SLOVENKA
Glasilo slovenskega ženstva.
Zvezek 5.
V TRSTU, 27. februvarija 1898.
Letnik II.
Quodlibet.
1.
Le v noč. le v gozd, le ven iz mesta !
Hudobne tamkaj ni roke ;
Ta svet razbojniška je jama,
Razbojniki so v njej ljudje.
Uzore, upe kot najdražji
Zaklad sem liranil v dnu srca,
Iztrf?nla mi vse iz njega
Razbojniška drhal je ta.
Zakaj mi veter i)lašć odnašaš,
Zakaj me sknbiš za lase ?
Če tndi ti si tak razbojnik,
iz prsij prazno n;'i si'ce!
Kazimir pl. Radič.
Vetrič.
O ti vetrič nagajivi,
Vroča lica mi hladiš,
In z lasmi se poigravaš,
Ljubko na ubo vršiš :
„Dobro vem, zakaj ti dekle
Danes ličeca gore,
Vem, kdo preje ustna utapljal
V tvojih laskov je morje.
V gozdni polumrak zavel sem
Tiho in nenadoma,
Kaj jaz morem, če v objemu
Sem zalotil vaju dva —" 
Aj, le tiho, vetrič, tiho —
Dražiti le ti me znaš.
Pusti ličeca mi vroča —
Glej, da tajne ne izdaš!
Kristina.
7
98 Kristina : Iz našili gnra.
Iz naših gora.
Dogodbica.
Mina je bila brdiio, kmetiško dekle. „Majarila" je po leti na visoki,
Ribčevi planini. A tudi Jakel jc bil zal planinec. Visoka, krepka rast,
zagoreli obraz, živo, jasno oko so svedočili, da je pravi gorski sin. Bil
je to zares lep parček — ta Jakel in Mina. Vsako jutro sta stopala
smelo po ozkih, skalnatih policah za živino in vsakokrat, ko se je Mina
vračala raz vrhe h kočam nazaj, dehtel ji je svež, planinski šopek za
nedrijami. — Jakel pa je ležal na višini, stegnjen v rosni, duhteči,
planinski travi, zrl neprestano v modro nebo in sanjal — sanjal o svoji
ljubici — Mini. Živina je mirno mulila travo in žlahtne, gorske cvetove,
polegala in prežvekovala. Ko je začelo toniti solnce tam daleč za obzorje,
naznanjali so planinski zvonci, da se bliža čreda planini. Majarice so se
tedaj oprtale in začele mlesti. Tudi Mina je hitela opravljati svoje ve-
černo delo. Vračala se je namreč čestokrat o večeru v dolino, v prijazno
selo Log. Na tem potu jo je navadno spremljal njen ljubimec Jakel. Oli,
to so bili najslaji trenotki mlade ljubezni. Hodil je ž njo v nižino tako
daleč, da se je začulo grmenje in bučanje gorskega potoka Grmečice.
Največkrat sta se ločila na trhlem mostu, kateri drži čez grozoviti pre-
pad. Med tem, ko sta Jakel in Mina stopala v dolino, krčil je nekdo gori
na planini pesti — srd in osveta sta mu gorela iz očij. Bil je to plani-
nec Grog. Ni bilo dovolj, da ga je Jakel nedavno sramotil v krčmi in
mu pokazal svojo moč — prevzel mu je tudi ljubljeno dekle. In Grog je
prisegel, da se maščuje, strašno maščuje, naj mu tudi ta osveta uniči
lastno življenje. Kakor zblaznel, je govoril zadušeno, naslanjajo se ob
skalo, o nibinastih ustecih, o sinjih očescih, o snežnobelih zobkili svoje,
zanj izgubljene ljubice. — „Ne, Jakel, ne bodeš je več prižemal k sebi,
ne bodeš ji več stiskal roke, ne menjeval ž njo gorkih pogledov ! Jaz, Grog,
hočem ti ljubico ugrabiti, ugrabiti še nocoj !
Bil je tih poleten večer. Na mostiču, pod katerim drvi v globokem
prepadu Grmečica, je stal Grog. — Telo mu je drhtelo — žgoče oči je
upiral v zelenobelkaste, penečo valove pod seboj. To grmenje in bobnenje
gorskega vrelca ga je plašilo danes. — Nemir, peklenske muke so mu
vstajale v duši. Sklonil se je hitro — potegnil desko iz mostiča — in
zbežal v mračni gozd.
Zvezde so že sijale, a meseca še ni bilo izza gore, ko sta ljubimca
počasi stopala navzdol. Pritajno sta šepetala, se nasmihala — postajala
— in usta so počivala na ustnih. — Blizu mostiča sta se ločila — in
Jakel je odhitel nazaj na planino. Dolgo je še zrla Mina za njim, trepe-
tajoča od ravnokar užite sreče. — Potem pa je urno stopila naprej. Do-
Marica II. : Vzlmjajte v otrocih pravicoljiibnost. 99
si)ela je do mosta — a naenkrat bolesten klik — in valovi doli v brezdnu
so se zgrnili nad nesrečnim dekletom. — Rano v jutro druzega dne so
potegnili ljudje iz tolmina pod slapom truplo lepe planinke. Po gorali pa
je besnel Jakel, preiskoval vse votline in kotline — da bi zasledil orla,
ki mu je ugrabil golobico. A rekli so mu, da je Grog ubežal v Ameriko
te.šit si vest in zdravit srce.
Vendar temu ni bilo tako. Našli so ga čez mesec dnij z razbito
glavo pod skalami. Krif^iiiut.
Vzbujajte v otrocih pravicoljubnost!
Spisala Marica II.
„0h, že spet ta dolgočasna pedagogika!" vzklikne mogoče katera
cenjenih čitateljic, a. ker je potrebna, dajmo jo ! Saj so pravi, zoper hudo
je hudo, in ker napačna vzgoja obrodi le slab plod, zatorej se spoprijaz-
nimo malce s pedagogiko, katera nam daje sredstva, da pospešujemo
dobro, da delujemo za blagor človeštva.
Koliko krivice se dogaja dandanes po svetu, o tem je vsaka beseda
odveč, sosebno med nami Slovenci, torej takoj na predmet.
Domača hiša — družina je sicer na prvi pogled naznatna v svojem
delokrogu, a vendar je državica en miniature, katere členi se morajo po-
koriti določenim zakonom, kakor se zahteva to v javnem življenju. Pred
zakonom je vsak jednak kakor pred Bogom, a ravno proti temu dejstvu
dogajajo se najhujši pregreški sosebno v obiteljih in zatirajo v otroških
srcih pravicoljubnost, namesto da bi jo vzbujali in vtrjevali. Oče in mati
sta naravna organa, katera narekujeta postave svojim otrokom, ona dva
sta pa tudi poklicana, da gledata strogo na to, da se njuni zakoni izpol-
njujejo in da se jim pokori vse, brez izjeme. To je torej kočljiva točka,
ne delati nobenih izjem! Oče in mati imata gotovo vsak po svojej strani
jednega otroka, kateri se jima je prikradel v srce bolj nego vsi drugi, vsak
neguje torej svojega ,srčka", kar pa bi ne smelo biti. Saj so vsi otroci isto
krvi, vsi imajo jednake dolžnosti, zakaj ne bi vživali jednakih pravic in
ugodnostij ? Roditelja naj nikar ne kažeta svojej deci, da jima niso vsi
jednako dragi, kajti to boli in žali čut pravice v otroških srcih. Kolikrat
se dogaja, da se n. pr. otroci med seboj razpraskajo zaradi kakšne igrače.
Nastane prava pravcata vojska, na jok in stok priteče mati — dostojno
oborožena — njen izvoljenček kriči in toži tega in tega, kateri se seveda
brani, a mati kar meni nič, tebi nič — zadošča jej, da preliva solze njen
100 Marica II. : Vzliujajte v oti ocili pravicoljiilinost.
„srček", kaznuje zatoženca, ne da bi preiskala natančneje ves slučaj. Da
se resnica pvav spozna, treba je čuti dva zvona. Zaslišali se morata oba
otroka, tožitclj in zatožencc, možno, da sta kažnjiva oba, možno tudi da
ravno tožitelj, kajti takozvani „Ijubčeki" matere ali očeta so običajno
tako razvajeni, da hočejo, naj se jim po vzorcu roditeljev pokori, kar leze in
gre. Kakor hitro jim ni kaj po volji, začnejo se repenčiti in tožiti in so
na najboljšem potu da se razvijejo v prave trinoge.
Prva in poslednja želja marsikatere matere je sin. Joj, to jc ponos,
če ga prinese končno štrk vendarle v hišo.
Kako je srečna, ako se jej realizuje njena želja, a bolje bi bilo za
njo in za jedince, najsi že bo deček ali deklica, da bi bilo ostalo le pri
želji, kajti tak otrok se ob roki slepe ljubezni omehkuži in skvari tako,
da ni le sebi, ampak starišem in ljudem, s katerimi prihaja v dotiko, na
nesrečo, kadar doraste.
Starisi odtujujejo s tem otroke ne le samim sebi, ampak tudi pravici,
da delajo med njimi razloček, kadar jih obdarujejo. Deček dobi lepega
konja, hčerka pa kakšno ubogo punico. Ali pa dve deklici : srčno dete
dobi lepo punico, ki odpira in zapira oči, kliče mamo, če se pritisne na
želodec, odstavček pa navadno trdo punče. Potem pa ona ubije svojo lepo
in ta jej še mora dati svojo borno punico, češ, da se „srček" ne bo jokal.
Ali je to pravica?
Takih slučajev bi še naštela na stotine, a naj se vsaka mati potrka
po prsih, rekoč: mea culpa..., imela jih bo dovolj.
