Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME III. — LETO III.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), DEC. 20. 1920
ŠT. 299 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Angleški delavci zahtevajo samo-od-ločevanje za Irsko,
London, 18. dec. — Angleški delavski koncili za direktno akcijo, ki so bili ustanovljeni sirom Anglije za časa, ko je pretila nevarnost, da bo Anglija aktivno stopila na stran Poljakov proti sovjetski Rusiji, bodo, kot izgleda, porabili sedaj svojo moč v prilog Irski.
Angleški delavci, ki so pričeli s kampanjo za samoodločeva-flje na Irskem, so objavili naslednjo platformo z ozirom na Irsko vprašanje:
1.	Delovalo se bo na to, da angleški delavci z direktno akcijo prisilijo angleško vlado, da reši irsko vprašanje.
2.	Delavci bodo poskusili prisiliti Lloyd Georga, da odneha s svojo maščevalno politiko nad irskim ljudstvom.
3.	Angleški delavci bodo za. htevali, da se širom Anglij'e in njenih kolonij vrši ljudsko glasovanje, ki naj odloči, da-li naj Irska postane neodvisna država.
Konstantin je dospel v Atene.
ZAVEZNIŠKI ZASTOPNIKI V ATENAH ODHAJAJO NA "DOPUST."
London, 20. dec. — "Daily Chronicle" poroča, da angleški, francoski in italijanski poslaniki odhajajo iz Aten kot rezultat zadnjih dogodkov na Grškem. Ta korak znači, da zavezniki) smatrajo povratek Konstantina na grški prestol jako resnim, dasiravno se uradno poroča, da poslaniki odhajajo samo na "dopust."
Atene, 19. dec. Kralj Konstantin, katerega so zavezniki leta 1917 izgnali iz grškega pre. stola, in ki je bil potom ljudskega glasovanja pozvan, da se vrne nazaj, je danes dospel v Atene.
Dospel je v mesto z vlakom, in v Place de la Concorde so ga sprejele velike množice, ki so ga navdušeno pozdravile. Med onimi, ki so pozdravili iz pregnanstva vračajočega se kralja, je bila tudi njegova mati, nekdanja kraljica Olga, prestolonaslednik in princesa Anastazija, žena princa Krištoferja, ki
Manchester, Anglija, 18. dec. je bila pred možitvijo Nonie B. "Mancester Guardian" pravi. v Leeds, doma iz Clevelanda, O.
današnji številki, da prizadeva ftja Lloyda Georga,, da pride ttied Irsko in Anglijo do premirja, še niso popolnoma propa-m da se na Irskem še vedno mudi posebni odposlanec Lloyd Georgea, ki se s Sinfaj-ftovci pogaja glede sklepa premirja.
Dve ljubavni tragediji.
London, 18. dec. — Tu se je Prigodila ljubavna tragedija, ki je zahtevala dve žrtvi. Danes zjutraj sta bili najdeni trupli Wšega ameriškega avijatika George A. Kellyja, ki je bil Rtar 30 let in 291etne plesalke Sofije E. Taylor.
Kelly je bil najden mrtev, Medtem, ko je Miss Taylor u-mrla čez nekoliko časa. Kelly, ki je bil tekom vojne v zrako-Plovni službi Združenih cfržav, je bil zdaj v Londonu kot zaupnik neke ameriške oglaše-valne družbe.
Kot poročajo večerni listi, se ■ie služkinja od Miss Taylor izdavila, da se je umor in samomor pripetil že zvečer. Ona Pravi, da je Kelly že dalj časa hodil z Miss Taylor, ta pa mu Je poslednji čas začela kazati hrbet in hoditi z nekim armad-^im stotnikom.
Včeraj zvečer je Kelly sledil ^iss Taylor v njeno stanovale. Kmalu nato je služkinja dišala strel. Ko je hitela v so.
je videla Miss Talor smrtno 2adeto na tleh. Tedaj je Kelly °brnil revolver že nase in padel ^rtev na tla.
Kelly je bil doma iz Omahe, Nebraska, ter je bil član jako u£ledne družine, ^gleški avijatik izvršil samomor v Los Angelesu.
Konstantin se je peljal nato v pohodu na vozu, v katerega je bilo vpreženih šest konj. Ljudstvo ob strani cest ga je navdu-Ž3TU'poidrs.sijalo. Pohod se je zavil proti stolni cerkvi, kjer se je Konstatin zahvalil za srečen povratek na prestol, nato pa je
Ligino zborovanje zaključeno.
Geneva, 18. dec. — Tajna diplomacija je zopet triumfirala nad silami, ki so se borile za javno diplomacijo. To je poglavitno dejstvo, katero se mora konštatirati ob zaključku zborovanja Lige narodov, ki je zborovala pet tednov.
Sicer se je v zaključilnih govorih pelo veliko slavo uspehom, ki jih je dosegla Liga na svojem zborovanju in pa uspehom, ki jo čakajo v bodočnosti, toda vse to ni moglo razgnati depresije onih, ki so se zaman borili, da se upostavi načelo jav ne diplomacije.
Zadnji akt zborovanja je obstojal v odobritvi mandatov, ki so jih dobile posamezne države nad bivšimi nemškimi kolonijami, kakor jih je že vnaprej porazdelil koncil Lige. Ta zadnji akt je najbolj odlično pokazal premoč liginega koncila nad niž. jo zbornico Lige.
Za protekcijo far-merjev.
Nenadna smrt iz starega kraja došle Slovenke.
Čudna so pota usode, katerim/ smo podrejeni zemljani. Dolgo in nestrpno je koprnela Frančiška Štefe, da zopet vidi svojega moža, ki je bival v daljni Ameriki, ko pa je bila njena
želja izpolnjena, je 'kruta uso-kralj s spremstvom vred odšel;da nenadoma brez svarila pre-v kraljevo palačo, kjer je čital i trgala nit njenega življenja in poslanico na ljudstvo.	iizpremenila radost moža nad
Kot se govori bo ministrski prihodom žene in malega sinč-
predsednik grške vlade M. Stra. tos. On je vodja konzervativne stranke v parlamentu in kontrolira kakih 60 poslancev.
Z ozirom na politiko bodoče grške vlade je dejal Mr. Stra-tos:
ka v tugo in žalost.
Sinoči okrog 6. ure zvečer je dospela v Cleveland iz starega kraja Franšiška Štefe, stara 32 let k svojemu možu, ki stanuje na 1157 E. 61. St. Prišla je iz
Orehovej pri Kranju na Gorenj
Prva naloga nove vlade bo,	Tr . , , ,
da uniči armado vodje turških«- Ko je zagledala svojega
nacijonaSlistov, Mustafe Kemal« je J^*1* plak^ *ot v, „	I majhen otrok. To so bile solze
paSe'	veselja nad zopetnem snide-
njem. .
NEMČIJA IN AMERIKA.
Berlin, 18. dec. — Dr. Gustav Stressemann, vodja nemške ljudske stranke, se je v nekem svojem govoru izjavil, da ima Nemčija več pričakovati od dobrih odnošajev z Združenimi državami kot pa od vseh rekon. strukcijskih načrtov od strani Lige narodov.
TAKSA NA LUKSUS ODPRAVLJENA.
Ottawa, 19. dec. — Canadska vlada je danes izdala naredbo, glasom katere se odpravlja ves davek na razne luksusne predmete z izjemo alkoholičnih pijač, sladkarije in igralnih kart.
.. 12 JIH JE UTONILO O OHIO REKI.
Augusta, Ky., 18. dec.—Dvanajst oseb je utonilo v reki Ohio nedaleč od tu, ko je mali parnik "Margareta" začel puščati in se je potopil, predno je mogla priti kaka pomoč.
Takoj nato pa se jo je pričela prijemati neke vrste slabost. Poklicali so zdravnika; ta je preiskal bolnico in zmajal' z glavo: ni'kakega upanja. Danes okrog 6. ure zjutraj, torej 12 ur po dohodu iz domovine je bila pa že mrtva. Kaj je vzrok tako nagle smrti, se ne ve. Morda je bilo njeno -veselje nad zo-petnim svidenjem z možem, ki je povzročilo tako nagel konec. Žalujočemu soprogu izrekamo naše najiskreneje sožalje.
TROCKI PIRPOROCA MIR IN DELO.
Washington, 18. dec. — Posebni komitej poslanske zborni, ce je danes izdelal začasno tarifno predlogo, katere namen je varovati dvajsetih farmertsklh produktov. Predloga bo najbr-že predložena zbornici v ponde-ljek s prošnjo, da se jo prihodnji dan vzame že na dnevni red.
Predloga je bila sestavljena z namenom, da zavaruje farmer-je pred nadaljnim padanjem cen. Tarifna protekcija bi se glasom predloge tikala sledečih produktov:
Pšenica, volna, govedina, pše-nična moka, koruza, ovce, čebula, riž, krompir, bombaž, kokosovi orehi in gotove vrste olja.
Nameravalo se je všteti tudi še druge reči kot sladkor, prašiče, zmrznjeno govedino^ rastlinska semena, lan, maslo itd., toda večina članov komiteja je bila proti temu.
Francoska delavska! ZGODBA UDOVE MAC-SWINEY. federacija pred sodiščem.
PREMOGAR OBSOJEN V PETLETNO JECO.
Williamson, W. Va., 18. dec. — Sodnik R. D. Bailey je danes zjutraj obsodil premogarja Taylor Cole-a v petletno ječo. Cole je bil obtočen, da je 18. novembra v nekem spopadu ubil državnega konštablerja Ripleyja. Kazen, bi je bila naložena, je naj-išja, ki se more naložiti za stično oLdolžbo.
DANIELS ZA NACIJONALIZA-CIJO OLJA.
Claiveyrac. Gre se radi prvo- j čela svojo zgodbo pred poseb-majskega štrajka in dolži se jih, da so šli preko legalnih mej, katere dodeljuje unijam državni zakon.
