja svojo prvo slavnost. Za to slavje vlada pri nas že sedaj veliko zanimanje in mladina se najpridneje in z največim navdušenjem pripravlja za ta narodni praznik. Urno se gibljejo roke za dostojno okra-šenje vse vasice. Vsi se čutijo probujene in prerojene. Opozarjamo na ta praznik bližnja in daljna društva. Trgovski tečaj Trg. izobraževalnega društva v Trstu priredi za svoje učenke dne 9. t. m. izlet na Kras in v Lipico. — Vspored bo sledeči: Točno ob 7. in četrt je zbirališče pred postajo openskega tramvaja na vojaškem trgu (p. Caserma), od tu s tramvajem na Opčine in potem peš v Sežano in na Planino. Opoludne je skupno kosilo v gostilni g. Amf-a. Obed stane 80 vinarjev. Potem odhod v Lipico. Iz Lipice v Bazovico in potem po poljubni poti nazaj v Trst. Stroški so malenkostni, zabave bo pa dosti. NB. Le v slučaju prav slabega vreme se izlet preloži na prihodnjo nedeljo. Izk se lahko udeleže, kakor rečeno, p. n. roc telji in eventuelno tudi kaki mlajši bratje sestre — drugim ni dovoljen vstop. Društvene vesti. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrdelci bo imela jutri v nedeljo dne 9. julija svoj prvi redni občni zbor ob 4. uri popoludne v prostorih otroškega vrtca isto tam. Pevsko društvo „Trst". V nedeljo ob 3. uri popoludne zbirališče pevcev pred Narodnim domom. Skupen odhod ob 3. in pol popoludno na veselični prostor k gostilni „pri Tirolcu". Trgovcem z jestvinami. Jutri ob 10. predpoludne v dvorani Tersicore ul. Chiozza 7 se vrši shod z dnevnim redom : Protest proti zopetni skrčitvi urnika. — Radi tega prosimo, da se vsi prav zanesljivo udeležite, ker to je važno za vsacega posameznega trgovca. Zveza avstrijskih iztirjevalcev, vsluž-bencev, bančnih, kreditnih in za.aro-valnih zavodov, posojilnic, hranilnic, menjalnic in veletrgovskih tvrdk. — (Krajna skupina Trst) priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 5. uri popoludne veliko vrtno veselico v gostilni „Nichetto" na Montebelu. Vsnored : 1. Godba in petje moških zborov. 2. Šaljiva pošta in tombola. 3. Ples in prosta zabava. Čisti dobitek v korist bolniškega zavoda „ArbeM. Izlet v Kanal priredi vojaško veteransko društvo cesar Fran Josip v Trstu v nedeljo 6. avgusta s posebnim vlakom in godbo po znižani voznini. Odhod ob 6. uri zjutraj, povratek v Trst ob 11. uri zvečer. V Kanalu : obmizna godba, koncert ter šaljiva tombola in pošta z raznovrstnimi drugimi zabavami. Vozni listki se dobivajo v predprodaji v ulici Gelsi 12, 1. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi dne 6. avgusta t. 1. predpoludne drugo jugoslovansko dirko. Popoludne se bo vršila v Narodnem domu pri sv. Ivanu veselica in ples. Med veselico se razdeli dirkačem darila ter izsrečka novo dvokolo. Srečke so na razprodajo pri g.ej Biček v „Narodnem domu" v Trstu in pri društvenih odbornikih. Segajte pridno po srečkah, da tudi s tem povzdignite našo prireditev. Vsi Slovenci ia Slovani, ki se zanimate za kolesarski šport in edino slovensko športno društvo v Trstu naj pripomorejo, da naša prireditev uspe tem bolje. Darove za dirkače sprejema g. Kranjc Kavarna Minerva, Acquedotto. Slovenci in Slovenke, ki so pripomogli leta 1909 s kakimi darovi za dirkače, so naprošeni, da tudi letos darujejo kaj v ta namen. Tržaška krajna skupina „Zveze- c. kr. poštnih in brz. uslužbencev ima danes ob 8. uri zvečer v restavraciji „Al Telegrafo" ul. Squero nuovo štev. 15. veliki splošni shod z raznovrstnim dnevnim redom. V Trstu dne 6. julija 15*11. ►EDINOST« 188. Stran HT Proces „Banca Popolare Goriziana" pred goriško poroto. Prvi dan v ^rprin nrprinnliirtnp zbor°m v letih 1905., 1906. in 1907. bi-rrvi udn, v sreao preupuiuuiie. .,ance neodgovarjajoče deianskemu stanju, V sredo dopoludne je pričela porotna ] ki so izkazale dobiček, dočim |e bilo izgube razprava radi znanega poloma laškega de- j v letu 1905. najmanj K 2987.36, leta 1906. narnega zavoda „Banca popolare Gori- najmanj K 65.95-36 in leta 1907. najmanj K 293.772 90 ter izkazali kot realno imetje ziana". Sodni dvor je sestavljen tako-le: predsednik višesodni svetnik Albert grof Co-ronini, prisednika svetnika Straussgitl in pl. Frohlich, zspisnikar avskultant dr. Canetti. Državno pravdništvo zastopa državnega pravdnika namestnik dr. Marinaz. Obtoženci. Na zatožni klopi sedijo: Izidor Colle, rojen v Benetkah 25. okt. 1873., bivši ravnatelj zavoda, oženjen, brez otrok. Alfred Lenassi pok. Blaža in pokojne Zofije Dolenec, rojen v Gorici, let 58, posestnik in industrijalec, ima 2 otroka. Raimondo dr. Luzzato, rojen v Gorici 30 okt. 1857., Žid oženjen, ima 2 otroka, odvetnik in posestnik. Hektor Piani, rojen v Corno di Ro-sazzo (Videm) v Italiji leta 1881., poročen, ima 1 otroka, bivši uradnik banke in industrijalec. Guglielmo Conforti, rojen leta 1871. v Sacco, pristojen v Lavis v Tridentu, ima 2 otroka, bivši lesni trgovec. Dina Conforti, žena prejšnjega, rojena leta 1862. Branitelji so: Dr. Robba za CoIIeta, dr. Pincherle za Luzzatta, dr. Flego za Lenas-sija, dr. Pangrazi za Pianija, zakonska Conforti brani dr. Puecher. Računska izvedenca sta pri razpravi: prof. Vierthaler in F. Marsiglio. Prič je poklicanih 29. Zapisnikov je nad 200, ki bodo čitani. Za akcionarje je navzoč dr. H. Thoman, kot civilno stranko jih zastopajo odvetniki dr. Rossf, Geften Wondrich in dr. Fillinich, vsi iz Trsta. Porotniki. Porotniki so: Velicogna Peter, Pod-bersif* Franc, Spieler Alojzij, Savorgnani A., arki Just, Trampus Jos., Cumar K., A., Toroš Leopold iz Medane, Laz-d, Marocco Iv., Senigaglia A. Na-Comar E. in Krainer O. va porotne klopi je trajala od 9. >. Pincherle je hotel, da sodni , _Ša Toroša, ki je Slovenec, če zna dosti laško. Dr. Marinaz pravi, da ga pozna in ve, da zna laško. Sodni dvor odkloni Pincherletovo zahtevo, ker po informacijah od strani občine ve, da zna ToroŠ slovensko, laško in nemško. Obtožnica. Obtožnica je bila čitana popoldne. „Banca popolare Goriziana" je bila ustanovljena leta 1901. kot akcijsko društvo ; osnovnega kapitala je bilo 200.000 K, ki se je zvišal na 300 000 in potem na 500.000 K. Zavod se je imel pečati z navadnimi bančnimi posli, posojili, menicami, izključeno pa je bilo nakupovanje in prodaja, ki se je pozneje uvedlo. Vsako leto so objavili biianco, ki je dala vedno dobro da so dobili privoljenje za to, ter se je tudi določilo glede neresničnega čistega dobička K 40.130 84 za leto 1905., K 53779 37 za 1907., za kar so se zvišale tozadevne izgube; tako so vzdržali dalje kredit zavoda, zapeljevali v zmote akcionarje in upravitelje, revizorje in nadzorstveno oblast, vsled česar so trpeli akcijonarji oz. po zakonu obvezani škodo na svojem imetju nad 2000 K. 3. da so zamolčali v februaru 1907., ko je bil izgubljen del akcijskega kapitala in rezervnega zaklada, to občnemu zboru ter isti še pripravili do povišanja akaijskega kapitala za 200.000 K deljenega v akcije po 200 K, da so se prodale za previsoko ceno ter so tako vzdržali dalje kredit zavoda in zapeljevali v zmote prizadete in jim tako vzročili škodo nad 2000 K. 4. da so pokazali po tretji emisiji akcij v knjigah 1907. vse nove akcije za prodane, dočim je bilo neprodanih 495, glasila so na kriva imena, ter so tako fingirali pomnožite v društvenega premoženja in podali politični oblasti napačno poročilo, vsled česar so tako vzdržali v zmote prizadete ter jim tako vzročili škodo nad 2000 K. 5. da so delali od srede 1908. do dec. 1908. nedovoljene denarne operacije, pokrivajoč izgube s krediti banke ter napravljali neresnične vknjižbe. 