Komur pa jc kaj na blagru svojih otrok, varoval se bo vzgajati
take trinoge, kajti ni nesrečnejšega človeka pod solncem, nego je tak^ ki
hoče, da obvelja povsod njegova. In če pride tako napačno vzgojen človek
v javnem življenju na višje mesto, raz koje zapoveduje potom drugim,
gorje jim, katerim je on „glava". Običajno znajo taki ljudje prav tako
en gros prilizovati se ,,navzgor", kakor tlačijo svoje podrejence ,,navzdol".
V družbah ne prenašajo nobenega ugovora. Njiliova jo vedno prava.
Navadno imajo bore malo privržencev, za dalje časa se jia sploh ne zla-
gajo z nikomur. Poseben križ pa naložijo taki ljudje sebi in drugej
„polovici", če se vprežcjo v jarem svetega zakona.
Tukaj ne bom zagovarjala nobenega spola, kajti čitala sem nekje,
da ni na svetu hujših ljudij, nego so moški in ženske, a da bi se pola-
galo že v mlada srca seme pravicoljubnosti, ne košatila bi se krivica
tako predrzno pod pravičnim Bogom.
Feođor Sokol: Prej in zdaj. 101
Prej in zdaj...
Ej, vidiš, vidiš zdaj delde,
Kako lepo si vjelo se ?...
Dan slednji k plotu si prišla.
Kalila meni mir srca ...
Ue sem ui)rl na te oko.
Nasmehnila si se tako.
Da bolj mi bilo je hudo . . .
Ej, to pa bilo je nekdaj.
Drugače zdaj je marsikaj ...
Veselo sama priskakljaš,
Poljubčkov sladkih sto mi daš .. .
Kar čem ti v očke zreti smem.
Če nežno k sebi te prižmem ...
Pa vidiš sladko ti dekle.
Kako si kmalu vjelo se ! ..
Feodor Soliol,
Pravica do sreče.
Povest.
Ruski spisal I. N. Potapenko ; poslovenil A. Pahar.
(Dalje.)
III.
Kurtanov, ki je bil vselej miren, pokojen, dokler ga ni vzbudilo
kako globoko, važno vprašanje, Kurtanov, ki se nikdar ni vznemirjal za-
radi malenkosti)', — hitel je zdaj k blagajni in nemirno, s tresočim se
glasom prosil biljet za Moskvo. V tem trcnotji se je tudi nekako zavedel
in jasno videl, da ga afera z nepričakovano sopotnico huje razburja, nego
bi se dalo razumeti.
„In zakaj V Zakaj V — je praževal samega sebe. — To je vendar
vse tako prosto. Obrnila se je do mene, to pomeni, da mi zaupa, in to
je vse. Morebiti sem zato tako ganjen, ker mi zaupa ? Jako dobro nam
dé, ako se nam zaupa, a še bolje, — ako se nam da prilika, da poka-
žemo svojo velikodušnost."
Prejemši biljet, je šel za Darjo Pavlovno in vide jo pri čaši čaja,
katerega je naglo pila, so je nekoliko začudil, da more ona v tako kri-
tičnem položaju misliti na čaj. In sploh je bilo videti, da se ona manje
razburja nego on.
— Nu, pojdiva na svoji mesti ! Jaz se peljem v drugem razredu.
Vi nimate ničesar zoper to ? — zamrmral je, stopajoč okolo nje.
Njen pajčalon jo bil vzdignjen do nosa, vendar ni branil prodirati
ostremu blesku njenih očij. Hitro je plačala čaj in stopila za njim. Skoro
] 02 I. N. Potapenko : Pravica do sreče.
sta sedela v vagonu drug proti drugemu. Ljudij jc bilo malo in njuni
klopi nista bili zasedeni. Vlak se je jel i)rcmikati.
Snela je svoj klobuk in docela odkrila svoj obraz. Prvikrat je zdaj
zapazil na njenem licu rudečico in videl, da pi-ihaja ta od silnega raz-
burjenja. Kar mu je jionudila obe roki.
— Ali, zahvaljujem se vam, Andrej Vasiljevič ! Zalivaljujem ! —
je vskliknila. — Veste-li, za kaj posebno ?
— Povoda nimate za ničesar, Darja Pavlovna ' Saj še nisem storil
ničesar za vas ... — je odgovoril on.
— Za to, da ste moj brezumni korak napravili pametnega ! Glejte,
za to ! A glavno — vi me niste varali ni malo . . .
— - Ne varal ? V čem bi vas mogel varati V
—. Vidite, komaj ste prišli in videli ono sliko v nas, brala sem na
va^cm obrazu in tonu vašega glasa, da ste osupli iii v zadregi. Potem
sem vam vselej, kadar sva se srečala, gledala v oči (sicer vi tega niste
videli) in v njih iskala zaupanja. lu dognala sem, da ste vi — prost,
melikosrčcn in blag človek. Vi ste prišli kakor iz druzega sveta. In to je
bilo za me važno. V štirih letih nisem videla živega človeka. Vse okolo
mene je umiralo, a jaz nisem nikak nravstveni lleraklej. Jcla sem že
opazovati, da dreveni tudi moja duša . . . To jc strašno, vi ne veste.
Treba mi je bilo samo, da se prikaže kak živ človek iz živega sveta, da
se odločim. In tu ste prišli vi, takov, kakoršnega sem si mislila . . . Zato
me niste varali . . .
Kurtänov se jc nasmehnil.
— To me ni stalo ničesar ! — je dejal.
— Vem, Andrej Vasiljevič, tedaj ne bi bilo to . . . No, morebiti vi
mislite, da je moje post-panje nekoliko divje, nepremišljeno V . .
— Jaz še niti ne vem, kaj je vaš prestopek V -  je ugovarjal on.
— To je res. Nu, tedaj pa čujte vso zgodovino. Vzela sem Pozdneva,
ko je končal univerzo. Pripeljal se je v naše gubernsko mesto, mlad,
simpatičen, dobrodušen : seznanil se je z našo rodovino, — moj oče je
bil učitelj na okrajnem učilišču, v minolem letu je umrl — in že po
treh tednih rac jc zasnubil Preselila sva se na njegovo posestvo, in on
je jel živeti kakor dober, simpatičen lenušek. A to je delal nekako milo,
dobrodušno, da mi je bilo celo v zabavo in da nisem zapazila, ne ulovila
onega kritičnega momenta, ko je začel propadati . . . Telesna lenoba je
jela prehajati v nravstveno. To pa je — moja krivda. Jaz bi ne bila
smela dopustili tega, imela bi ga bila vzbuditi, vspodbosti, a nisem znala.
]\Ioji protesti so bili prepozni. Čez dve leti se jc udal Grigorij Petrovič
že jiovsem temu življenju večnega spanja, ležanja, jedij, — strahovitemu
življenju, katero ga je izpremcnilo v žival. Jelo mu je biti vse nekako
— vse eno. Ko sta prišla k njemu še ona le sorodnika in ž njima ne-
I. N. Potaiienko : Pravica do sreče. 103
snaga in podlost, ni se mogel več niti razburjati in je celo; mislite si,
nevede padel pod njun upliv ... Od lenobe je postal z mano ravnodušen,
edino od lenobe. Jaz vem, ko bi se na kak način dala razburiti njegova
duša, tedaj bi se vzbudilo v njej goreče čuvstvo do mene, no tega ni
možno storiti. Tisočkrat sera skušala govoriti ž njim. Rekla sem : „Kaj
delaš ? Ti propadaš, ti se izpreminjaš v žival ! Vzdrami se, spomni se,
da si bil dijak, ki je mislil, sanjaril, povsod bil življenje, zanimaj se !
Nu, odpotujva, da se osveživa, nabereva novih utisov !" Poslušal me je
ravnodušno ter odgovarjal : „Tn zakaj mi bo vraga ? Vse eno, kako se
živi, samo da je pokoj ! Mene nikamor ne vleče, razen na — divan."
Nakonec sem z obupom opustila vse in se nehala nadejati. Tako je šlo,
dokler niste prišli vi. Priznavam, da sem se v prvi minuti, ko ste prišli,
razveselila. Takoj sem videla, da ste vi — svež človek. Mislila sem :
,,Kaj, ko bi ga vi vspodbodli, da vrže raz sebe ta prah in plesnobo !
Saj je dober, blag človek." No, skoro, ob prvem vajinem razgovoru, sem
uvidela, da se ga ničesar več ne prime ... A zatem sem prešla na sebe.
Jaz sem veliko mislila, Andrej Vasiljevič. Vem, da je moja prva dolžnost,
rešiti njega. No, to je ucmožno. Skusila sem vse — a vse zaman. Zdaj
pa je vendar treba rešiti vsaj sebe . . . Vaš prihod se mi je zdel edina,
poslednja prilika v mojem življenji. Oni vaš prihod, vi sami — dvignili
ste v meni vihar, kateri me je vzradoval, ker sem mislila, da sem ne-
zmožna za kaj tacega. Ako bi vas biia zamudila, tedaj, vem, ostala bi na
veke v tej omotici; morebiti bi ostala z večnim, tihim protestom v prsih,
a morebiti bi se tudi zgodilo, da bi jela naglo propadati, da bi propala
do njega, do njegove mere, ter bi se udala tako strašnemu, nizkemu živ-
ljenju. Vi ste bili, kakor struja svežega zraka, katerega je veter prinesel
v naše življenje. Treba je bilo, da me ta veter dvigne in odnese seboj.
Ako bi se bila jaz potuhnila in ostala na mestu, tedaj bi bila ondi navselej.
Zdaj vidite, zakaj sem se tako smelo, odločno, morebiti celo grdo nave-
zala na vas. Z vami se peljem samo do Moskve, a tam me objame
živo življenje, njega živi vir — in to mi je dosti, da oživim po-
polnoma . . .