Vlada si je najprej prizadevala, da federacijo razbije, toda to se ji ni posrečilo. Mislilo se je, da se zadeve sploh ne bo več vlačilo na dan, ko je vlada začela z novo prosekucijo racije. Možnost, da se obtoženim uradnikom federacije naloži kazni, je jako majhna in isto tako tudi, da se razbije unijo, kajti tega ni mogoče napraviti pod obstoječimi zakoni.
Prosekucija sloni na zakonu, ki določa, da morejo strokovne delavske organizacije pečati le strogo ekonomskimi vprašanji. Vlada zatrjuje, da se je federacija s stavko vdeležila političnega gibanja, in da je torej ravnala protipostavno.
Kot je znano je federacija za. htevala hitro demobilizacijo, splošno pomiloščenje političnih jetnikov ter prenehanje vojaških operacij v Rusiji in drugod.
Namen prvomajskega štrajka je bil proglašen, da se vsili nacionalizacijo javnih naprav in osnovnih industrij.
Washington, 18. dec. Mornariški tajnik Daniels je na banketu ameriške družbe mornariških in-ženinrjev iziavil, da je v interesu ameriških interesov, da se olje nacionalizira.
RAZOROZEVANJE " CIVILISTOV NEMČIJI.
Berlin, 1 7. dec.—Ker je čas za prostovoljno izročitev orožja potekel, je komisija za razorože-vanje pričela s svojim delom. Z izvajanjem naredbe se je pričelo v takozvanem bavarskem delu Berlina, kjer žive povečini premožnejši sloji. Komisija postopa zelo uljuno; kjer se najde kako oražje, se napravi izkaz za pla-čanje kazni, aretira se pa nikogar. Razoroževanje civilistov se vrši v sogasju s tozadevnim zakonom, ki je bil pred kratkim sprejet v državnem zboru.
Los Angeles, Cal., 18. dec. — ^anes zjutraj se je ustrelil v.pričana, da ni duševno popolno-
pustil O'Brien ,proklinja neko žensko, ki je baje vzrok, da ga je njegova
belcem tukajšnjep. hotelu po- ma normalen 1"°čnik Pat O'Brien, veteran an- V pismu, ki ga Reškega zrakoplovnega kora.
se naznanja, je malo pred ^ojim činom govoril po telesu s svojo ženo, ki pa že dalje ni živela ž njim. Prijatelji Irs- O'Brien pravijo, da je ona 2aPustila moža, ker je bila pre-
Kodanj, 18. dec.—Korespon dent lista "Politike" v Rigi poro ča, da Trocki zadnje čase vodi veliko propagando za mir in delo, ki naj prineseta Rusiji ekonomsko preosnovo. Trocki izjavilja, da se je sovjetska vlada odločila, da doseže mir in prične z rekonstrukcijo za vsako ceno, ker po-mankaje in trpljenje je večje kot kdaj prej. Zatorej / je sovietska vlada glasom Trockijevih izjav pripravljena privoliti v koncesije tujim kapitalistom. Provizorične koncesije, ki se jih je dalo ameriškim kapitalistom na Kamčatki,
—Se ni dovolj mraz! Onim, ki že tako nestrpno čakajo, da o-tvori mesto drsališča še za par dni ne bo ustreženo. Vsaj tako se je povedalo, onim, ki so zadnje dni nadlegovali mestno hišo z vprašanji, kdaj se drsališča odpro. Največ pa je odvisno od vremenskih bogov.
—Clevelandski kršilci svete prohibicije so v mesecu novembru plačali $65,000 v obliki denarnih kazni. Pa koliko bi še bilo, če bi imeli suhi biriči boliše nosove!
Pariz, 15. dec. — Tu se je pričela obravnava proti francoski delavski federaciji in njenim uradnikom, Leon Jouhaux, Domoulin, Laurent, Lapierre in
Washington, D. C.—Na tem mestu objavljamo zgodbo, ki jo je povedala Mrs. Terence Mac Swiney, žena Irca, ki je kljuboval smrti, lakoti in tiraniji; čitali boste o borbi, ki je bila dobljena, kakor so plemenite borbe vedno dobljene s smrtjo borilca.
Mrs. Muriel MacSwiney je pri-
KONZERVATIVEC LEWIS JE ZOPET VRHOVNI PREDSEDNIK PREMOGARSKE ORGANIZACIJE.
Indianapolis, 1 8. dec.—Glasom izjave, ki je bila danes podana na glavnem uradu premogar-ske organizacije, kažejo poročila o izidu volitev glavnih uradnikov organizacije iz vseh delov dežele, da je sedanji vrhovni predsednik John L. Lewis, ponovno izvoljen predsednikom, in da je Robert H. Harlin, ki je poznan kot pristaš radikalnega krila premogarske organizacije, propadel. Kot pravi poročilo iz glavnega urada, je tudi Aleksander Howatt iz Kansasa v tekmi za podpredsedniško mesto daleč za Philopom Murrey-jem, ki je Kandidat konzervativnih elementov pri rudarski organizaciji. Konzervativno krilo je mnenja, da bodo kočne številke pokazale, da 3ta Lewis in Murrey zmagala z velikansko večino glasov.
AMERIŠKI VOJAKI OB RENI TVORIJO VELIKO BREME NEMČIJI.
žena zapustila. Mrs. O'Brien	. .
pa pravi, da je ono žensko po- so brez nevarnosti, pravi 1 ročki,
vabila k sebi le zato, ker se je bala moža. Poročena sta bila šele nekaj mesecev.
ker bodo Japonci skrbno pazili, da Amerikanci ne prinesejo orožja s seboj.
POZOR! POZOR!
Collinwoodcani! Danes se prične letna konvencija Slov. Del Doma v Collin-woodu.
Washington, 18. dec. Ako bi se odpoklicalo ameriške čete, ki se nahajajo ob Reni, kakor je su-gestirala finančna konferenca, ki je v teku v Bruslju, bi se s tem Nemčiji prihranilo $2,280,000 na mesec. V Nemčiji se nahaja približno 14,000 ameriških vojakov.	I
NEMCI BODO PLAČALI Z BLAGOM.
Bruselj, 18. dec. — Nemški delegati na drugi finančni konferenci, ki se sedaj vrši, so podali načrt, glasom katerega naj bi Nemci plačali svojo odškodnino v obliki blaga in fnateri-
j»la.	.u J11IŠ1Z
nim komitejem v Washingtonu s sledečimi besedami:
—Moja dolžnost v življenju je bila skrbeti za svojega moža, ki je postajal od dne do dne slabši in bolehnejši. Vsa moja skrb je bila posvečena mojemu možu in za politiko se nisem mnogo brigala.
fede->! —Moj oče je bil bogat distile in živeli smo v največji udobnosti. Moji starši so bili zadovoljni s stvarmi, kakor so bile, toda o-troci bogatašev oo pa vedno republikanci.
—Spoznala sem Terenceja MacSwineya, svojega bodočega moža, ki je bil velik in vitek človek, sploh je lahko veljal za lepega človeka.
—Bilo je na velikočni teden leta 1916, ko je bil Terence Mac Swiney prvikrat aretovan. Proti njemu ni bilo sicer nikake obtožbe, toda moral je v zapor z mnogimi in odpeljali so jih v Anglijo. Jaz sem mu sledila ter ga obiskovala v ječi. O božiču so ga izpustili na svobodo za en mesec, v februarju pa so ga zopet zapr'i. .
—Tedaj sva bila samo zaro-žena prijatelja — je nadaljevala Mrs MacSwiney,—toda jaz vem, kaj sem čutila, in menda isto je čutil on.
—Odšla sem zopet v Anglijo, junija meseca na sem se vrnila na Angleško, kjer sem se poročila s Terencijem v neki angleški ujet-niški kampi. Poročil naju je neki irski duhovnik.
—Kmalu nato je bil moj mož pomiloščen in pohitel je k meni na Irsko, kjer sem ga željno pričakovala. Nato so nastopili trije zlati meseci zakonskega življenja, edini srečni meseci v mojem živl-jenu. Odšla sva ven na deželo, med preprosto, dobro irsko ljudstvo, ki ne pozna razvad modernem časa in ki ne zna niti angleškega jezika.
—Toda sreča je le malo časa trajala, kajti že v novembru je bil moj mož zopet v ječi. Tedaj so ga zaprl zato, ker je nosil irsko u-niformo. O božiču so ga zopet izpustili.
—To je bil edini božič, ki sem ga preživela z njim skupaj,—je dejala Mrs. MacSwiney.
—V januaru 1919 je bil zopet v ječi. Tedaj so ga zaprli v Dun-dalku, Irska.
—Bližala se ie pomlad in jaz sem pričakovala, da postanem v kratkem mati. Oče je želel, da bi bil njegov otrok rojen v Corku. Zgodilo se je tako, toda ko je bil otrok star šest tednov, sem se vrnila v Mundalk, da sem v bližini svojega moža.
—Vsak dan sem vzela dete v jetnišnico, da je videlo svojega o-četa. On je tako ljubil to svoje dete! Ce ne bi bil tako domljub-nega srca, bi bil vedno doma pri meni in detetu.
Toda tudi to veselje, da sem ga obiskovala v zaporu, ni dolga trajalo. Deportirali so ga v Anglijo, kjer so ga imeli zaprtega šest mesecev. V marcu leta 1919 so ga zopet izpustili in prišel je domov, sedaj zadnjikrat. Tekom dveh let, kar sva bila poročena, je bil v zaporu preko enega leta in pol.
—Jaz sem zelo zbolela za in-
fluenco. Ko sem nekoliko okrevala, sva šla nazaj v kraj, kjer sva preživela najlepše mesece po najini poroki. Odšla sva tja, da bodo prve besede, k: jih bo izprego-vorilo najino dete, irske. Jaz sama sem se naučila irskega narečja, nakar nisem nikoli drugače govorila s svojim mužem.