6. da sta Colle in Luzzatto s pismom 14. febr. leta 1908., katero je izdal Colle dr. Luzzatto proti plačilu 2000 K da del nedovoljenih denarnih operacij dr. Luzzatta, katerega račun je znašal koncem 1908. K 14502, ni Luzzattov, marveč da spada na račun Collejev, ki jih je neopravičeno storil in neopravičeno djal v Luzzattov račun ter se je Luzzatu tako posrečil odpis K 10.356.45 vsled česar je nastala akcionarjem in drugim škoda K 10.35645. 7. da so napeljali Guglielma Confortija v febr. 1907. do decembra 1908., da bi dobil denar od banke, k menicam brez vrednosti, ker so jih podpisale osebe, ki nimajo ničesar, operirali ž njimi in tako vzročili zmote in škodo akcionarjem in ob-vezancem. Zato so obtoženi goljufije po § 197., 199., 7., 201a 203, k. z. oziroma § 5., 197., 199 f, 203 k. 7.., kaznive po § 203. Bivši uradnik banke Hektor Piani je obtožen, da je skupno z Lenassijem in Luzzatom vedoma predložil občnemu zboru bilanco leta 1908., neodgovarjajočo resničnemu stanju zavoda, storjeno po njem sporazumno z Lenassijem in Luzzattom, bilanca je izkazala dobiček, dočim je bilo izgube K 985.640 58; potem je bilo plačano fingiranega dobička K 42322-83, ki je zvišal zgube; škode je torej nad 2000 K. dividendo akcijonarjem, radi česar je vladalo n „ . ~ £ ^ . . A . . . mnjenje, da se nahaja banka v najboljšem Conf.ortl Je obtoz!n' £aJe stanju j predložil banki menice brez vrednosti, ker Nenadoma pa se je koncem decembra;?0^ Pisale osebe ki nimajo nič; da 1908. razširila po Gorici vest, da se nahaja Jf P™"®?1 "^P™" SV0J« ze°» banka v kritičnem položaju ter da je imela i do1« 30j™? K ter da Je last.n!ca vseh Povelike izgube. Nenadoma je bil odstranjen metov' doclm t0 odgovarjalo resnici, vse tudi Izidor Colle. Vladni komisar Gasser je P? z namenom da je dobila na nepremič-31. dec. 1908. pisal pismo na banko, zahte-i"!"6, hipoteko K 19.500; pobiral je, ko je vaje informacij. Banka je odgovorila v v,del Pred se,boJ konkurz ali pa da pre-pismu z Lenassijevim podpisom takoj, da j £zame v4se ^Pal b?nka> dolzne zneske, so vse vesti neresnične ter da to pokaže Katerf sta na,02!,a xz zeno v ,razi?e denarne bilanca. Colle je bil odstranjen, ker je pri-! za\o6f: ter da *e P.ot.em> J« njegovo poročil večje posojilo nevredni stranki ter! Podjetje prešlo v administracijo banke, in-ker je izvršil neko denarno operacijo, ki je kas,ral zas* ™zne zneske in jih vložil v de-v nasprotju s štatuti banke. Povabili so narne zavode na ime zene._ vladnega komisarja, naj pride revidirat. DVORANA ZA SOD1MF DRAŽRF Občni zbor 4. marca 1909. je potrdil ™ o* lanco za leto 1908, ki je izkazala dobička. ul,ca San,t* Z3"25 Pritličje. K 42.322 83. Velikansko pa je bilo razoča- I Dražba ki se bode držala danes dne ranje, ko je čez leto dni dne 27. aprila 8. t. m. od 9. do 12. in od 3. do 6. pop. 1909. Alfred Lenassi naznanil vladnemu ko-i Ve,,ka množina razglednic, slike, kaži-misarju, da mora banka otvoriti konkurz, PO*i, slovari, rezbanje, kipi, albumi, kliše, ker so igre na borzi ves akcijski kapital in romani italijanski, nemški, francoski, angleški rezervni fond požrle, upravni svet pa je ji" druge klasične knjige._ sam od sebe založil K 480.000, s čemur da je stvar poravnana. Občni zbor akcio-narjev je bil sklican na dan 25. maja 1909. Čez čas je poseglo vmes tudi državno pravdništvo. Proti Colleju je vložil ovadbo radi goljufije dr. Bader dne 24. maja 1909. Obtoženi so: Izidor Colle, Alfred Lenassi in dr. Raj-mondo Luzzato. 1. da so od srede leta 1905. do konca leta 1908. igrali na borzi proti pravilom banke, prikrivaje to proti drugim članom upravnega sveta ter da so izgube s krivimi številkami uknjiževali, delali priložnostne menice itd. ter so tako zavajali s falzifika-cijami druge člane upravnega sveta banke, revizorje in nadzorstveno oblast, tako so imeli akcijonarji, oziroma vsi po zakonu obvezani škode na svojem imetju najmanj K 589.802 42. 