— Ali ne mislite, — je vprašal Andrej Vasiljevič, — da ga vaš
nenadni odhod ubije ?
Tiho se je zasmejala in v njenem smehu se je čul bridek sarkazem.
— To bi bila zanj sreča! — je vzkliknila. — Da, velika sreča!
Naj ga zadene prav globoko, naj mu zaseka rano, — to je vsaj nek
podvig, je vsaj nekaj ! Jaz baš mislim o tem ! Rada bi, da bi on planil
SO svojega mesta, letel za menoj v Moskvo, me pretepel, kar hočete . . .
Naj ! Tam bi se ga gotovo prijelo življenje in ne bilo bi vse to zaman ...
— No, vi priznavate, da se to more zgoditi ?
— Zal, da ne ! Lenoba, duševna lenoba, je objela vsega in moj od-
104 I. N. Potapenko : Pravica do sreče.
hod, moj beg ga niti ne udivi picliudo. On maline z roko in poreče :
„Maj !" — Zato, ker mu bode lenoba branila, razburjati so in kaj ukre-
pati ! . . Razen če se kako čudo zgodi, drugače - ne. Kako dolgo sto-
jimo na tej postaji ?
— Pet minut, menda . ..
— Izstopiva . . . Jaz mu brzojavim ... To je treba. In sicer ne-
kako silno, izrazito . . .
Stopila sta v telegrafai oddelek. Darja Pavlovim je napisala se svojo
čiidno, energično pisavo: „Pežala od nravstvene smrti. Zavedi se tudi ti.
V Moskvi sem. Darja."
¦ — Zdaj, — je spregovorila, ko sta bila v vagonu in se je jel vlak
zopet premikati: --hočete vedeti, kaj nameravam, kaj bodem delala, v
Miciskvi, kake so moje osnove? No vi sami uganete, da nimam nikakili
načrtov in jiii tudi ne morem imeti. Jaz se samo rešujem, druzega nič.
V gubernskem mestu je moja mati in sestra, no, tja se nisem odpeljala,
ker je preblizo in ker je tudi ondi življenje polumrtvo, a meni je po
štirih letih življenja na pokopališču treba pravega, dvigajočega življenja.
Kaj bodem delala v Moskvi ? Saj sem — zdrava : imam roke, noge,
glavo, nekaj vendar dosežem ? Nu, vi, ali ne potrebujete na primer pre-
pišovalke ?
— Potrebujem! — je odgovoril z nasmehom Kurtänov. — O pra-
vem času mi je treba prepisati disertacijo . . .
— Glejte no . . . A ne — pojdem služit, pod bom umivala, prala,
—¦ izborno znam likati perilo . . .
Kurtänov jo je gledal in se radoval njene energije, katera se je
svetila v njenih očeh. Iz vsega se je videlo, da se jc trdno in nepreklicno
odločila za to, o čemer govori in da jc ne vstavijo nikake težave in
nezgode.
— Da, -- odgovoril je: — z vašo energijo in odločnostjo ni možno
propasti. Taki ljudje ne propadajo !..
— Se tudi ne bojim ! Uvcrjain vas ! — je vzkliknila. Saj veliko ne
potrebujem: da bodeni čutila, da živim se'zavestjo, to je vse! A tam
umirajo se zavestjo, in to je grozno ! . .
— Da, grozno, grozno! — je ponovil Kurtänov. — Prav imate!
— Tedaj, Andrej Vasiljevič, vi odobrujetc moje postopanje?!
— Druzega izhoda niste imeli, Darja Pavlovna !
Podala mu je obe roki.
— Ako so v Moskvi vsi ljudje taki, kakor vi, tedaj je na svetu
možno živeti ! — je dejala ganjena.
— Ne vsi, Darja Pavlovna, ne vsi . . . No, vendar se da na svetu
živeti ! — je odgovoril in stiskal njeno roko.
(Zvr-^etek pride.)
Dolski: Anka.      Danica; Naše gospodinjstvo.
105>
Anka.
Vrliii zelenega griča
Hišica revna stoji ;
V hišici revni pa Anka,
Deklica krasna živi.
^'sak (lan pod okencem njenim
Vstavlja se mladi gozdar,
Mla<li gozdar, ki mu vnehi
V srci ljubezni je žar.
Ah, kako Anko on ljubi !
Bolj skorej nogo Boga —
Saj pa i ona gozdarja
Mladega rada ima.
Očka, a očka so trdi
Vedno tako govore.
Da jo prav vsakemu raje,
Nego gozdarju dade.
Ona dva pa sta prisegla
V strastnem poljubu tako,'
Da ju drug nihče ne loči.
Kakor smrt bleda samo.
To, ah, in to se vresniči,
Tredno še mesec mini —
Ankino dražestno lice
Dan za dnem ¦ sti-ašno bledi
Dolski.
Naše gospodinjstvo.
Spisala Danica.
Blaženo li), stoletje! Koliko si ti že izumilo, koliko si pospešilo
kulturo z najrazličnejšimi iznajdbami, z najrazličnejšimi zavodi, naredbami
itd. Tam, kjer se je še pred .')Oimi leti mučilo ubogo poštno kljuse, da je
spravilo najpotrebnejše kores[iondence iz kraja v kraj, kjer so se potniki,
— pruvi mučcniki svojega časa, tlačili v tesni, nerodni, nepripravni zaboj
— poštni voz zvani, tarn šviga zdaj zmagoriosno urna lokomotiva po že-
leznem tiru. Glasni njen švig vzbuja tudi prebivalce zakotnih vasic iz
tisočletnega dremanja, da si manejo zaspane oči, da hočejo videti ta svet,
ki tu zunaj leži pred njimi, da se zavedajo, da so i oni baš del tega
hrupnega sveta.
Cela mreža bi'zojavnih žic prepreža ozračje in omogoči korespondenco z
najoddaljcnimi kraji v n:ijkr;ijšem času. Pa še celo ta aparat je dandanes
pretežek, prepočasi delujoč. Več ne zadostuje do cela modernim zahtevam.
Kmalo si bodemo d()])isovaIi i brez žic kar po zraku, da bi se naši pra-
dedje kar križali, če bi mogli vstati kar nakrat od mrtvih pa si ogledati
ta grešni svet še enki'at. — Dandanes si nečejo ljudje samo dopisovati,
ne, hočejo se tudi prav prijateljski pogovarjati, dasi je jeden v Ameriki,
drugi pa v Evropi. Taka razdalja nas pa danes kar nič več ne straši. Saj
ponese telefon glas tudi v nadaljne kraje.
S kakimi velikanskimi stroji deluje danes industrija in tudi polje-
ileljstvo ne zaostaja. Res po pravici ge imenuje naša doba — doba strojev.
106 ' Danica: Naše gospodinjstvo.
Pa kaj se ni izumilo vse v obrambo ! Novili topov, pušk in druzega
merilnega orodja kar mrgoli. Skoi-o vsak dan nam prinaša tudi kako
novo iznajdbo. Človeštvo pobiti, postreliti in zatreti je dandanes res prava
igrača. Če bi se imeli še kedaj vrniti žalostni časi, da bi se razlil božji
srd nad hudobnim človeškim rodom, še splošnega potopa več ne bi trebalo.
Stvarnik bi si izposodil v kaki evropski državi le nekaj modernili topov
in prej bi bil gotov z uničenjem grešnega človeštva, nego s primitivno
povodnijo.
Le en stan so pozabili naši izumitelji. Pozabili so ubogo pastorko,
ki se z malenkostnimi, a vendar tako potrebnimi opravili ukvarja po liiši :
pozabili ubogo gospodinjo in njeno zvesto pomagalko, koje znaki so ku-
hača in metla. Res je, da pade časih kaka drobtinica iz mize bogatašev
tudi v gospodinjstvo. A kaj to pomaga ? Vse iznajdbe tičoče se kuhinje,
so večinoma urejene le za luksurjozno gospodinjstvo, torej ne pridejo v
poštev v priprosti, meščanski hiši. V glavndi stvareh živimo še prav tako
primitivno, kakor v davno minolih časili. Če hoče gospodinja, da naj ji
zavre juha, mora še vedno porivati polena v peč ter si onesnažiti roke s
pepelom ali sajami. Če kuha, ji razbeli in zažari vroče ognjišče še vedno
obraz. Če si hoče posodo pomiti, si mora še vedno prste opeči z vročo
vodo, v koji mora komad za komadom posamič drgniti in obračati, dokler
se zopet ne blišči v prvotni svoji snagi. Pa tudi blatno obuvalo mora se
redno čistiti z rokami in s krtačo kakor od nekdaj. In pa naša metla!
Kakšno okorno, primitivno orodje je to ! Koliko praha treba požreti, prod-
no se soba s tem strašilom osnaži!
Kaj bi pač storile naše gospodinje, če bi kar mahoma začele vse
služkinje štrajkati V Kar misliti si no moremo, kakšne grozne posledice
bi to imelo. Kaj so štrajki vseh fabriškili delavcev, železničarjev, pekov-
skih pomagačev, tiskarjev, tram\vay - sprevodnikov, proti štrajku kuliaric,
hišin in pepelužkV Grozen prevrat bi moral povzročiti tak nezaslišan čin.
Človeška družba bi kar omalinila v svojih temeljih. Le pomislite, kaj bi
bilo, če bi morale gospodinje kar nakrat same nositi drva, vodo, — ne
vode, hvala Bogu, vodovodov so nam dali — ogenj netiti, krompir lupiti
in pajčevine sé stropov pobirati ! Če bi morali naši škrici kar nakrat te-
kati okoli z blatnimi čevlji in s prašno suknjo, ker ne bi bilo dobrodejne
roke, da bi jim popravila te nedostatke.