—Življenje je postajalo vedno težavnejše. Odšla sva zopet v Cork. Tedaj je bil lord major Corka Thomas McCurtain. On in Terence MacSwiney sta bila velika prijatelja.
—Nekdaj je pozno ponoči zapel zvonec pri vratih MacCurtai-novega stanovanja. Vstopili so o-boroženi možje. Mrs. MacCurtain, žena župana, je bila postavljena k steni, njen mož pa pred njenimi očmi ustreljen.
—Nato je nastopila vrsta za Terence MacSwineya, da postane župan. On je vedel, da pomeni to gotovo smit, toda m«vni ni MacSwiney	2 "
nikoli ničesar črhnil o tem. Podnevi je bil še kolikortoliko varen, ker je imel svojo telesno stražo. Tedaj je bilo opaziti malo aretacij, kajti te so izvrševali večinoma ponoči. Ponoči se je moral skrivati. Nikdar ni spal doma. Jaz in moje dete sva morala živeti v dolgočasnem delu mesta. Včasih je prišel moj mož o-koli polnoči niskrivaj k meni: priplazil se kot t%t. Ostal je pri meni do zore, potem pa je ousei.
—Dejte je imelo malo prilike, da bi spoznalo svojega očeta.— Vsak dan pa sem govorila s svojim možem po telefonu. Oče je želel, da bi bilo vsaj dete varno, toda ni bilo.
—Dne 12. avgusta 1920 je vstopila v mestno hišo oborožena četa angleških vojakoV? ki ga je aretovala. Bil je tedaj zelo vroč dan. Jaz sem bila s svojim otrokom ob morju. Ničesar nisem vedela o aretaciji do drugega dne. Kaj mi je bilo storiti? Nobenega nisem imela, kateremu bi pustila dete v oskrbi. Morala sem čakati, kako se stvari razvijejo.
—To je bilo v torek. V pon-deljek, prihodnji. teden, je prišla moja svakinja, ki je vzela dete v svojo oskrbo, in jaz sem odšla v Dublin. Ustavila sem se na Squar-ju pred barakami. Moj mož je imel biti dotičnega jutra sojen po prekem sodu., Pred barake se je pripeljal avtomobil z oboroženim vojaštvom. Sredi tega vojaštva je sedel moj mož. Tedaj je že bil tri dni na glad ovalni stavki.
—Jaz sem strmela v svojega bledega, med vojaštvom sedečega moža in on je spregovoril nekaj besed. Med drugim je tudi de-jal:
—Mi vemo, kako je bil zadnji lord-major mesta Corka umorjen. Ostanimo hladni. Zato me imajo sedaj tukaj.
—Ne tisti, ki premorejo največ moči, pač pa oni, ki morejo prenesti največ muk in trpljenja, bodo zmagoviti. Mi ne prosimo milosti in ne sprejemamo kompromisa. Civiliziran svet bo sodil.
— Na to je bil spoznan krivim in obsojen na dve leti ječe.
—Potem, ko sem čula njegove besede, sem se čutila olajšano. Sporočila sem njegove besede ljudstvu v Corku.
—V noči obsodbe so prepeljali MacSwinega v Brixton zapore, Anglija. Jaz sem mu sledila. Od prvega do zadnjega dne njegove gladovolne stavke, sem ga vsak dan obiskovala. Vsak dan je postajal slabši in šibkejši.
(Nadaljevanje na str, 4.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 20th, 1920.
64
J*
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO
Bussines Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................I year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.51
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_ SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala ca
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniiitvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), DEC. 20. 1920 _io4__
AMERIKA PREDNJAClJf OBOROŽEVANJU.
Izdatki za neproduktivne morilne stroje so vsled blaznega tekmovanja kapitalistično-imperijalističnih narodov tako narastli, da je marsikatere državnike še pred svetovno evropsko vojno pričelo skrbeti, kam bo privedlo to blazno oboroževanje. Čutili so, da žre militarizem celo v miru moči narodov in bali so se, da v tekmovanju za najmočnejšo mornarico in armado ostanejo odzadaj. Vsled tega se je naredilo že mnogokrat nekaj poskusov za omejitev oboroževanja, toda vsi ti poskusi so se razbili ob čereh medsebojnega nezaupanja.
Sedaj, ko tišči breme vojne evropske narode k tlom, so se zopet pričeli pojavljati, poskusi za omejitev oboroževanja. Anglija, ki ima že od nekdaj največjo in najmočnejšo mornarico sveta, se sedaj, prav kakor v prejšnjih etih trudi, da doseže sporazum z ostalimi pomorskimi silami, vsled česar se je omejilo oboroževanje mornaric, ne pa da bi bila Anglija pri tem kftj ogrožena, kajti ona je še vedno na prvem mestu.
Prej je bila vedno Nemčija kriva, ki ni hotela ničesar slišati o kaki omejitvi mornarice.
Sedaj pa so v prvi vrsti "miroljubne" Združene države tiste, ki nočejo nič slišati o kaki omejitvi svoje bojne mornarice ter že oddaleč zavračajo vsako tako misel. Bodoči predsednik Združenih držav, Harding, pravi, da si mora Amerike nabaviti močno trgovinsko mornarico, ki bo odgovarjala njenemu ugledu, in po naziranju vsakega dobrega patri jota,, mora biti ta mornarica seveda na prvem mestu.
Močna trgovinska mornarica pa zahteva seveda tudi močno bojno mornarico, "za varstvo trgovine". In " .pacifistična" demokratska vlada, ki je pustila po trditvi republikancev, "deželo brez obrambe", je na polju graditve bojne ^mornarice že mnogo storila. Josephus Daniels, ki je leta 1916, v času vojne in oboroževalne mrzlice, predložil velik mornariški program, se ne da z nobenimi u-govori odvrniti od tega, da ne bi izvedel svojega programa, temveč je ta program še razširil ter se pojavil z njim pred kongresom-
"Mornariški department se ne bo vsled kakršnihkoli odlokov drugih vlad dal odvrniti o dsvojih načrtov ali pa, da bi dovolil, da bi bila njegova priporočila na kongres
pod vplivom tujih vlad," je izjavil gospod Daniels pred nekoliko dnevi. Istočasno, ko je stavil nove zahteve za oojno mornarico, je izrazil mornariški tajnik tudi željo, da prično Združene države tekmovati z vsako velesilo na avetu v številu in moči bojne mornarice. Tega pa nihče :ie pomisli, da bi tako dejanje Japonsko in Anglijo samo podžgalo, da bi pričeli tudi ti dve oboroževati in povečevati svoje mornarice, ki bi zopet ogroževale svetovni mir.
Dočim zahteva mornariški tajnik nove ladje, večje topove, in pomnoženo moštvo, pa predlaga visoki armad-ni častnik, general Tasker H. Bliss, naj prevzamejo Združene države vodstvo v razoroževanju narodov. "Če bi se evropske države branile izpolniti svojo, v mirovni pogodbi dano obljubo, ter bi s tem Združene države prisilile za nadaljevanje oboroževanja, tedaj bo nastopil čas, ko se bodo morale evropske države bolj bati Združenih ameriških držav kot pa se sedaj boje ena druge-" je izjavil general.
Za tako predizjavo ni potreben nikak velik proroški riar. Združenim državam, s svojimi ogromnimi pomnožni-mi viri, z denarja lačnim kapitalističnim razredom, z reakcionarnim in mlačnim delavstvom, bo to kaj lahko doseči. Združene države bodo na ta način lahko kmalu zavzele vodilno mesto v imperijalističnih tekmah, ako ne bo delavstvo vsega sveta storilo konec temu blaznemu početju.
naj sem opazil neki ovalen bledi i — Saj vas hočem samo k zofi
obraz, pritisnjen ob šipo, a širo~! peljati, kjer boste sedli; nato
koodprte oči so lakomno gleda- bova kramljala do obeda.
le obedujoče častnike.	„	, ...
0 .	. ,	, — Prosim, prosim, dovolite,
Spoznal sem svojo lepo znanko. , , ' . ,., „ \r ,	. .. j i da ostanem tu, a vi sedite. Pu-
Naglo sem se poslovil od to-) ,.,	, .,
- ,	, i- XT strte me samo tu, dokler nepri-
varisev ter odhitel na ulico. Na-' , , ^ ,
Ide obed. — Potem-----1
Zlovoljen sem se uklonil. Zdel
šel sem jo stoječo za vratmi, —
vso boječo in tresočo. Nagovo-	, . . ... .. . v, . i v , !(sem se sam sebi nekoliko smeri! sem jo nemški ter vprašal,iv	, „ ... .. .	x
če me razume. Prikimala je, i1sen' vendar °dbiti ji »jene F«*-
nje nisem mogel, kajti njen gla
DOGODEK.
Mi smo živeli, in solnce je sijalo. Nad našimi glavami je visel raztrgan rob strehe, skozi neko okno je molel daleč na cesto razstreljeni kos omare, kamor je bil vržen od granate. V enakomernih presledkih se je čulo bobnenje, ki je prihajalo skozi mil jesenski zrak. Bil je to grom topov, ki so bruhali ogenj in železo pred Avalo. Mi nismo imeli s tem nič opravka.
Mi smo bili prvi, ki smo prišli preko Donave pod strahovitim ognjem angleškega topništva; mnogo jih je obležalo in nikoli več ne bodo vstali. Na-skakovali smo, borili se mož proti možu, pred vratmi in pred okni, povsod so regljale strojne puške. Toda jaz sem ostal živ, in sedaj je prestano. Solnce zopet sije.
Sedaj spimo zopet v posteljah, zavživamo dobro hrano pri pogrnjenih mizah ter se brezskrbni sprehajamo po korzu v toplem jesenskem solncu. Vsi pa hrepenimo po ženskah. Vedno hrepeni človek po ženskah, če je preživel junaško smrt svo_. jih tovarišev.