2. da so vedoma predložili občnim Qmriight \J milo ^ za barvasto perilo! Sestavljeno iz najžlahtnej-ših surovin, očisti to milo it lastne moči ter so vsi drugi pridat k i nepotrebni Ne izjeda nič razen nesnage, to pa temeljito, ne da bi kakorkoli škodovalo --barvam. — — Komadi po 16 in 30 vin. Generalno zastopstvo ALBERT TEDESCHI Trat, Cono 2, UL n. Pozor! Stara In prua slov. tordka na Primorskem priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo šivalnih strojev jače, čevljaije in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", ;,Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto istih se jamči.---- JOSIP DEKLEVA Se priporoča slav. občinstvu JUOir UEfVLC V M GORICA — ulica MuMcipio št. 1 — GORICA A§ I K/i M . ®o bo c o « N O • _ 2 cjž 2 cn & Zt tm " I XM d „Industrija" poste-restante Rojan. 1221 Za letovlffarle, izletnike in cenjeno potujoče občinstvo sploh. Staroznana gostilna „TRIGLAV- v Lescah na Gorenjskem je prišla vsled prodaje v druge ;roke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena. Na razpolago je velik senčnat park, vrtni salon, kegljišče in krogi j išče. — Vodovod v hiši. Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim pivom, pristnimi vini in dobrimi jedili po zmernih cenah. Odda se tudi letoviščarjem Še 7 na novo opremljenih, lepih sob za sezono po jako nizki ceni. Oskrbništvo gostilne, katero se za cenjeni obisk uljudno priporoča, daja pojasnila tudi glede sob. Odda se takoj sobica za 10 K mesečno. Gatare Gozzi 3, II. vrata 5. Mfl7 ^ 'et star, sam (ločen) v dobri službi išče Ifltlfc mlado, p;idno žensko. Naslov „A. A. Trst, poštno ležeče. Dalmatinska gostilna lIs^vZ črno, dalmntinsko, opoio po 80 st. 88 in belo 96. j Dobra kuhinja. 1050 j - I \*'đ* Hflllf zna 8l°vensbo» italijansko, nemško, i U? <£Ullii\ išče postranski zas užek dve tri ure na can. Ponudbe po i .Delaven na Elin .st* 1161 Pijte Onit&sJ, Koroško. GQmn »Tclatovrlko slatino*. Na-OClIllI roSi se v ToLatera vrhu, 736 Kdor hoče kupiti gostilne, kavarne, pro-dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825. 765 il 13 H P m 13 13 13 13 13 E3 n 13 13 &3 13 13 13 U CENIKE JEDIL IN PIJAČ za gostilne, restavra- Pj -----♦ X cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je j j založila v raznih obli-..... kah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu ulica Giorgio Galatti 20. 13 i3 13 13 13 13 i3 13 13 E3 13 i! E3E3E3E3E3E3E3E3E3E3E3E3E323 Albanija in Albanci. Nmič. Cena 20 I vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu i in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta ; čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 Prnrta CO takoJ družinskih razmer rrUUcl O® velika dobroidoea. mlekarna s hišo in posestvom vred. Hiša se nahaja na Gorenjskem tik železniške postaje v posebno lepem kraja Ju ob državni cesti; obsega okrcg- 16©— 170 m ima laste a vodovod, oprcinJ*na je z modernimi stroji na parno turbino, Iuj* i edenieo napolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpošilja ; je v kraja, kjer je tudi tujaki promet. Al.o kupca mlekarstvo ne bi vose.llo, se bi3u pripravi lahko ea Jetoviščarje. V hiši so lahko napravijo kopelji, ker je v nji vodo.od in izdelovalec pare. llida ni še popolnoma dodelana, a j»3 še-le pripravljena za mlekarstvo v pritličju. Okoli hiše je zemJjišČa 3 arov S3 m □ Kar se tiče mlekarne v okolici hiše, se iuliito nabavi vsaki dan mnofo mleka prve vrste iu razpošilja v Trst; v hišo se lahko npeije druea trgovina ali obrt. Kapovalee bi lahko zaslužil lep denar in žhel v mircem, zdravem kraja. — Teč pore MARTIN LANGU8, Izlake pri Z.gorja. 