Grozno ! Grozno !
In v taki nevarnosti živimo vedno, vedno. Pa se še upamo slobodno
dihati ! Pa se še veselimo božjega dne !
Naše služkinje so dandanes uprav naše dobrotnice. Kes, občudujem
jih, kako radovoljno opravljajo dan za dnevom ponižujoča vsakdanja hišna
opravila za malo plačo, za malo haska. Mesto hvaležnosti se jim pa vrača
često s srdom, s preziranjem, s prav črno nehvaležnostjo.
Danica. Naše gospodinjstvo. I07v
Ali hi bilo čudo, če bi se te pohlevne dobrodušne stvarice spuntale
v dobi, ko itak vse štrajknje, pa bi naposled i one štrajkale ? Nemožno to
ni. A kako malo bi nas dobile pripravljene za boj ! Tako odvisni smo
dandanes od svojih služabnikov, da si niti ne upamo izliajati brez njih,
a to v dobi emancipacije in slobode (!!). Pa kaj hočemo vendar storiti,
kako se moremo osvoboditi, ko vendar ni nikjer rešilnega pota ? Saj to
je baš graje vredno, da smo tako odvisni od svojih poslov. Izumitelji so
se lotili dela samo v toliko, da olajšajo življenje nekolikim tisočim.
Samo nekaterim „izvoljencem" je možno s pomočjo strojev s[)ravljati de-
nar kar na kupe. Velika masa ljudstva pa ne pozna nobenega haska od
teh strojev.
Tako se je pozabilo tudi naše gospodinjstvo. Za vsa neprijetna opra-
vila so posli, gospoda se jih ne loti. Čemu treba torej olajšave ?
Vendar pa tako nazivanje nikakor ni vredno kulture 19. sloletja.
Tudi poslom se ima delo olajšati kolikor možno. Pa če se konečno eman-
cipiramo od svojih poslov, bode li to človeštvu v kvar ? Ni-li to v nebo
vpijoča krivica, da ima često en sam človek cel roj strežajev, ki ga mo-
rajo vsi slušati, vsi zanj delati, kakor bi ne bili otroci iste narave, vstvar-
jeni po isti božji podobi?
Tu se odpira izumiteljem še širno polje. Pač več bi storili v pozdigo
kulture, če bi obračali svoje duševne moči tudi nekoliko v hišo, v prid
delujočemu, trpečemu človeštvu, nego pa z iznajdbo merilnega orodja,
kojega imamo itak dosti, da se človeštvo lahko ohrani pri svežesti duha
(kojo moč pripisujejo neke vrste modrijani vojski), da se ne poleni in
mehkuži, kakor krapi v ribniku, v kojem ni sovražne ščuke.
Naša deviza naj bode tedaj : proč z odvisnostjo, proč s ponižajočimi
opravili. Naša doba bodi doba avtomatov
No, poglejmo si nekoliko tako moderno gospodinjstvo, kjer so hlapci
avtomatje, dekla pa elektrika.
Vstopimo v vežo. Zunaj lije dež kar curkoma. Vsi smo blatni in
mokri. Kje je roj strežajev in služkinj, da nas reši premočenega obuvala ?
Le polahko, tega nam tukaj niti najmanj ni treba. Kaj ne vidite tam v
kotu aparata, ki nas vabi, naj se mu zaupamo. Stopimo k njemu. Meha-
nizem začne delovati, kolesa se sučejo, krtača šviga čez naše obuvalo in
v par minutah smo zopet vsposobljeni vstopiti tudi v najlepši salon. A kaj
pomeni stroj tam v drugem kotu? To je nadomestilo naše starikavO'metle
in povoščene krtačo. Pa kako nadomestilo I Samo naviti ga treba, a roji
po sobi sem ter tja, brska po vseh kotih, poseže pod vsako omaro, plazi
se gori po zidovji, da ne ostane niti najmanjši prašek.
Pa pojdimo v kuhinjo. Kaka krasota ! Ob stenah lei)a predala z
bliščečo i)osodo. Lepe kuhinjske mize in stoli, a nikjer nobenega og-
njišča Ali kje pa bodemo kuhali ? Kaj ne vidite tam ob steni ono mra-
108 Daiiica: Naše gospodinjstvo.
mornato ploščo ? To je moderno ognjišče. Lonci se postavljajo na ' ploščo
ter se zvežejo z električnimi žicami. Vročina se lahko regulira po potrebi,
ako se spušča po žici bolj ali manj siloviti tok.
Poleg ognjišča stoji fteČ za peko kruha. Seveda izgleda i ta vsa
drugače, nego naša starodobna peč; ki požira tako neizmerno veliko drv,
predno je vsposobna vsprejeti v se štruce in hlebe. Podobna je ncikako
omari s policami. Vrata se odpro, kruh se polaga lepo po vrsti na police
in- zdaj se spušča v njo električni tok. Skozi steklena vrata se lahko opa-
zuje, je-li vročina primerna ali ne. Pa nikjer nič saj, nič pepela, nič ne-
znosne vročine, ki rudeči lica in nos, ki lepoti naših krasotic tako neiz-
merno škoduje.
Poleg vodovoda je prijtrava za pomivanje posode. Tudi tukaj se
segreje voda po elektriki. Snaženje pa prevzame mehanizem, ki prav spret-
no prime posamične krožnike in sklede. Nič jih ne pobija in potolče, kakor
se to rado dogaja našim kuhinjskim divam.
Na dolgi mizi poleg stene stoji gladilnik pripet na dolgo verižico.
Kaj, priklenjen, kakor 'Višnjegorski polž, da ne uide? I, seveda, ta gla-
dilnik namreč nima niti razbeljenega železa, niti žarečega oglja v sebi.
Po tisti verižici prihaja v njega električna vročina, ki se da zopet regr.-
brati po potrebi. S tem gladilnikom se lahko gladi brez presledka, ker
ni treba menjavati vsak hip železa, niti se ne zamaže perilo s pepelom,
kakor se to tako često dogaja pri naših starih sistemih. (N. pr. Glülistoft'-
büg'eleisen.) Priporoča se ta gladilnik tedaj tudi posebno zaljubljenim
parčkom,'ki hočejo prositi mamico blagoslova. To store lahko brez skrbi,
saj se jim ni treba bati da bi se jim oldadil med tem gladilnik, kakor
se je to pripetilo pred'iicdavniui časom ubogi Stojanovi Anici.
Kaj je pa še drugih strojev in aparatov! Ta služi za razkosanje
mesa, oni tam beli krompir, zopet drugi mesi testo in zopet drugi reže
rezančke za juho tako tino in jednakomerno, kakor jih ne more niti naj-
spretnejša kuharica. V ta-čudoviti stroj se vrže na eni strani meso notri,
a na drugi se prikažejo dunajski šhiceljni vžc panirani in pripravljeni za
v ponev.
Pa kedo bi znal danes vže vse povedati, kaj se naluija lei)ega v
tem blaženem gospodinjstvu. Nehote pa moramo vsklikniti pri tem kras-
nem pogledu :
^ch welche Lust — Hausfrau zu sein !
(Opozarjam še, da nikakor ni vse zgolj fantazija Istinito so sc že
napravijali poskusi z električnimi ponvami, ki so se prav dobro obnesli.
Tudi clek. gladilnik že eksistira. Priprave za pomivanje se pa nahajajo
— če se ne motim — skoro po vseh velikih amerikanskih hotelili. Kar
še ni, pa se še lahko zgodi.)
Kristina: Na plesu. 109
Na plesu.
„Le zaigraj nam, godec.
Zaplešemo da spet.
Saj zdaj v predpustnem časi
Norčav je celi svet !"
S plesalkami plesalci
V kolo se zavrte.
Gore jim mlada lica
Oči se jim žare.
Med njimi se vrtiva.
Objemaš me tesno —
Ab, svet norčav ostane
Vso. večnost naj tako ...
; ..... ^      ^   •J: Kristina. ;
Življenje japonskega zenstva v višjih slojiii.
Pokorščina je že od nckedaj glavni gonilni stroj japonskega ' socijal-
noga mehanizma ; ceh) prvi minister smatra svojo sveto dolžnostjo, da je
za cesarjem z brezjiogojno pokorščino vdan svojemu očetu, če ga še ima
Že iz itiladih nog zabičuje se Japonki, in naj si bo še tako visečega
rodn, po dvajsetkrat na dan, da se mora koncentrovati njeno življenje
okoli treh dolžnostij pokorščino in sicer: dokler je samica, bodi pokorna
svojemu očetu, kot soproga svojemu možu, v slučaji vdovstva pa svojemu
aiajstarejemu sinu.
trn Japonka se omoži le na ukaz svojega očeta. Kadar jej oče predlaga
ženina, sta jej na razpolago samo dve poti, namreč: ali ga vzame, ali pa
ostane samica. Po ljubezni se ne vpraša, zakoni, na podlagi srčnih čuvstev,
so izključeni, kajti Japonka še celo s sorodnim možkim osebjem sme ob-
čevati le pod tem pogojem, če je kedo drugi poleg. V višjih slojevih in
posebno v starih rodovinab se pa sploh ne sme zabavati z nobenim možkim.
Ali. .. „Ljubezen je bila, ljubezen še bo", to velja tudi v Japoncih.
Čeprav trde starisi; da njih hčerke nimajo srca, vendar to nič ne pomaga,
kakor vemo i me Evropejke !...
Pa uboga Japonka! Če ljubi, ljubi-brez vsacega upanja in še po-
tožiti ne more nikomur! Niti pri las tnej materi ne more in ne sme iskati
tolažbe, nema resignacija, to je konec njenega čuvstvovanja ! In če noče
ubogo bitje do konca dnij zvesto ostati- breztipnej ljubavi, tedaj mora
vsprejeti moža, katerega so jej jireskrbeli starisi.