Toda žensk ni bilo v tem malem mestecu, zlasti ne žensk za nas. Res, marsikatero smo videli, ki se je plazila boječe ob zidu, toda če smo se ji približali ter jo nagovorili, so blisnile iz njenih oči strele smrtnega sovraštva napram nam, in mi smo obmolknili. Bile so te žen.
ske navadno uboge revice v raztrganih oblekah in z razcapanimi žalnimi flori.
* Nekdaj — bilo je morda petega ali šestega dne — je prišla ena, ki pa je bila drugačna. Na glavi je imela žalen flor, obleko najmodernejšega kroja, no-žice pa so pokrivale svilene nogavice in tičale so v čevljčkih z antilopnega usnja. Njeno' zadržanje, njena hoja, vse njeno gibanje je značilo, da je fino vzgojena 'in izobražena.
. Hodila je navadno mimo ko-naka opoldne, ko so častniki leno sloneli na ograji. Dasi so jo častniki kar požirali s svojimi pohotnimi očmi, vendar se ona zanje ni brigala in videti je bilo,; kot da hodi v spanju. Njen krasen, bled obrazek je bil podoben marmornatemu kipu.
. 3az sem ji sledil po Mihajlo-vi ulici, nato, ko se je okrenila proti levi, v ubožnejši mestni del, tam pa sem jo ogovoril. Ona je dvignila svoje oči in njen po. gled se mi je zdel čudovito pra-I zen in brezizrazen. Naenkrat pa je stekla preč, jaz sem sko-, čil za njo, ona je odhitela v neki vrt ter zaloputnila vrata za seboj; dočim sem se jaz trudil pri ključavnici, so nekje zaloputnila vrata in ona je izginila.
Naslednjega dne je deževalo.
Po obedu sem se obsedel s par tovariši v restavraciji pri pivu. j Pri sosednji mizi je zavživalo nekaj zakasnelih častnikov svoj obed.
Moj pogled je zablodil preko njih k oknu, kjer je obstal, Zu-
vendar sem opazil, da je v zadregi.
Bilo je neprijetno tukaj zunaj v mokroti, zato sem jo prosil, naj mi sledi v moje stanovanje, ki je čisto blizu. Ona je prikimala, jaz sem vzel njeno roko, pri čemur ,se je vidno stre-,sla. Mehka dekličja roka pod mojimi prsti . . . Njeni lasje so dišali po belih nageljnih, jaz pa se že štiri mesece nisem dotaknil ženske . . . Postal sem popolnoma pijan, govoril sem vsakovrstne neumnosti, da jo ljubim, da ji hočem izpolniti vsako željo itd., tedaj pa je prav tiho rekla:
—	Rada bi kaj jedla.
—	Ubogi otrok, jaz ti bom že preskrbel.
Pred vratmi je stal moj sluga.
Dal sem mu denar.
—	Prinesi hitro kaj za jesti, in sicer kaj gorkega in vina.
On se mi je pomembno nasmehnil, nato pa je stekel, da izvrši naročilo.
Midva sva odšla po stopnicah.
Ko sva dospela v mojo sobo, ■se je nekoliko zgrozila, pogledala na mojo posteljo, nato pa je obrnila proseč pogled vame . . .
—	Najprvo bova jedla, ne?— je prosila ona.
.Kakor želite, vendar, pro-
Sek je bil tako proseč.
Tako je preteklo gotovo četrt ure, ona pa je stala ves čas nepremakljivo ob oknu. Mahoma pa se je obrnila, njene oči so zastrmele v vrata in pričela se je tresti po vsem telesu . Skočil sem kvišku, hotel sem k njej — tedaj pa je vstopil moj sluga. Postavil je sklede na mizo, poleg skled jedi in potegnil je zamašek iz steklenice. Jaz sem natočil čaši, dekle je stalo ob onu in gledalo. Sluga se je odstranil.
— Poslužite se.
Prišla je k mizi s kratkimi koraki ter sedla. Porinil sem skledo pred njo; slišal sem, kako so ji šklepetali zobje, nalil sem ji vina. Pila je nekoliko, postavila kozarec na stran, vzela nož in vilice ter pričela s tre. sočimi rokami rezati. Toda ali je bilo meso pretrdo, ali pa nož tako skrhan, posrečilo se ji ni, da bi razrezala meso. Nekaj trenutkov se je zaman trudila, oči so ji pri tem izstopile i i ja-moc, nosnice so ji trepetale in bela pena se je pokazala pri ustnicah. Tedaj pa je naenkrat vrgla nož in vilice na stran, zgrabila kos mesa ter ga pričela trgati in polzgrizene kose hlastno požirati. Po njtenih rokah, teh krasnih, malih rokah sim, odložite najpreje svoj piaščjorijentalske princese, pa se je in sedite, sem dejal, odločen, da cedila debela rjava mast. bom zelo nežen proti temu lepe-J Njen obraz je bil izrak lako-mu in plahemu otroku. Ganilo.te. Zgrozil Sem se. Ona pa je
kronski bankovec ter vzel njen plašč ,s. stolu.
— Pojdite domov, ljubi otrok, sem dejal.
Neverjetno me je pogledala, ko pa je izprevidela, da jo pošiljam domov in da imam pripravljen njen plašč, sem videl nen obraz vdrugič izpremenjen. Z njenega obraza je izginila senca in preko tega obrazka se je razlil usmev veselja in sreče.
Nikdar ne bi verjeL da more oko, usta in vsaka Črta človeškega obraza pokazati toliko veselja in sreče.
V trenutku si je ogrnila plašč, prijela za rokavicfe, pritrdila si črni flor in jaz sem dobil komaj toliko časa, da sem ji potisnil bankovec v njen žep.
— Hvala, hvala —je zašepe-tala, jokala in se smejala ter odhitela iz sobe.
Trenutek pozneje, stal sem še vedno na onem mestu, so se vra ta odprla in v sobo je zaletel neki papir, nakar so se vrata zoper zaprla. Pod mojimi nogami je ležal stokronski bankovec.
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Ppkažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kur pite delnice in postanite njegov lastnik.
me je, ker je bila tako boječa in skromna, in bila je tudi hvalež-
jedla in požirala hlastno vse, kar je bilo pred njo na mizi, me-
na, da je v sobi. Dama v moji so, kruh, sploh vse, dokler je sobi, kjer ni bilo ničesar druge.jbilo kaj. Nato pa se je klobo-ga kot moj nahrbtnik, rjev kov- ^ oddahnila, njen pogled je
čeg in orožje, vse, kar mi je o-stalo iz strelskih jarkov.
Pustila je, da isem ji odvzel plašč ,in stala je pred menoj vitka kot boginja v svojem modrem oblačilu. Slekla si je rokavice. O, kako krasne roke!
Vzel sem rokavnico z mize ter jo pritisnil na svoja ustna. Ona je medtem stopila k oknu.
Jaz sem ji sledil, ter položil svojo roko okorg njenega pasu. Ona se je stresla, se mi izvila ter očitajoče rekla:
— Obljubil ste mi, da boste počakali — nato je hipoma in v zadregi obmolknila.
padel na njene roke. Zardela je v zadregi in brezupno gledala okoli sebe.
Jaz sem ji pomolil svoj robec in ona si je naglo obrisala vanj svoje roke. Njene oči so se napolnile s solzami.
—	Kdaj ste zadnjikrat jedli?
—	Predvčerajšnim sem našla v nekem vrtu dve čebuli.
—	In od tedaj ?
—	Odkimala je z glavo.
Zopet sem se zgrozil.
Vstal sem, ona pa mi je s prestrašenim pogledom sledila. Vzel sem iz svoje listnice sto-
IIIIIIIHIIIIIIII
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA!
Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tucu zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clajr Ave.
Cleveland, O.'
m
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.

i

m
Dunajska družba je bila v mojih časih jako vesela, in mi se nismo vmešavali v ravnanje drug drugega, ali se ž njim pečali. Prav rada sem zahajala na maškerade in spominjam se, da sem na neki maške-radi v dvornem opernem gledišču nekoč srečala baronico Večera (Marijino mater) in nadvojvodo Viljema. Baronica je nosila sijajen pomarančast domino; in ko je sedela z nadvojvodo na mali klopi, ji je stari gospod, ki je rad pripovedoval vse najzadnje govorice, nehote povedal, da se namerava eden od Esterhazyjpv, ki mu je bila jako naklonjena, poročiti z Evgenijo Croy.
Začuvši to vest je baronica seveda padla v orne-dlevico, in ker klop ni imela naslonjala, je izginila na tla in le čevlji in nogavice v zraku so oznanjale, kje da se nahaja.
Vsi s ose smejali, in nadvojvoda, ki je bil ves skesan, ko je videl učinek svoje jezičnosti, je s čudovito energijo začel vleči gospo nazaj na več kot eden način.
Pomarančasti domino, kakor ga je nosila baronica, me spominja .na zanimiv dogodljaj, ko je nekoč teta Cissi šla z nadvojvodo Ludvikom Viktorjem na neko maškerado. Elizabeta in Ludvik sta obadva i-mela čisto enak domino in nikdo- navzočih ni sumil, kdo da sta. Nasplošno so jih imeli za sestri. Med maskami je bil neki mlad dobro izgledajoč dvorni svetnik, ki je vzbudil pozornost cesarice; in ona se je u-dala razpoloženju in duhu tistega večera, pa je šla in ga ogovorila.
Maškeradnik je menil, da je neznana dama kaka lahkonoha favoritinja, in ko je njun razgovor postal
živahnejši, se je jel jako zanimati zanjo in je nasve-toval, da bi šla ž njim tisto noč supirat v kak eleganten restavrant.
"Pa dobrq," je rekla Elizabeta, ki ji je ves dogodek jako ugajal. "Hočem iti pod pogojem, da mi daste častno besedo, da mi dovolite obdržati krinko."
"Seveda," je pritrdil zaljubljeni gospod. Cesarica je nato zaprosila svojo "sestro", da počaka njenega povratka na gotovem kraju, in je zapustila plesišče s svojim občudovalcem.