11C8 aofira za treba Daslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal 10="=' -* m TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM »J0 SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CESTAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: TBlBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. 2E51 =20 JuL ■I "i- J ~ SS3& p ,4tdr§a< v Skednju » 'llt'Lt "ffi kolskažupa"svoj p.oU tu^na23. Bogomil Pisao = = urar in zlatar = = V soboto 8. in nedeljo 9. t. m. Nov, interesanten program Gostilna „Pri fldriji'' Trattoria „ALL* ADRIA". Podpisani naznanjam slavnemu občinstva, d^ sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina m prodajam: Belo In irno po 104 liter, Dreherjevo pivo po 56 st liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. 3Inr*a!a in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno pra&krbljena z gorkiml ln mrzlimi Jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim! Vekoslav Kocijančič. potlačila, nakupila lastno poslopje za znesek 200.000 kron, ki se prav malo obrestuje. Lenassi je vedno zahteval, naj se raz-dele visoke dividende, da javnost in akcijo-merji ne izgube zaupanje. Ko sem bil proti temu, mi je Lenassi rekel: „Vi govorite preveč, pustite da opravim jaz." In dejanski je Lenassi sam delal poročila. Leta 1904 je banka pri nekem inozemskem eskontu dobila kacih 20.000 K. Jaz sem bil za to, naj se s tem zneskom deloma sanira položaj banke. Lenassi in dr. Luzzatto pa sta bila proti temu in sta to svoto dala razdeliti kakor šest postotno dividendo. Lenassi se je povsod vmešaval. Opravila je obravnaval na čisto poseben način. Dobre tvrdke je slikal kot najslabše, slabe pa je priporočal za dobre. V Gorici tako ni bilo opravil. Delalo se je z Italijo, a tudi tu so bili stroški ogromni. Ustanovila so se v večjih trgih zastopstva B. P. Misel ni bila slaba. Seveda so bili iz začetka dohodki manjši od stroškov. Vsled teh razmer sem imel leta 1905. nastopiti drugo službo ravnatelja banke v Veroni, a nisem mogel iz Gorice, ker me je tu vezala pogodba na 4 leta. (Pride Še.) julija 1.1. določeni župni zlet v Šempeter na Krasu preložila na 30. t. m. Na veseličnem prostoru se prično prihodnji teden postavljati tribune, prirejati telovadni prostor, napeljevati električna razsvetljava itd. Nekako svečenostno razpoloženje prihaja že vsakemu narodnemu Ajdovcu v meso in kri, katero nam je porok, da se dan 23. julija zvrši kakor pravi sokolski in narodni praznik. Na zdar! Tekmovanje goriških kolesarskih društev v nedeljo, dne 16. julija t. 1. v Tolminu. Krasno umetniško izdelano diplomo dobi ono društvo, katero se udeleži popoldanske veselice v Tolminu v največjem številu v kolesarski opravi z društvenimi znaki. ______ Vesti iz Istre. Iz Podgrada. Jutri v nedeljo dne 9. t. m. bo posvečena tu nova cerkev, — krasna stavba, ki bo posvečena na čast. sv. Cirila in Metoda. Na ti imeni bo krščen tudi veliki zvon. — Da bi slavnos tvspela čim sijajneje, se delajo že celi teden priprave. — V zvezi s posvečenjem bo tudi birma. Trst, ulica Vincenzoj Bellini št. 13 laspioti esifcre it. Antoia ima | Bogat Izbor ur vtake Trste, kakor tndi uhanov, prstanov z dijamanti In brez dJjamati-t ©t, ženske »erlžiee, zlate lil srtbrne za moške, vse po Konkurenčnih cenah. Z& novoporočence! Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmeti za darila, torbe za trg in torbice za gospe. - CENE ZMERNE. Trst - trg Ponterosso 6. Bosota Izbera fot. aparatov usaRe vrste. ZRLiOOA 396 aparatov films, stekla za fotografiranje itd. glasovite svetovne tvrdke KODAK. IL BOFFA - Trst, Corso It 2. _ EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE .UL LUMINOSA" V GENEVL