Japonska dekleta može se navadno s 17 leti in sicer je mož na-
vadno bogat, imeniten, pošten, če je možno mora se ponašati s predniki-
junaki. Ženin pošlje nevesti in njenej obitelji običajna darila, mlada ženska
110 Marica II. : Življenje japonskega ženstva v višjih slojih,
Z impozantnim spremstvom gre v hišo svojega soproga, kjer pijeta po
starej šegi iz treh posvečenih čaš, v novejem času pa menjata celo prstane
po evropejskej šegi.
,,Medenih" mesecev nimajo tam v nobenej letnej dobi, kajti z dru-
gim jutrom začne se za ženo življenje, polno samozatajevanja in resigiiacije ;
ona ne izgublja samo svojega imena, ampak vso svojo voljo, skratka vso svojo
prejšnjo individualiteto. Svojim starišem, bratom in sestram mora se celo
odtujiti. Njene največje dolžnosti se identifikujejo vse v jednej in ta je,
da lepša eksistenco svojega soproga, kar je prav za prav le možno, če
ga ljubi. Skrbeti mora za red v hiši, soproga ne sme pokazati nikoli sit-
nega obraza, vedno mora biti dobre volje, če je bolna ali zdrava, posebno
pa se mora zatajevati, kar se tiče ljubosumnosti. Zadnja zahteva pa je
najbolj neopravičena z ozirom na plesalke, ki so še v novejšej dobi one-
čaščale hiše imenitnejšili Japoncev. Nekaj časa sem pa so tudi na Ja-
ponskem postali bolj rigoro/.ni v tej točki.
Mnogo bolj kruto pa, nego doslej navedene dolžnosti mlade soproge,
zadevajo jo tiste, katere jej nalaga razmerje med njo in soprogovimi starisi
in sorodniki. Njena prva skrb je, da si pridobi srca teh oseb, kajti le
jedna besedica moževega očeta ali matere zadostuje, da se da ločiti mlada
zakonska dvojica ; volji roditeljev pokori se celo ljubezen moževa do žene.
Prvo vsakdanje delo ima japonska žena s svojo toaleto, kitterej se
žrtvuje z vso pozornostjo. Ko je gotova s toaleto, gre se poklanjat tastu
in tašči, če sta jej ta dva že sporočila, da rada sprejemata njen jutranji
pozdrav. Še-le potem se sme baviti s svojo deco, katero pošlje v šolo z
guvernantko. Sedaj pride na vrsto vsa hiša sploh, posebno pa kuhinja, ki
je za mlado gospodinjo tolike velike važnosti, ker je odgovorna ne samo
možu in njegovim starišem, ampak celo svojej deci, ako je ta ali ona jed
pomanjkljiva in ako se ni uvaževala sleharna željica.
Najljublje delo je pa za japonsko gospodinjo urejevanje in lepšanje
sprejemnih sob, kjer lehko razvije svoj fin okus. Dočim ostajajo naše ev-
ropejske sprejemne sobe po leta in leta, razen malih sprememb, jednake,
menjaje se lice japonskih sprejemnih prostorov od dne, do dne,, kajti Ja-
ponec ne razloži svojih dragocenostij in umetnin vseh nakrat, ampak
polagoma z rednim menjavanjem. Vnanjost njegovega stanovanja se iz-
preminja torej vedno po njegovem okusu, kakor so sploh podvržene de-
koracije doma različnim letnim časom.
Japonska žena ne živi za vnanji svet, kakor recimo francoska, sosebno
pa amerikanska, sploh moderna žena, katerej absorbuje javno življenje
najmanj tri četrtine njenega časa. Že mladej deklici se vcepijo Japonki
resni nazori o poklicu ženske, tako da se jej niti ne sanja o prvej ulogi,
katero igrajo n. pr. Francozinje nasproti možkim. Na Francoskem je n.
pr. madama, ki se obiskuje, madama, ki daje domače zabave, madama.
Marica II.; Življenje japonskega ženstva v višjih slojih. 111
katera se zahvaljuje, madama je vse, monsieur nič posebnega ; pri Ame-
ričankah pa je on toliko kakor nič. Svoje dni ni bila na Jaiponskem
ženska nič, moderni Japan kaže jo kaj, v očigled svetu nekoliko bolj
jednakopravno, seveda brez kršenja moževe superioritete.
Dve ali tri leta sem protivi se japonski duh tujim šegam in nava-
dam. Zenstvo se strinja z možkimi. sosebno, ker je vojska napovedana ev-
ropejskej ženskej noši, katera pokvari tudi najlepši stas, kakor meni
Japonka. Nedrijec jej je muka, v našili čevljili hodi kakor raca, kar se
pa dostaje nakrasa in lišpa evropejskih dam, vidi se jej do skrajnosti
neokusen. Z izjemo japonskega dvora in pa diplomatskih krogov, računi
se evropejsko oblečena Japonka pravim pravcatim čudežem.
Ivakor je Japonka preprosta v svojej noši, prav taka je v drugih
svojih potrebščinah in v dekoraciji svojega budoarja.
Stene njenega majhnepa stanovanja so lesene, vrata so s papirjem
preoblečeni okvirji, ključavnic in ključev pa ni. Redkokedaj gre osebno h
kakemu trgovcu, in še takrat se navadno poslužuje znane Tinrikishe, kojo
vlečejo možki in katera nadomešča naš voz.
Kei- je japonsko ženstvo tako preprosto in ker jako malo občuje z
vnanjim svetom, je na glasu kot dolgočasno, ki se ne zna zabavati, kar
je pa krivica. Ženstvo višjih slojev je jako omikano in slikano, govori
v^ečinoma več evropskih jezikov in se najraje pogovarja o poeziji, o gle-
diščih, romanih in o zgodovini domačih cesaric, ki so se odlikovale po
svoji modrosti, ljubezni in znamenitih činih za svoj rod.
Rade govore Japonke tudi o junaštvu svojih prednikov, o zaljubljencih,
ki so se oslavili s posebno vernostjo v nesreči, nadalje o plemenitih
ženah, ki so se žrtvovale za svoje može in deco. Inozemce pa izprašujejo
po zapadnih običajih in jih pretresujejo z veliko živahnostjo in zanimanjem.
Naše žensko prašanje v primeri z ulogo, katero igra ženstvo v Japanu
in jo bo igralo še v bodoče, zanima jih in jih vznemirja prav resno.
Vse življenje japonske žene sredotoči se, kakor smo že slišali, v
dolžnostih do starišev, do sebe, do moža, do svojega ognjišča, sosebno pa
do tasta in tašče. Vsak dan mora kaj citati. Nasproti svojemu ženinu je
vedno sramežljiva in ta sramežljivost jo krasi tudi kot ženo. Tacega
zarasnctja ljubimkanja, ki je v nas nekaj vsakdanjega, Japonci ne po-
znajo, in možki, ki bi si upal priti Japonki s praznimi frazami in dvo-
umnimi obljubami, zapoden bi bil od nje z zaničevanjem in svetim srdom !
Tako je torej žitje in bitje japonskega ženstva, sicer v površnih
očrtkih, ki so nas pa vendar malce seznanili z Japonkami.
Po nemekem priredila Mcirica JI.
112 Grilček: Iz dnevnika male gospodinje.
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček.
Krilil
..... svečana.
Saj liravim ! Naj so človek le nikoli ne zana.ša na možke ! — to so
'^pravi, na mlinarje ! Kdaj bi že bili laliko spekli kruli, — morebiti že po-
jedli bi ga bili! — da bi bilo šlo vse hitro po vrsti, kakor sva mcdve z
mamico v shrambi nasipali vrečo po tri okrogle plctarke pšenice, pet rži
in vsako šesto koruze ali turšice, da se jc spravilo to breme v mlin, ti-
stemu obljubavsu ....
No in zdaj, ko že imamo vrečo, spodaj v posebno gubo z otrobi,
prcvezano, doma, — naj bo to že mlinarjeva krivda ali ne — preveč
moke se nam nikakor ne dozdeva ! Ali ,topla' moka iz mlina je tudi v
rabi ravno tako neizdatna, kakor topel kruh iz peči — ! torej ! V pri-
hodnje skrbimo že naprej in v pravem času.
Pa kdo bi že kar zgodaj v jutru godrnjal ! Na delo raje z novimi,
veselimi močmi ; saj čakati ni ne s časom ne — s kvasom !
Da, kar naprej povem, če bi kdo ne vedel — rokico so snažne,
predpasnik bel kakor sneg aH vsaj dosti bolj nego črna moka, ki pride
v veliko skledo, toda še le skozi sito. Da bi jo tehtala, tehtala bi menda
'2-'2)4 kg. za hleb navadne velikosti, drož iz štacune po 3 dkg. k enemu
hlebu. Drože v lonček s prsti zdrobim, pomočim s toliko mrzle vode, da
jili. s kuhlo lahko razstopim, potem pa še vsaj dvakrat toliko mlačne vode
pribjem, kajti - Grilček noče čakati svojega ljubega kruhka, da bi ])o-
stal star, kar bi naredil kvas, ako ga denem z mrzlo vodo. VroČa voda
bi'pa tudi škodovala, torej vse lepo „mlačno" naprej. Skleda z moko stoji
že tudi na gorkem,. z roko napravim v sredi moke malo globino, vlijem
razmočene drože v njo, s kuhlo pazno primešam toliko moke, da postane
mehko, gladko testo : kvas ; konečno potrosim z moko, pokiijem, da se
ne razbladi, pustim vse skupaj na gorkem in ~ „križibožji" som že rekla.