Zvest svoji obljubi dvorni svetnik ni poskušal prisiliti Elizabeto, da bi razkrila svojo indentiteto, čeprav se je v resnici zaljubil vanjo, ko je prišel čas, da se poslovita. Cesarica mu je obljubila, da se drugi dan snideta, pa seveda ni prišla. Njeno romantično nag-nenje in spomin na ta prijetni večer je nagnil liza-beto, da je vsako leto prišiljala svojemu občudovalcu ljubeznjivo pismo, podpisano "Rumeni domino", a radovednost prejemnikova ni bila nikoli nagrade-na, da bi dognal, kdo je bila pisalka. Ta pisma so bila oddana na pošto po različnih krajih Evrope, in poslednje je poslal eden mojih bratrancev iz Rio de Janeira. Elizabeta mi je pravila ta doživljaj kot pravljico pod naslovom "čar ciklamnov", v kateri dišeči ciklamni spominjajo neko lepo spečo dekle na njene srečne ure. "'Ali se spomnjaš na rumenega domino?" vpraša ena cvetka; druga ji kliče v spomin vožnjo v temi, tretja pa jo spominja na oboževanje njenega ljubimca. Cesarica mi je potem obrazložila skriti pomen "čara ciklamnov."
Elizabeta je ljubila ljubezen, ker ji je predstavljala utrip življenja. Smatrala je razburjenje, da je bila oboževana, kot davek, ki ga je njena lepota imela pravico razhtevati; a njeno nagnenje ni nikdar dolgo trajalo, bržčas ker je bila preumetniška, da bi postala poltena, in ljubimec, ki je omajal njeno sodbo o sebi kot ideal, je bil takoj odpuščen. "Tout lasse, tout casse, tout passe", je i*egnilo biti Elizabetino geslo celo njeno življenje, ki je bilo tako polno razo-
čaranj ; bila je ena tistih žensk, ki jim je že naprej usojeno, da trpe vsled svojih naklonjenosti.
Pravi njen prostor je bil med neumrjačniki; snubi j ena bi morala biti na dišave polnem Parnasu, ali izročena kakor Leda ali Semela kakemu vsezma-gujočemu Jupitru. Prostaštvo življenja po je odbijalo, kakor jo je njegova lepota privlačevala, in jaz sodim, da je bila mnogo srečnejša, ko so se razvile v njej njene ekscentričnosti in je občevala v svetu senc z duhovi ali se razgovarjala s Helnejevim duhom, ki si je o njem domišljala da je navdihaval njena dela. Njena boječnost je imela vzrok edino v bolestnem strahu, da je ne bi imeli za manj lepo, ko si ji leta pretekala, in samo oni, ki liki Elizabeta cenijo svojo lepoto, ker privlačuje ljubezen, morejo razumeti, kaj je občutila.
Navadnemu duhu se bo dozdevala kot nečimur-na in plitva ženska in bo dejal, da je mogoče pravo srečo najti pri otrocih svojih otrok, ali taki ljudje ni. majo umetniške nravi, kakor jo je imela cesarica.
Elizabeta ni bila nič kaj priljubljena v dunajski družbi; držala jo je od sebe, ter je zahajala medsezi-jo le na enega, dva običajna plesa. Spominjam se, ko sem jo zadnjič videla, ko se je udeležila procesije sv. Rešnjega Telesa, ko je stopala v svoji sivosilnati obleki in vijoličastem žametastem plašču skozi tri dvo" rišča dvora liki ljubka kraljica iz pravljičnega sveta.
Kneginja Pavlina Metternichova je bila vedno priznana voditeljica dunajske družbe. Jako elegantna je, zelo razumna in zna biti neznansko neprijazna. Jaz sem jo vedno rada imela in sem večkrat sodelovala pri mnogih glediščnih predstavah, ki jih je tako rada prirejala. Njene zabave so bile sijajne; ona je rojena pogoščevalka, tipičen vzgled "velike dame", ki na nesrečo hitro izginjevajo.
Knueginja je nekoč prišla jako pozno na ples, ki ga je priredil nadvojvoda Ludvik Viktor, Cesar in cesarica sta bila že nekaj časa tam in hišni gospodar jo je kanil zbog njenega 'zapoznelega prihoda. "Vseeno
je, kedaj pridem," je zaničljivo odgovorila. "Jaz imani vedno vse polno časa, da vidim in slišim cesarico, kolikor mi je do tega."	«
Elizabeta jih je videla razgovarjati se in je pozneje vprašala najdvojvodo, kaj je kneginja Metternichova rekla. Nadvojvoda se je obotavljal ponoviti osorno opazko, a cesarica je obstojala na tem. "Oj, uboga kneginja, da bi le vedela, kako ona kratkočasi mene," je pripomnila Elizabeta, "kajti nikdar ne pogledam njenega obraza, ne da bi se spominjala gotovih zločestih živali v moji opičji hiši v Schoenbrunu."
Po mojih mislih je teta izprva rada imela razburjenje, da je bila cesarica, kajti kri mojega starega očeta, ki je ljubil konje, ženske in vino, se je pretakala po njenih žilah, in izprva je zahtevala od življenja vse, kar ji je moglo dati. Moj oče mi je pravil, da je Elizabeta zmešala vsem moškim glave s svojo lepoto,' ko je prvič prišla na Dunaj; in da so vse njene poznejše neprilike izvirale samo iz neprijaznega ravnanja, ki ga ji je izkazovala cesarjeva mati prva leta njenega zakonskega življenja, l^ikdar ni smela biti naravna. Ta pritisk je izzval vso prirojeno ekscen-tričnost njene rodbine, in ko je nekoč razkrila razmerje svojega moža z neko poljsko grofica, je njena ljubezen do Franca Jožefa zadobila udarec, od katerega se ni nikdar več opomogla.
Njena tašča ji je odvzela otroke, češ, da ni zmožna, da bi jih zaupali njeni skrbnosti, in po mojih mislih je bilo to vzrok, da je malone mrzela Rudolfa in Gizelo, pa obsipala Valerijo z vso svojo ljubeznijo, ki je bila docela v njenem varstvu. Uboga ženska! Malo čuda, da je postala cinična in čmerna, in jaz se samo čudim, ni sčasima postala še bolj taka, ko je spoznala ,da je bila večina njenih idealov zgolj iluzije-
Za življenja cesarjeve matere je bila Elizabeta takorekoč sama, in ko je tiranska stara ženska umrla, je bilo prepozno, da bi se izpremenila. Ogrska je ved. no vzbujala njeno ljubezen, in ona iti bila njkdar visoka, rezerviranj avstrijska cesarica ljudstvu dežele,
DECEMBER 20th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 8.
^ainiiiiiMiicaiiMiiiifiiic3iiMitmiiiniiiiiiuiii)C3iiiiiiirii(iuiMiiMiiiitc»uiiiiiiitiit3iMittiiiiiicai)iiiiuiiiiuiiu
I ŠTELI STORILI SVOJO DOLŽNOST? ^
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo.
| SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.	|
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim	|
potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje,	|
| m sicer BREZPLAČNO.	1
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in	|
| opravljamo vse javne notarske posle.	'	|
i	v	1
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
) NEME1H STATE BANK	I
IVAN NEMETH, Predsednik.
f 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave.,	j
NEW YORK CITY, N. Y.
*	1
ffettiuiiiiniiiii........................................................................................................
Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANČlC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske sej s se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
lili

DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijahteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure
do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
-
SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-Štvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-Vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. « Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 Vrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in Polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi Čfcuii v starosti od 18-V-55 let,
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-8ec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih Naselbinah v Zrir. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali Pa tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
(Dalje)
V strahu, da ne bi padel tudi on po tlaku, jp Jean odšel. Na drugi strani trga je zagledal pri oknu gostilne pri "Zlatem križu" generala Bourgain-Desfeulles-a, že golorokega, v hipu, ko je pravkar hotel zlezti v fino, sveže postlano, posteljo. Cemu naj se človek tu še dalje trudi in trapi? Mahoma se je razveselil: po spominu mu je šinilo ime suknjarnarja, pri katerem je služil svak njegovega tovariša. Gospod Delaherche, da, tako mu je bilo ime. Ustavil je starca, ki je šel mimo:
'Kje stanuje gospod Delaherche?"
"U ulici Maqua, takoj na vogalu ulice Du Beurre; velika, lepa hiša, okrašena z izklesninami "
Nato je pritekel starec za njim.
"Slišite, vi ste iz 106. polka. . Ako iščete svoj polk, je šel tam-kajle skozi Chateau zopet iz mesta. Pravkar sem srečal polkovnika, gospoda de Vineuil; poznal sem ga prav dobro, ko je bil Še v Mezieresu."
Ali Jean je ša'. dalje, s kretnjo jezne nestrpnosti. Ne, ne, zdaj ko je bil gotov, da najde Maurica, ni hotel spati na goli zemlju. V srcu pa ga je pekla vest, kajti pred oči mu je stopila visoka postava polkovnika, ki je vzlic svoji sivi starosti tako ztrajno prenašal napore in spal sredi svojih ljudi pod šatorom. Takoj je hitel skozi glavno ulico; v naraščajočem vrvežu mesta pa je zopet zašel in nazadnje je prosil majhnega fantička, da ga je vodil do ulice Maqua.