Zdaj je pa čakati dokler kvas vstaja ali skipi ; ne bode mi pa med
tem dolg čas, saj smo pač v zadnjih pustnili dnelil Nekteri bi morda
mislil, da ti so, le za šaljivost, ter za ,,krofčo'? Bog varuj ! Baš prav,
cla stara vera za zdaj prepoveduje ženskemu spolu prejo, šivanje i enaka
dela! Kje neki bi pa našle časa?! Seme, seme za prihodnje leto, to je
v pustu glavna'stvar ! Neki čudno dobro vztraja in obrodi, ako se v pustu
preskrbi. — Priliranjena, odlirana seinenjska koruza bi bila luščiti ; a to
remezno delo, tibbge ženske, iz srca rade prepuščajo možkim. (Sušiti se
je imela namreč le na zraku.)
Tudi moja mamica, za pečjo pri mizi sede, ima velik kup raznega
fižola pred seboj ; deli ga na dvoje in izbira. Slabega ni več vmes ; od-
Grilćek: Iz dnevnika male gospodinje. " 11.3
bral se je takrat, ko se je I5e kuhal pokojnemu prašiču, — dobrega spo-
mina — le v tem mu je (Jrilček storil krivico, da ga je na prvi strani
svojega dnevnika se žveplom, namesto se „smolo potrosil, dobro juho pa
je kulial iz hrbtišča ne iz „rib". — Torej temu dobremu in debelemu,
temu podolgovatemu in ploščatemu tižolu, se že kar od zunaj pozna ali
misli na „visoko", ali je navezan na ,nizko" ! Ali se bo vspenjal okrog
svoje dolge „rajce" ali dosluži svoje bitsvo sam ob nizkih tleh. Pravijo,
da je navadno ta-Ie fižol le bolj ,.poln'', nego „zajčjek". Zopet je pa pri
onih nekaj vrst, ki so jako bolj okusne ter za rabo že tudi v zelenih
luščinah ! Oboja imata torej svoje dobre lastnosti, — a da nju razbira,
ima mamica prav, kajti devati ju na skupen prostor, ne bi bilo dobro.
Revše fižolno, zakaj pa odškočič ? ! Še ti se braniš —
Med tem ko bi jaz pi'evdarjala kaj naj fajuiošter, ne, ne, mamica,
skupaj veže, skujiaj sadi, ušel bi še kvas ! Povrli polna ga je že vsa
jamica, in ker mu je tesno priliajalo, razpokala mu je površina, gotov jo,
mesit gremo !
Mamice mi ni treba dvakrat klicati, že mi pripravlja mlačno vodo,
ki bode za prelivanje. Meni druzega ni treba, nego rok! Najprej denem
za vsak hleb eno mojih pesti, soli. Kvas pomešam malo z moko ter i)ori-
nem na stran ; ostalo moko spravim skupaj, pomešam z mlačno vodo, kojo
mamica kolikor treba priliva, zdaj še le primešam tudi kvas ter vse sku-
paj dobro mesim in obdelujem, moke se ne sme nikjer videti. Umetno ni :
roka za roko so vriva v testo, kar pesti se delajo in kažejo tej stvarci
božji ! Zato se pa tudi kar možno odmiče od rok. Cim dlje mesim, praz-
nejc roke imam in če so enkrat čisto snažne, sem gotova. Pri ržeuem
testu ni to posebno lahko ; bolje občutim pri le pšeničnom ki'ubu, ki se
tudi včasih peče, mesto vode z mlekom omesi in v kterega mi mamica
vlije še kakšno jajce, ali žlico masla. Sveža,, jtrav di'obno zrczana limo-
nina lupina daje v tacem belem kruhu dober okus, v ržeuem, za i)rijatelje,
pa kumna. — Najložje je prcmesiti pravi kmečki ,zmesen" kruh, ki je
iz zmesi moke i-aznih žit, koruze, rži, ječmena, ajde.
Premescno testo zopet toplo pokrijem. Odpočiva si tačas, dokler si
prinesem običajno desko, pripravno oki'ogie pletake pogrnjene s snažnimi,
krušnimi prti, katere lepi) z moko (znotraj) potrosim. .Ako bi to delo tra-
jalo tudi tako dolgo, da bi testo začelo že vstajati, ne bilo bi škode. --
Ko imam enkrat testo na deski, ga razdelim v toliko delov kakor je
hlebov namenjenih, ali „štruc" — pletarke -za štruce so podolgaste —
— vsacega posebej z roko v okrogloj oliliki povalam in obdelam ter po-
ložim na prt v pletarko, kjer čedno zagrnjen in pokrit vstaja na toplem
prostoru, tako dolgo, dokler ni storil svoje dolžnosti, namreč se razširil
in napihnil še enkrat toliko.
114; ; Književnost in umetnost.
In Veronikil, da bj kar ne imela dela pri tem-le V! Nikakor, še ne
Vem kako bi kruh spekli brez N'eronike".
Ko sem jaz te okrogle paghivčke si)raviia pod belo i'juhi('o, piiuii-.
šala je lopa suha drva, odkrila poć, zanetila .ogenj. Zmerno nalaga, da.
enakomerno gori. Eno uro bo treba še kuriti, da se peč dovolj razgreje ;
razgrela bi se [la lahko tudi preveč, zato poskusimo, ko potegnemo ža-.
rinjéiin pepel z „grabeljco'.' h kraju peči, pečna tla snažno z mokrim
,(»meloni" pometcmo, vržemo košček pajiirja ali pest oti'obov, ki ne smejo
zg(>r.eti. Helo, fino testo li. pr. škartel (Gugelhupf) zahteva slabejo peč.,
„Lopar* ili „veselca" sta tudi važna : na loparju se prinaša kruh. v
peč, iia sestrici, železni, tanki „veselci* [»a iz peči, kjer se kruh ne daje
že kar začetkoma v peč na kositarjevi plošči. Predno se kruh daje v peč
zmoč;i so lahko s toplo vodo, to mu dola lepo skorjo. To znači ,,lep'
kruh, kakor notranja mchljad, ki naj bode malo luknjasta a vendar i'ahla.
Sbiadi naj se, če možno, stoje, prislonjen.
Pa pečna vrata so še vedno prikrita in kaj že jaz vse prayim ! Pre-
maknila sem ga krinaj, ravno je postal trd. Vse je mirno. Velikost hleba
je pač merodajna za čas pečenja, eno do dve uii bo treba. Skrivnostna
tihota .... /dajci poglejmo !
Zares lahkega čutim, na dnu močno zabobna, ko ga potrkani. Tam-
kaj mu naredim z nožem križ, da ga »iičnem, ko — pridete pogledat in
pokušat kakšen je !
Književnost in umetnost.
Knjige Slovenske Matice. „In Slovenci še tožimo, da . so slovenske
knjige tako zeb) drage !" mi je rekla neka slovenslia rodoljubka, ko sem
prišla k njej in je baš dol)ila knjige Slovenske Matice za leto 1897.
In rps., 7, veci sede m knjig za samo dva goldinarja. Onim, kateri
tožijo o draginji našili slovenskih knjig, svetujem, naj si ogledajo na.jno-,
vejše nemške, italijanske in francoske knjige, katerih najmanjše ne dobiš
pod ceno dveh goldinarjev. Kdor toži o draginji naših slovenskih listov,
ta na.j rajši reče, da ne mara za slovensko knjigo ter, da se rajši na-
roča na nemške liste in naj si bode ,,Zur guten Stunde" ali „Garten-
laube" ali kakor se že zovejo vsi oni nemški listi, v koje jo osobito naše
ženstvo tako silno zaljubljeno. '
Oglejmo si knjige Slovens"ke Matice, katerih je, kakor sem že ome-'^
nila, letos sedem.
1. Slorenska zemlja. II. del. Samosvoje mesto Tnst in mejna grofija
Istra. Prirodoznariski, statistični, kulturni in zgodovinski spis. (12 podob;
in 1 načrt). Spisal S. Ilutar, c k. gimnazijalni profesor. • ' r ^
Ku'iževi.ost in umetnost. '
Hloitnslcc narodne pesmi. Uredil dr. K. Štrekelj.
3. Zi/odooiiia slovenskega slovstra. lil. del. Drugi zvezek. (Dalje in
konce). Spisal profesor dr. Karol Glaser.
4. Elektrika, tvje proizoajanje in uporabi. Spisal Ivan Subic.
5. Zabavna knjižnica. X. zvezek. Trojka. Povest. Spisal dr. Fr. D.
6. Letopis slovenske Matice za leto 18i)7. uredil Anton Bartel.
7. Kne:ooa l.njiznica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. IV. zvezek-
a) Moja hoja na Triglav. Spomini Nejaza Némcigrena.
• b) Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v Ljubljano, spisal Fr. L.
Vnanjost vseli knjig je lepa, elegantna, papir in tisk sta dobra, da se
moramo le čuditi,  kako je možno dobiti toliko knjig skoro zastonj.  Re-
šitev je najti v tem, da so lusatelji plačani le malo, da delajo malo ne
tlako v 1'azmcrju s pisatelji drugih narodov.
O vsebini spregovorimo pozneje.
Naš pesnik in incaici) Anton Funtck je spisal ,,Za hčer'", dramo v
enem dejanji, ki se je predstavljala v Zagrebu in v Pragi z dobrim vs-
pchoni. Tragike je v drami mnogo, skoro preveč za eno dejanje, psebe
pa so narisane krepko. Snov jc v kratkem ta-le : Hči se jo izučila i^a
gledališče, toda o prvem nastopu ustraši se mnogoštevilnega občinstva ter
zbeži z odra. Doma ji ni obstanka. Njena mačeha jo od tega bega zasra-
muje še bolj, muči slepega očeta in njo do skrajnosti. Hči bi š)a v svet
za znsiužkom, toda noče ostaviti očeta poleg krute mačehe, a on noče ž
njo, bi ji ne bil na poti. Konečno se slepi oče ustreli, da odpre ličeri
pot v svet. Hrvaški in češki listi so se o drami izražali povoljno, a me
čestitamo gosp. Funtku ter mu kličemo : pogumno naprej ! Dramatikov
nam treba !
' Siocenska kuliaricn ali Navod okusno kainiti nacadna in imenitna
jedila. Spisala in na svitlo dala Maddalena Fleiweis. Veirii pomnoženi
natis. Založila ,,Kat«diška bukvama" v Ljubljani. Velja gld. lepo
vezana 1.80, s pošto 10 kr. več.
Tej novi izdaji je pridejan ol>šircii dodatelr, katerega je spisala M.
Lavtižar, tako da obsega knjiga sedaj :5!)8 strani z dvojninv kazalom in
sicer: 1. Navadno kazalo, 2. Jedila po abecedi.
,,Slov. kuliarica" je že v prejšnjili izdajah po vseh slovenskih ki-ajili
doiiaj razširjena ter povsod priljubljena in i)raktična pomoč v liiši. Vsled
(il') strani obsežnega dodatka jc poslala knjiga mnogo obširnejša: pojii-
sauili je v njej 1000 vsakovrstnili jedil. Tudi je navedenih lepo š'tcvilo
jediinili li too za najrazličnejše prilike^ kakor n. pr. o zlati maši, ol) ume
ščertju, svatbah, godovih, kakor tudi za navadne in postne dni.
„Slovenska kuharica" je vsled svoje bogate vsebine porabna za na-
pravljanje priprostoga kosila kakor tudi za sijajne pojedine ter se pri
116 Književnost in umetnost.
vsem tem ozira zlasti na to, da se s immčjo navadnih i^rcddcc in z ma-
limi stroilii kuha vendar dobro, točno in okum".
Ker bi kdo jeziku morda kaj pripomnil, naj navedem nekaj vrst
iz uvoda, v katerem nam pisateljica pripoveduje, kako je taka knjiga dan
danes potrebna. Na koncu pa piše v jeziku :
„Moja želja in volja je bila, da so te bukve, kar je moč, pisane
razumljivo tudi neučenim kuharicam, t. j. prav po domače: Dobro sicer
vem, da slovenski pisatelji v čistejšem slovenskem jeziku pišejo svoje
knjige in da bi kteri izmed njih lahko poslovenil kakovo nemško ali
drugo kuharsko knjigo ; ali na drugi strani sem pa tudi preverjena, da
kuharskim bukvam še ne zadodu]e zmožnod v jez kn, kajti kdor sam ne
zna kuhati, lahko se mu pripeti, da ima jed v najlejtši besedi jiopisana,
vso drugačno podobo v bukvah, vso drugačno pa na mizi Tega se je
sama prepričala že marsikatera kuharica in prav to je menda glavni
vzrok, da so se pri vseh narodih kuharice lotile spisovanja kuhai'skih
bukev."
„Slovensko kuharico" priporočamo vsem kandidatinjam sv. zakona,
gospodinjam in kuharicam ; slovenska dekleta se lehko vadijo po njej, saj
ni treba druzega, nego se vestno ravnati po njej in jed bode gotovo
ukusna.
Slovensko gledališč''. Ker se morajo naše Slovenke zanimati za vsak
napredek, za vsak vesel dogodek našega naroda, priobčujemo tu-le velik
vspeh slovenske opere v Ljubljani. Oceno je prinesel ,,Listek" ,,Slov.
naroda" : (,,V eselc žene vindzorsk e", komično-fantastična opera
v treh dejanjih, uglasbil Oton Nicolai.) Lortzingovega genijalnoga naslednika
najznamenitejše in najslavnejše delo, ,,Veselo žene vindzorske" je končno
prišlo tudi na naš oder in nam prineslo ne samo že nekam težko p.iiča-
kovano prcmembo v opernem repertoirju, ampak tudi velik, popoln,
sijajen uspeh.
„Vesele žene viudzorske" se štejejo mej najslavnejše komične opere,
kar jih pozna svetovna glasbeua literatura. V tem delu je združen iz-
vrsten libreto, poln fine šale in svežega humoija, s krasno, vseskozi mc-
lodijozuo ili duhovito glasbo. Ta je vedno primerna vsaki situvaciji in
izraža sosebno komično stran tako izborno^ da bolje ni mogoče. Sujet jo
vzet od Shakespearcove igro istega imena in se suče okolo Falstaffa, te
velekomične ligure, katero poznamo že iz „Henrika IV.", zadnje dejanje
pa je posneto iz ,,Sna poletne noči". Libreto je jako skrbno sestavljen in
se mora v primeri z navadno kaj plitvimi libreti drugih komičnih opor
imenovati uprav klasičnim.
Že ouvertura za-se je jako lepa orkestralna skladba. Nje sestava,
instrumentacija in izredna mclodijoznost pričajo ne samo, da je bil
skladatelj velik talent, ampak tudi, da je bil temeljito izšolan muzik. Se-
Književnost in umetnost. I\1
stavljena je oiivertura največ iz temat tretjega dejanja, dočim se lepi,
takozvani ,,stranski stavek" ne naliaja nikjer v operi. Orkester je sinoči
igral oiiverturo jako precizno in je lino nuanciral.
Opera se začne z veselim, jako karakterističnim duetom mej go-
spema Fluthovo in Paževo. Veselost gospe Fluthove je dražestno označena
v njeni ariji, a veliki prizor, ko strpata veseli ženi Falstaffa v koš in je
ljubosumni soprog osramočen pred svojimi sosedi, je poln karakteristike
in glasbene krasote. Zlasti veliko vrednost ima le[)o zasnovani veliki en-
semble. Prizor v krčmi, poln lepih recitativov, daje Falstaftu priliko, da
razvije svojo ,,vis comica". Napitnica, katero poje, zahteva dosti obsežno
grlo, visoki in globoki E.
Tudi Falstaffov duet z j^ospo Fluthovo je poln humora in melodije.
V naslednji premembi se čuje kaj primeren duet gospoda Flufha z gospo
Fluthovo, kateremu sledi tudi glasbeno pretresujoči prizor s Falstatfom
v ženski obleki ter sekstet-tinale z živahno ritmiko.
Tretje dejanje obseza skoro same recitative in arijoza ter je le pri-
prava za zadnjo premembo, iz katere je pred vsem opozoriti na lepi in-
termezzo nevidnim zborom, ko izhaja m.esec, tercet (Falstaff, gospa Fluthova
in gospa Pažova) ter baletne godbe, katere spominjajo časih na Men-
delsohnovo glasbo k ,,Snu poletne noči". Še zadnji mali tercet-linale po-
daja nove ljubke melodije, tako da se mora reči, da je opera od konca
do kraja čudovito prijetna, duhovita. Vse je dovršeno izdelano, vse je
originalno in pregnanino izraženo in svedoči, kako velik talent je bil toli
zgodaj umrli Nicolai.
Uprizoritev te opere zahteva pred vsem izbornih pevk in pevcev,
kajti naloga, katero imajo rešiti v tej operi, je silo težka. Pevske točke
zahtevajo glasov prvih sil serijozne opere, igra izvrstne igralce in igralke,
kateri imaja liumor in tempeiament. Opernemu osebju se mora priznati,
da je s hvalevredno ljubeznijo in unemo se potrudilo, zadostiti velikim
zahtevam svojih ulog, in doseglo je tudi najlepši uspeh, tak uspeli kakor
ga letos še ni imela nobena operna noviteta.
Nora Nuda, Zbornik zabave i pouke. Knjiga I. Svezak 5. Vsebina
5. zvezka je sledeča : — Šmarna idila — (.Meksandrov) (slovensko) —
^lisli —- (Zvonoslav Zor) (slovensko) — Na grobištu — (Vinko K. Oblo-
luov) (hrvatsko) — Moji deklici — (V. Adalbert) (slovensko) — V vrlu
sedela — (B. Potočan) (slovensko) — Mora -— Humoristična črtica (A.
K. Gorjancev)  (slovensko) — Piijclom — (Svršetak) (m. nv.) (hrvatsko)
— Naš Matic — (svršetek)  (Paul Svsacki) (hrvatsko) - Fran Govékar
— (zvršetek) (Z. Pečanov) (slovensko) — Književne bilješke — Literarna
kronika — (knjige sv. Mohorja) — Karališna kronika - Pabirci po
tudjim literaturima — Mlada Hrvatska — Mlada Slovenska. —
¦;1}8 Rizno. .i
>•!'-,! Novo Nado izdaja Vladimir I. Teharski, a list ima namen združiti in
spoznavati slovensko dijaštvo s hrvatskim in obratno. Naj bi ta bratska
ljubezen med obema bratskima narodoma vodila okolo „Nove Nade' zbrano
.iId1^4Uo .tudi v. poznejših letih.
RAZNO.
Žensko gosiiodai'stvo. V mestu Jamestown so pri zadnjih volitvah
izvolili v vse urade le ženske. Takoj ko so ženske začele „hlače nositi",
spravile so se. nad hiše in dvorane, kjer so možje igrali. Niso se dolgo
, j^osvetovale, kake  kazni naj napovedo, marveč vsaka je vzela orodje,
,Mtero:. j.«j je prišlo v roke: sekiro, motike, kladiva itd. Tako oborožene
se napotijo pozno zvečer v igrališče. In „močni rod" je moral pete odnesti.
Ilrabrc Amazonke so med vriskanjem pod okni stoječe množice razbile
vso opravo v igralnih dvoranah, pivo in žganje so pa zlile na ulico.