Tam je bil stari stric sedanjega gospoda Delaherche v preteklem stoletju zgradil velikolepno tovarno,. ki že stoinšestdeset let ni bila prešla v tuje roke. Takšne suknjarne se nahajajo v Scclanu že izza prvih let vladanja Ludovi-ka XV., velike kakor Louvre in z veličastnimi pročelji. Tovarna v ulici Maqua je imela tri nadstropja z visokimi okni, obrobljenimi z resnobnimi kiparskimi okraski; in v notranjosti je bilo dvorišče, pravo dvorišče palače, v senci orjaških brestov, zasajenih ob zgradbi tovarne. Tri pokolenja rodbine Delaherche so tu pridobila lepa premoženja. Jules, oče sedanjega lastnika, je podedoval tovarno po bratrancu, ki je umrl brez otrok, in tako je bila sedaj mlajša veja na prestolu. Oče je razširil blagostanje hiše, pa je tudi s svojim razuzdanim življenjem hudo onesrečil soprogo. In, ko je ta ovdovela, se je tresla pred mislijo, da bi videla sina počenjati očetove lahkomiselnosti,
in si ga je prizadevala ohraniti še j preko njegovega petdesetega let v odvisnosti pridnega velikega j dečka; v ta namen ga je oženila j z zelo preprosto in pobožnjaško ženo. Najhujše pa je, da se 2na življenje strašno maščevati. Jedva mu je žena umrla, se je Delaherche, dasi ne več mladenič, zaljubil v mlado vdovo iz Charleville-a, v lepo gospo Maginotovo, o kateri so ljudje šepetali vsakovrstne historije, in jo je zadnjo jesen poročil vzlic materinemu odgovarjanju. Sedan je kot velepuri-tansko mesto že od nekdaj sila strogo sodila Charleville, mesto veselja in zabav. Zakon 3e sicer ne bi bil sklenil, da ni bil polkovnik de Vineuil, ki je takrat čakal svojega imenovanja za generala, obenem tudi stric gospe Gilberte. To sorodstvo—misel, da se priženi v vojaško rodbino, se ni malo prilegala suknjarnarju.
Ko je Delaherche zjutraj izvedel, da pojde armada pri Mouzo-r.u čez Meuso, se je peljal s svojim knjigovodjo Weissom v ko-leslju na tisti izprehod, o katerem je stari Foučhavd privedoval Mau ricu. Tolst in velik, zardele polti, s krepkim nosom in debelimi ustnicami, se je ponašal s prijazno čudjo in veselo radovednostjo francoskega meščana, ki ljubi lepe defileje vojaških čet. Ker mu je lekarnar v Mouzonu povedal, da se cesar nahaja v Baybelski pristavi, je šel tja gor, videl cesarja in skoraj še govoril z njim —cela dolga in nenavadna hi-storja, ki je po svojem povratku no mogel dovolj pogostoma ponoviti. Ali kakšno strašno vračanje je bilo to, p'av skozi panike pri Beaumontu, po cestah, ki so mrgolele bežečih vojakov! Dvajsetkrat je le malo manjkalo, da se koleselj ni prekucnil v jarek. Moža sta se vrnila šele ponoči, -ned zaprekami ponavljajočimi se brez prestanka. In ta izlet! Ta armada, ki jo je hotel videti, kako maršira mimo, in ki ga je v burnem diru svojega umikanja tako viharno prinesla nazaj, vsa ta ne-nadejana in žalostna dogodivščina mu je polagala na jezik besede, ki jih je spotoma pač desetkrat ponovil:
''Menil sem, da marširajo proti Verdunu, in nisem hotel zamuditi prilike, da jih vidim. . . Ah, da, zdaj sem jih videl, in zdi se mi, da jih bomo videli v Sedanu, in več, nego nam bc ljubo f
Zjutraj ob petih ga je zbudil glasen šum, enak hrumenju odprte zatvornice: 7. armadni zbor je korakal skozi mesto. Delaherche se je naglo oblekel, in v prvem človeku, ki ga je srečal na Turenne-ovem trgu, je spoznal stotnika Beudouina. Leto dni poprej je bil stotnik v Charleville-u eden intimnih znancev lepe gospe Maginotove; tako se je zgo-
! dilo, da ga je Gilberta predstavila pred poroko. Zgodbica, ki so jo
CUNARD ANCHOR LINE.
Ladja CALABRIA odplove 28. decembra
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena tretjemu razredu
DUBROVNIK..........$125.00 — TRST.............$115.00
Dodatno še $5.00 vojnega davka.
La^ja Caronia odplove 15. januarja.
20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ
Cena tretjemu razredu v Trst preko Napc-lj .........v. $104.50
Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
nekdaj šepetali na uho, je velela, j da se je stotnik po doseženju vseh svojih želja rahločutno umaknil suknjarnarju, da ne bi prekrajšal svoje prijateljice za veliko bogat-^tvo, ki je ga je ponujal srečni slučaj.
"Kaj, vi ste!" vzkliknil Delaherche. "In v kakšnem stanju, mili Bog!"
Beaudouin, po navadi tako brezhiben in čeden v svoji zunanjosti, je nudil zares klavern pogled: uniforma blatna, obraz in roke umazane. Ves obupan je pravkar marširal z oddelkom tur-kov, ne da bi si mogel razložiti, na kak način je mogel izgubiti svojo kompanijo. Kakor vsi drugi, je bil tudi on truden do smrti n napol sestrad .n. Toda to ni bilo njegovo največje gorje: pred vsem ga je bolelo to, da že od Reimsa dalje ni mogel premeniti srajce.
"Mislite si," je zdvihnil takoj, "V Vouziersu so mi vlekli prtljago vrag vedi kam. Ti tepci, ti lopovi! Razbil bi jim glave, če bi jih imel tu pred seboj... In zdaj nimam ničesar več, niti žepnega rob ca, niti par nogavic! Človek bi zblaznel, častna beseda!"
Delaherche ga je hotel takoj peljati s seboj domov. Toda on se je branil:- ne, ne! Saj nima več človeškega lica, tak, kakršen je, ne mara plašiti ljudi. Tovarnar se mu je moral zakleti, da niti mati, niti žena še nista vstali; sicer pa mu je obljubil vode, mila, perila in vsega, kar je potrebno za toaleto.
Ura je bila sedem, ko je stotnik Beaudouin, umit, skrtačen, z gospodarjeva srajco na životu, stopil v visoko obednico z ob-stenkom iz sivega lesa. Mati, gospa Delaherche, ki je vzlic svojim sedemdedesetim letom vstajala vsak dan ob rani zori, je bila že tu. Bila je bela kot sneg, njen nos na dogem, suhem obrazu se je bil zaostril, in njena usta se niso več
smejala. Vstala je in z veliko vljudnostjo povabila stotnika, naj sede k eni izmed čašic bele kave, ki so stale nalite.
"Morda bi vam bilo po tolikem naporu ljubše meso in vino?"
Ali on je odklonil.
"Hvala tisočkrat, milosti j iva, nekoliko mleka in kruha s surovim maslom se mi bo najboli prileglo."
V tem trenotku je nekdo veselo otvoril vrata; vstopila je Gilberta, že naprej molečo roko. Delaherche jo je bil bržčas obvestil, kajti nevadno ni vstajala nikoli pred deseto uro. Bila je velika, gibke in obenem krepke postave, lepih črnih las in oči; pri tem je imela zelo ožnato polt in smejoč, nekoliko norčast obraz brez vsake senčice hudobnosti. Njena be-žasta jutranja obleka z rdečim svilnatim vezljajem je bila pariško delo.
"Ah, gospod stotnik," je deja-
la, stiskaj e mlademu možu roko, ''to je lepo, da ste prišli v naše revno gnezdo na deželi." v
Sicer pa se je sama prva za-smejala svojim nepremišljenim besedam.
"Ali sem neumna! Ce bi šlo po vaši lastni volji, bi se pač lepo zahvalili, da morate v takih okolnostih posetiti Sedan! Toda tako srečna sem. da vas zopet vidim!"
Zares so se ji lepe oči iskrile od veselja. In gospa Delaherche, ki je pač poznala govoričenje zlih jezikov c-harlevillskih, je trdo gledala obadva s svojim neprenič-nim obrazom. Sicer pa se je kazal stotnik zelo taktnega, kakor pri-stoja človeku, ki uram dober spomin o gostoljubni hiši, kjer je bil nekdaj prijazno sprejet.
Med zajutrekom se je Delaherche takoj spet lotil svojega vča-rajšnjega izprehoda, ker se ni mogel ustavljati ščegetanju izkušn-iave, da ga opiše.
m



EEE
KZVANREDNG ZNIZANE CENE ZA

PRHE.
$13.50 moške svilene srajce. $12.00 moške svilene srajce
$40.00 moške obleke ......
$18.00 obleke za dečke —
$15.00 obleke za dečke ----
*$17.25 suknje za dečke • — $15.00 suknje za dečke ...
$5.00 moške kravate ......
$4.00 moške kravate .....•
$3 00 moške kravate ......
$9.00 $8.00 $20.00 $12.00 $8.00 $11.50 $10.00 $3.00 $2.50 $2.00
Belaj & Močnik
6205 St. Clair Ave. Cleveland, 0.
EE
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
1 6418 ST. CLAIR AYE.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
CUNARD LINIJA. LADJA AQUITANIA
46.000 ton
ODPLOVE 25. januarja '21
proti
Cherbourg in Southampton
Knjižbe prirejene do Hamburga in Passau
Cena tretjemu razredu.
HAMBURG preko Anglijo $125 PASSAU " Anglijo $129.80
In poleg še $5.00 vojnega davka
V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551

>

CLEVELAND, OHIO.
■
6418 ST. CLAIR AVENUE.
STRAN 4.
vi-—"TT-
"ENAKOPRAVNOST"
11 11
DECEMBER 20th, 1920.
Lokalne novice.
IMOVINA NOVIH PRISELJENCEV.
—Glavni odvetnik sodnika Mc Gannona, ki j 3 obtožen umora drugega reda, pravi, da ima na razpolago petnajst prič, ki so pripravljene pod prisego izjaviti, da oni tretji moški, ki je ustrelil K.a-gyja, ni bil McGannon, temveč nikdo drugi, in so videle McGan-nona on času, ko je bil ustreljen Kagy, drugod. Število prič za Mc Gannona raste z vsakim dnem odkar se pe pričela obravnava; najprej se je omenjalo samo neko žensko, ki je baje videla, ko je McGannon na Euclid ave. in 9. St. stopil z avtomobila, nakar je skočil v avtomobil neki drugi moški. Kmalu nato je prišla na dan izjava, da sta sodnika videli stopiti z avtomila peki drugi dve ženski, sedaj pa je število prič na-rastlo že na petnajst. Seveda državni prosekuciji istotako ne manjka prič, ki trdijo, da so videle McGannona na licu mesta kjer se je izvršil umor.