, Ooškc žeiic. „Politika" je poročala, da so Praške dame nabrale za
spominek pred par meseci umrle gledališke umetnice ]\Iaruškc Bittnerjeve
1400 t'r. Spominek se, postavi po želji njenega soproga, na gomilo. -
Sldenile so pa nabirati še naprej, da dol)i spominek tudi, v predzadnji
,,Slovenki"-omenjena Zo/ij't Pudlipd-n.
Kronanje carja Nikolaja II. Eden najbeljšili francoskih slikarjev
M. Gervex je dobil nalogo napraviti kolosalno delo : Kronanje cara Niko-
laja 11., ki se je vršilo v stolni cerkvi v Moskvi. Platno, na katerem bode
'slikal; je dolgo deset a široko osem metrov. Slika biide za razstavo leta
fOOO in se postavi na častnem mestu poleg paviljona ruskega carja. Poleg
' carja, carice iiicarice matere bode naslikanih še pet sorodnikov ruskega carja
med krasnimi draperijami in ornamenti. Gervex je bil namreč pri kronanji
ruskega carja ter je delal po dovršeni slavnosti v cerkvi, kjer je bil
popom é&h: «edaj je odpotoval v Petrograd, kjer ostane tako dolgo, da
izdela portrait  vseh oseb. Delo bode upi-av gigantsko.
V Petroj^nulii se je otv<»ril novi mcdicinični zavod za ženske v novi.
v to svrho sezidani hiši. Vpisanih je do sedaj 1(;0 siušateljic. Citali bodo
profesoi-ji in docenti medicinične fakultete petrograjskc univerze in sicer
o anatomiji, kemiji, fiziki, histologiji, zologiji, botaniki in mineralogiji.
iii<Iij.sk:i jni-istka niis Cornelija Sol)i'aji, ki je študirala v Oxtordu,
je dosegla v svojej domovini velike uspehe. S prva je delovala na indij-
skih sodiščih, v novejšem času pa je zagovarjala na nekem britanskem
sodišču z največjim usjieliom zatoženca radi uboja. Londonski ,,Telogi-af''
piše o tem: ,,Dr. Sobraji dobila je mnogo čestitk na svojem uspešnem
pravnem delovanju"^W üb;;!- ¦•'      ü«ii'«iJ-iy!H     , >
noma. Hit"
Don .losé Zorrillii y Moral*) za^/cma mej slavnimi španskimi pe--
sniki zelo odlično mesto; trdi se celo, daje on največji španski lirik T^'
Ki-asota njegovega sloga nadomešča karaktcrizovanje ; 'sploh pa prevlada
pri njeni (kakor v obče pri španskih pesnikih) retorika.  Zaradi tega j'e"'i
najbolje, da se njegova dela čitajo v' originalii     ' 'kajti le tako mfli-eš
razumeti pesnikovo pravo misel. -'^ ' •'¦
Zoi-rilla se je prvič javno oglasil leta ]8;-57;, k'ó je nm ri žiiameniti
španski satii'ik Lassa, spel mu je nainreč krasno elegijo.'Kmalu 'zatem '
je napisal svojo prvo dramo ,,,luan  Ikndalo", ' ktere sijajiii vspéh*ga-je^
nagnil k gledišču, ker je — kakor sploh'tedaj v slovstvu --'bujno cvela
romantika. Nato je ustvaril še mnogo,mnogo di-amatsldii del (Don'Juan
Tenorio, i. t. d.), spel lepo število krasnih pesriij lirskih in epskih-, mej-¦
kojimi se posebno odlikujejo divne .,triibadurske pesni" ih ow«; feoje ope-'i
vajo rajsko Tiranado in bajne letne noči..; — -'
Zorrilla je bival dalje časa v Parizu in Bruselju. Leta 1B54. je šeP-
pa v Ameriko, kjer jc bil v Mexiki pri cesarju Maksimiljariu'do hjego^'e'
smrti. Nato se je vrnil nazaj na Špansko v Madrid, kjter je trpel najhujši j
glad ili jad ; bilo še ni postav, ki določujejo autorstvo. RSS. leta ni u je
pa zasijala njegova zvezda mileje ; inienovaii so ga namreč članom španske-
akademijo znanosti. 22. junija! 88!). leta so ga pa v Alhambri 'v isti'fTvoratii, '
kjerjc[)red časom stal prestol španskih kraljev, kronali**) z lovorjevim ven-'
ceiu, kterega mu je kraljica Isabela sama pred 5000 ljudij (tobko jib namreč
more v to dvorano) položila na čestito, sivo glavo.
,    Jeb so mu tudi dajati „častno' plačo",da mu je bila vsaj ^sis.tenca
zagotovljena, Žal, da jc to kmalu nehalo in da je oni isti nekdaj tako
slavljeiii don José Zoirilla v Plorai umrl v veliki bedi dne 25..piusiiica .
181)3. leta v Madridu, v petem nadstro^jju ulice Calle de; Santa Tereza. •
DOMA.
Lončena posodo. Čeprav se.dandanes malo rabi loiičena po.soda, ven- >
dar je še marsikatera jed, katera se boljše prijii-avi v lončen«} Jitosodi,
nego v železni. Ker se pa tO blago kaj rado stre in ker je nadalje lon-
čena posoda razpokanim loščem zdravju p'ravtako škodljiva kakor železna,
zato se mora v tem oziru paziti, da se ^ohrani lošč. Novi: iliiati loiici se; j
*) Prečtavši draga „Slovenka", v tvojih vodno m! /.elo priljubljenih predalift''
notico :.Kaj je' slava — sem se domislil, da bi bilo dobro, ako i naše SlovenTce kaj ¦-•
voč zvedo o tem znamenitem Špancu. . , . ;
**) Na jednak način so kronali i Petrarko, Ariostii in nesr. enega pesnikaJjGsvoi^' '
hojenega Jeruzalema", Toriiuata Tassa. — Op. piščeva.
120 Listnica uredništva.
nalijejo z mrzlo vodo, postavijo se k ognju ter se polagoma razgrevajo
do najvi.šje tojdine. Seveda se mora vedno priiivati, da je lonec poln.
Lončena posoda, katera je stala na mrzlem, ne sme so razgreti hi-
poma, ravno tako se vroča ne sme ohladiti na mali, ker drugače trpi lo^č
škodo. Ko se je nov lonec torej dobro izkuhal, naj se počasi ohladi z
vodo vred. Pravijo, da je tako podkiihana i)osoda trpcžnejša.
Če pa je lošč razpokal, pomaga si gospodinja na ta način, da zmeša
V,a vode s kisom in Y20 soli, napolni posodo s to mešanico in jo pusti vreti
1 uro, potom pa posodo dobro umije.
. Za umivanje se pridene vodi nekaj sode.
Slabo nizH-dljino naših pdroljk zakrivi čestokrat novi stenj, kateri
se je navlekel vlage pri trgovcu ali pa se je shranjeval doma na vlažnem
prostoru. Tako se je navlekel vlage, katera ovira, da potem stenj ne more
dovolj hitro piti petroleja. Stenj hitro zogljeni, plamen pa je temen in sve-
tiljka razširja neprijeten duh. Zato naj se stenj dobro posuši, predno se
rabi. Nekateri tudi svetujejo, naj se namoči 24 ur pred rabo v slanem
kisu in potem posuši.
Uazpokane roke se najlepše zacelijo, ako se zvečer, predno se gre
spat, drgnejo s špehom. Seveda je treba obleči potem rokavice, da se
posteljnina ne omasti. Drugo, tudi jako dobro sredstvo je, da se roke
koj po umivanju, ko so še vlažne, namažejo z medom in potem posuše.
Listnica uredništva.
Naš pesnik kritik je ocenil poslane mu pesniške proizvode tako-le :
Feođor Sokol je nedvomno dai"ovit. Vso tri njegove pesmi mu ugajajo in
so godne za j.avnost, posebno pa drobna, ljubka pesmica „Prej in zdaj".
Samo na rimo naj pazi, ker vem, da lahko pazi, nn da bi kvaril misli. V
mladosti je treba vaditi so v obliki. Ko idejo poznejše dobe dozore, boje so tako
jarma krepke oblike, ako se niso prej v njem urile. (Zadnjič poslane pesmi so se po
pomoti založile, a dobre so nedvomno. Op. ur.)
—Ž— Pesmi „Ovenidoga cvetja" izraž.ajo časih prav izvirne, primerne, »lobre
misli, v prijetnem tonu, toda jezik je časih vendar preii opravil en. Ako želite. Vam
pošljemo vso nazaj, da še malo opilite. Sicer pa pesmi obsojajo Vaše pismo v prozi,
no morda ste je napisali v naglici.
Al. B-č-evi prevodi so jako spietni, vondar jih ne priobčujte, razven v sili, ko
bi pošle izvirne pesmi.
Sedaj pa k prozi !
Milena. Ko bi mi bili naznanili Svo' natančen naslov, l)ila bi Vam prav rada
pisala posebe. Vašemu pismu, da bi se smejala ! ? Ako bi dovolili, bilo bi kar za
javnost. Povesti bodo vse vporabne, aUo tu in tam izpremeninio. „Tak otrok !" Kako
lepo začenjate in pišete tja do' srede! Da bi bili nadaljev.ali tako do konca se spo-
mini ! Ona črtica o deklici ima dobro misel, le izvedena ni prav, pomislite, da je oni
gospod deklico v kožuščku poznal, ubogo dekletce je pa srečal v prvič. Neznanke
morda niti zapazil ni, ker je videl znanko. Sicer imate tiilenta dovolj, čutite dovolj,
čutite globoko in jaz se nadejam, ,da postanete še prav dobra pisateljica. Mnogo Vam
imam še povi'dati, naznanite mi Svoj naslov.