—Mr. Frank Lausche iz poznane slovenske Lauschetove družine je z odličnim uspehom naredil skušnje za odvetnika in bo 22. decembra položil tazadevno zaprisego. Mr. Lausche je sicer rojen v Ameriki, toda navzlic temu zaveden Slovenec, na kakršnega je lahko ponosna vsa slovenska naselbina v Clevelandu. Mr. Lauschetu, kakor tudi družini čestitamo ma tem odličnem napredku, kar znači tudi napredek za našo naselbino kot celoto.
—Važno I—Okrajni blagajnik Boyle opozarja vse davkoplačevalce, da morajo biti vsi davki plačani do 20. januara. Kdor tega ne stori, bo moral plačati poleg 6-odstetnih obresti še 20-odstotno kazen. Dosedaj se je nabralo že pol milijona davkov.
—V družinsko grobnico na Calvary pokopališču sta bili 14 decembra preneseni trupli rojakov Mihael Kolarja in Frank Ze-leta.
—V trgovini br. Sokola Josip Zeleta je razstavljena diploma, katero je prinesel g. Josip Zalokar iz Ljubljane in ki jo daroval dr. Ivan Lah od tamkaj šnge Sokola kot darilo društvu Slovenski Sokol v Clevelandu, O., v spomin ujedinjenja Sokolstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Amerika priznava, da so najbolj štedljivi Amerikanci oni, ki so prišli v to zemljo iz tujih dežel. Sedaj pa se je celo vgotovilo po številkah, izdanih iz Ellis Island, da sedaj prihajajoči priseljenci prinašajo s seboj v to zemljo veliko več gotovega denarja, kakor 1. 1914.
Tekom minolega leta je 430,-000 priseljencev prišlo v Združene Države skozi Ellis Island in prineslo s seboj vsega skupaj $32,950,000 v gotovini. To po-menja povprečen znesek za vsakega—moškega, žensko ali dete —od $76. Povprečen znesek v 1. 1914 je bil $46.
Dolžnost vsakega- ameriškega državljana, posebno pa onih tujega rodu, je paziti na to, da ti novodošleci ne zgubijo niti svoje nagnjenosti k varčnosti niti svojega denarja. Tisočero pijavk preži na njih v vsaki luki. Prihajajo v to zemljo, kjer običaj, na vade in kraji so jim tuji, in postanejo prav lahke žrtve onih, ki jih ropajo.
Večinoma ti novodošleci nimajo nikakega varnega prostora, kjer bi držali svoj denar. Ne poznavajo ameriških bank in bančnega sistema in so seveda jako nezaupljivi proti vsemu, česar ne poznavajo. Za njih so državni varnostni papirji najbolj idealna vačnostna investicija. Za te vrednostne papirje jamči ves ameriški narod, oni so sigurni in koristo-nosni in se morejo vnovčiti v gotovino, kadarkoli nastane potreba.
Posest takih ameriških vrednostnih obligacij daje priseljencu njegov prvi resnični stik z ameriškimi ustanovami in vlado. Dolžnost nas vseh je, da napotimo vsakega prseljenca na korist in sigurnost, ki se mu nudi, ako vloži svojo imovino v Hranilne Znamke (War Savings Stamps) in Treasury Savings Certificates.
pisati nemalo slučajev hudobnih tvoro (anthrax).
On pravi: "Public Health Service je storil vse, kar je bilo mogoče ob obstoječih zakonih, da bi preprečil izbruh hudobnih tvorov vsled okužeznih brivnih krtačk, ali vzlic temu se slučali antrax-a ponavljajo in bodo nadaljevali, dokler občinstvo ne preneha ku-
svojih častnikov, po celem mestu, nakar se je pričelo sistematično oplenjevanje židovskih stanovanj in trgovin. Krščanskih trgovin in stanovanj se niso dotaknili. Vrata in okna so razbili s kopiti svojih karabin. Židovske može in žene, ki so se poskrili po kleteh, so privlekli na ulico, kjer so jih pretepali in zasramovali. Nato so
povati in rabiti brivnih krtačk iz te reveže prisilili, da so jih sami
konjske žime.
"Srokovnjaki se strinjajo v mnenju, da se ta kožna infekcia. pripeti le v slučajih, kjer je krtač-ka napravljana iz zime; in Kongres bo v prihodnjem zasedanju naprošen, da prepove vporabo žime za ta namen. Dvomi se pa, da bi bilo mogoče z uspehom odpraviti iz trga one žimaste krtač-ke, ki so sedaj v trgovini, od katerih mnoge so bredovomno o-kužene; radi tega more pomagati le direktno svarilo na občinstvo, n^j ne kupi in ne rabi takih brivnih krtačk, in to v varstvo svojega lastnega zdravja.
NEVARNE BRIVNE KRTACKE
Surgeon Geneial Cumming od United States Public Health Service je ponovno izdal svarilo proti rabi brivnih krtačk iz zime (konjske dlake), katerim je pri-

S!
o
CHRIS"-
1Wt wmfr
<*mwvr o| mui/
Kako se je pridružiti.
Prinesite v našo banko vložno knjižico, katero smo vam poslali skupno s svoto s katero hočete pričeti. Vse drugo uredimo mi. Plačati vam ni treba nikakih stroškov.
Sledeče lestvice vam raztolmačijo različne klube.
lc klub ..........$12.75 5c klub ..........$63.75
2c klub ...........$25.50 10c klub .........$127.50
KLUBOV NAČRT ENAKIH SVOT
Vložite eno in isto svoto vsaki teden in v 50 tednih vam izplača.
25c klub .........$12.50 $2.00 klub........$100.00
50c klub .........$25.00 $5.00 klub........$250.00
$1.00 klub.........$50.00 $10.00 klub ......$500.00
$20.00 klub plača $1,000.00.
Ko boste imeli prihodnji božič prihranjen lep kupček denarja, se nam boste zahvalili, ker smo vam pokazali SISTEM, potom katerega se hrani denar REDNO.
S tem boste dosegli FINANČEN USPEH. Kasneje boste nalagali v našo banko VELIKE SVOTE.
Božični klub bo napravil marsikoga varčnega in ne zapravljivega.	Pridružite se danes!
The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO.
ST. CLAIR & E. 62. CESTA.
'SIN ELIZABETE" ARETIRAN.
Na Dunaju so prijeli nekega pustolovca, ki je izmaknil v Berlinu do sto miljonov mark od raz? ličnih ljudi, ker se je izdajal za habsburžana. Ta pustolovec je na jako enostaven način prevaral svojo žrtev. Cestokrat je potegnil iz žepa slike pokojne avstrijske cesarice Elizabete, katero je pričel poljubovati, šepetaječ: 'Moja ljuba mati! Pri tem je vedno tako ravnal, kot da misli, da ga nihče ne vidi, a je vedno skrbno pazil, da je bil opazovan ter da ljudje sli šijo njegovo zdihovanje. S tem je vzbudil pri judeh vero, da je nezakonski sin pokojne cesarice E-lizabete, in mnogi ljudje, ki še sedaj ljubijo pregnane Habsburža-ne, so smatrali za svojo dolžnost, da mu gredo na roko. Pri raznih tvrdkah je vzel blaga v skupni vrednosti do sto milijonov mark, a plačal ni niti vinarja. Izdajal se je za drja. Kornfelda ter pripovedoval, da izhaja iz habsburške o-bitelji. Ko so ga aretirali, se je izkazalo, da ima v raznih berlinskih bankah naloženih preko sedemdeset milijonov kron, katere je ''zaslužil" v zadnjem času. U-gotovilo se je tudi, da je ta nepravi Habsburžan že večkrat predkaznovani knigovodja Aron-feld.
vodili po svojih stanovanjih ter jim pokazali mesta, kjer so imeli shranjen svoj denar in dragocenosti. Vse to se je dogajalo pred namerjenimi revolverji in bajone ti. Število židovskih oseb, ki so bile pri tem umorjene, še ni do-gnano, vender sodi se, da znaša preko trideset. Moritev in pleni-tev je prenehala šele proti večeru, ko je general Bahalovič dovolil ustvaritev židovske milice, ki pa seveda ni imela ničesar več, kar bi mogla ubraniti pred dolgimi rokami roparjev
Ravnokar mi je o tem pregan-jaju potrdil tudi Savinkov: njegov tukajšnji zastopnik mi je prinesel njegovo pismo, v katerim zadnji priznava, da so se prigo-dili v Mozyrjy za časa vkorakan-ja čet generala Balahoviča obžalovanja vredni dogodki, katere pa Savinkov opravičuje s tem, da se je tamošnje židovsko prebivalstvo do polovice pridružilo odhajajočim boljševikom, druga polovica da se je pa skrila ter branila vzeti pod streho utrujene in premrzle vojake. "Obe moji dve priči, ki sta videli dogodke na svoje oči, pa trdita, da je Savinkov dejstva popolnoma obrnil, utrujeni vojaki niso niti poslušili, da bi dobili streho v odprtostoječih šolah, Cerkvah in uradnih poslopjih kakor tudi v številnih krščanskih stanovanjih, temveč so kazali posebno do židovskih stanovanj in trgovin. Poleg toga pa se ni del Zidov pridružil odhajajočim boljševikom, temveč se je pred prihodom Poljakov razkropil na vse strani.	Max T. Berhmann.
(Nadaljevanje iz 2. strani
—Otroka nisem nikoli vzela s seboj, da bi videl svojega očeta. Proti koncu je moj mož komaj govoril. Samo njegov duh ga je še držal pri življenju. Nato so se tudi jetnišnične ovtoritete pričele zavedati njegovega položaja. Meni so zabranili vhod v njegovo sobo. Pričeli so ga nasilno hraniti. Končno so mi s posredovanjem zdravnika dovolili da sem smela zopet obiskati svojega moža.
—On se je nasmehljal in jaz sem ga poljubila. Kmalu potem je soprog umrl.
—Moj mož ni nobenega so-vraždil,—je dejala Mrs. Mac Swiney, toda vedno je dejal, da dokler ne bo Irska svobodna, ne bo svetovnega miru.
Hllllllliilili		i iiii m	ni
i	MALI OGLASI		1
il iiii m j nil nii mi in iiiiiiiiMNim f!t!iii!i!i!Hmt!iiiiiifiiiiuiiiifiiMi;/mrmfm^ m;		»iiiiiiiii	ni
IŠČEM STANOVANJE
Novoporočenca želita dobiti čedno stanovanje obstoječe iz 3 ali 4 sob in sicer od E. 40. do E. 67. Str. Kdor ima kaj prilič-nega naj sporoči v uradu Enakopravnosti.
299
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane, izpahke, lišaie, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
PRIJATELJI POVEJO DRUGIM Tako se slava širi.
H. H. Von Schlick, 210 Third Ave. Pittsburgh, Pa. je prejel na tisoče pir sem, v katerih mu dopisniki pripovedujejo, koliko dobrega jim je storil
BULGARSKI KRVNI CAJ
neko pismo pravi, da mu je čaj pregnal prehlad drugega je zopet obvaroval pred 'FLU" ali pljučnico, tretjemu je pregnal revmatizem, četrtemu je pregnal zabasanost, petemu je uredil delovanje želodca in črevesja.
Zato ni čuda torej, da ga rabi milijone ljudi, ki ga vsi hvalijo, kot najboljše sredstvo za takojšnjo od-pomoč v bolezni. Vsakemu čitalcu tega poročila se bo splačalo takoj vprašati za škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, in potem bodo lahko povedali dobro novico tudi drugim prijateljem. Ako je vašemu lekarnarju potekla zaloga, ga vam pošljem po zavarovani pošti, eno družinsko škatljo za $1.25 ali 3 škatlje za $3.15 ali 6 škatelj za $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 433 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
POGONI NA ZIDE.
Pogon in pokolj nad Zidi. Armada generala Balahoviča opleni-nila židovske trgovine ter pomorila nad trideset Zidov.
Varšava, Poljska, 15 decembra. Govorice o židovskih preganjanjih, katere je armada generala Baluhoviča sistematično preganjala, so se pričele tukaj razširjati še pred Balahovičevo o-fenzivo, toda dozdaj mi je bilo klub vsemu trudu nemo goče dobiti zadostnih dokazov. Sedaj pa je po dveh verodostojnih pričah —od katerih ena je kristjanska— dokazano, kaj so počele Balaho-vičeve čete v Mozyrju (okraj Minsk), kamor so vkorakale dne 10. novembra. Omenjenega dne je dospela v Mozyr ost Balahovi-čevih čet, namreč prvi jezdni regiment pod poveljstvom polkovnika Balahoviča, brata generala Balahoviča. Ko so dospeli na glav ni trg, so jezdeci takoj razjahali ter se z veliko maglico razkropili, ne da bi bili zadrževani od
THE W—K DRUG CO.
St. Clalr, vogal Addison Rd.
Ediiia slovenska lekarna v Clevelandu.
t
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
mmsamsmBHSmm
oaoi
D
[S
O
CVETLICE!	CVETLICE!
ZA PRAZNIKE
bo cvetlice najlepši okrasek za vaše stanovanje in posebno sedaj ko je zunaj led in mraz prinese cvetje v hišo spomin na spomlad. Rože se tudi najprimernejši božični ali novoletni dar. Oglejte si naše razložbeno okno, kjer imamo tudi razen kine za božična drevesca. • Sam vam priporočam
SLAPNIK COMPANY 6113 ST. CLAIR AVE.	Cleveland, O.
[QBO1 'OCJOEO
atiilatii'ai ••'■li'l ai'iil ■lailKtiilnliiiBUilalulaiiiilaiiiiHltaln Ualalit lalolalialH! !•>!■] •■! nil t ialai lain lal ialBliilal>><5<>
M
O
H
o
NAZNANILO ČLANOM JUGOSLOV. | NAR. DOMA, EUCLID, OHIO.
I|«|ll|»|ll|»|tl|«inp|ll|
1 iliTi ititi ififi iTili iTili j
hiii»iiii«iiii»-iii»:iii«iiii«ii|i»iiii«iiii1iiii»iiii»iiii»iiiiI
iti itil i itifi IfltiriTi iliTi iTili ilili ilil i iTiTi iliTi i lili ill
IIIIHIIIII
milili iT!
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar
mmB^mammm p
KUPITE DELNICE SLOV.DEL.I DOMA V COLLINWOODU.
B H
da se vrši seja 4 nedeljo t. m. ob 2. uri popoldne. Zato-	ft|
rej so vsi člani prošeni, da se vdeležijo splošno vsi, brez	ft|
izjeme. Slišali boste celoletni račun in tudi pravila se	p
vam bodo prebrala, tako, da bodete na jasnem, po kakš-	f|i nem sistemu se bo delovalo zanaprej.
Prošena sta tukajšnja društva v Euclid in Notting-	H ham da gresta delovanju za Jug. Nar. Dom na roke in
istotako bo v povrnitev, Jug. N. D. naklonjem društvom,	iji
Opozarja se vsa cenjena slovenska društva v Collinwoo-	|1|
du in Clevelandu, da že sedaj pričnejo rentati dvorano	|J| za poletne veselice, ko je čas, da si zberete najugodnejše
nedelje. Odbor doma bo skrbel za vse potrebne priprave	|f|
tako, da se bo vsem društvom olajšalo delo pri veselicah	|j| in drugih zabavah. \
V začetku gotovo ne more biti vse tako lirejeno, da	|j|
bi vsem ugajalo, kajti vsak začetek je trn jeva pot, kot	|j|
je je vsakemu znano iz lastnih skušenj. Torej vsi člani	§f§
Jugosloven&kega Narodnega Doma pridite na sejo, ki se	fjf
bo vršila v nedeljo 26. decembra, ob 2. uri popolne v	iff
lastnih prostorih. Znak doma bi moral imeti slehern	|f§
član, kajti velja le $1.	iji
JUGOSLOVANSKI NAR. DOM |
— priredi —	iji
VESELICO I
— na —	iji
SILVESTROV VEČER g
in vabljena so vsa slovenska in hrvaška društva in sploh	iji
vse Jugoslovansko občinstvo iz Euclida in Nottinghama,	iff
da posetijo to veselico. Zabave bo dovolj in za lačne in	|||
žejne bo tudi preskrbljeno v izobilici. Kuharice bodo	|j|
pripravile domače starokrajske klobase s kislim zeljem	ijf
in še mnogo drugih dobrin. Zato pridite prav zagotovo,	fjf Uljudno vabi odbor
JUG. NAR. DOMA, EUCLID, O.	Iti
PRIDE
V CLEVELAND O.
IŠČE SE
malo stanovanje obstoječe 2 ali 3 sob od E. 55. do E. 67. Str. Kdor ima kaj priličnega naj spo roči v uradu Enakopravnosti.
NAPRODAJ
Dve peči za gretje, ena na premog in druga za plin. Proda e za eno tretjino originalne cene. Vprašajte na 1051 Addison Road.	300)
Dr. Albert F. Sneli
od Snelovega privatnega Sanatorlja v Cincinnati} u, O.
Bo v svoiem CLEVELANDSKEM URADU
80 Public Square
V PETEK
17. DECEMBRA
in bo ostal do PETKA
24. DECEMBRA Samo sedem dni!
Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se pre pustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost.
Ako imate katarne neprilike, pridi' te, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike.
Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske,
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovo vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike s« zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za t« vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesitili-7 sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista.
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste sliSali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter duSne kompliciranosti.
Naslovite vsa sporočila na
Dr. Albert F. Sneli
80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O.
Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne.
PRODA SE
pohištvo še škoro novo, pripraV. no za malo družino in avtomobil "Hudson" za 7 oseb, dobro hranjen se proda po nizki ceni. Pridite in si oglejte na 16016 Saranac Rd., do 5. Januarja 1921.
IZVRSTNI PEVCI!
Naprodaj imam pevce — kanar. čke — same dobre pevce. Zgladite se na 1401 E. 43. Str.
NAZNANILO ROJAKOM,
Vsem Slovencem želim naznaniti: da imam na prodaj 40 pevcev — kanarčkov. Vsi so izvrstni pevci in vam bodo v pravcato zabavo. Prodajam ji" posamezno ali po parih. Pridite in jih oglejte in euvši krasno petje bo ste gotovo kupec. Kanarček s kletko je tudi kaj primerno božično darilo Cene so zmerne. Želeč vsem prijatel jem vesele božične praznike se va® priporočam.
MARY KAPUS 1384 E. 53. St.	Cleveland, 0
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
Joseph Zajec
15605 Waterloo Rd.
Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo,
PROTI OGNJU
Telefon — Wood 228—R
■BBSHBHHMNHHai
ROZINE — CEŠPLJE
RAZNO POSUŠENO SADJE
SCHUR BROS. & CO.
902 Woodland Ave.
IIIIllBlllIllBll
OR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.

Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
.■■■■■■■■■■■■■■i!

l!l!Ilil!!!HHSU!]i

Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN * MILLING CO.
JllilllltllllHUlIi!
[OE30*
Pohištvo in druga domft^ oprava, katero ne rabite in vaf je v napotjo, je vredna denarji Mali oglas, za par centov v n®' šem listu vas bo zadovoljil 9 tem, da boste hitro prodali.
ot