Letnik XVIII *št. 7, 15. december 2009 »cena: 1,60 EUR »Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije 9771318256014 www.lek.si/medicinski-slovar ___zanesljiv vir informacij m Samo dva klika do zanesljivega vira informacij Skrbite za svoje zdravje? Prebirate članke v različnih revijah in vztrajno iščete informacije na spletnih straneh? Strokovna medicinska literatura, izvidi in zapisi diagnoz, celo članki v poljudnih časopisih pogosto vsebujejo strokovne izraze, ki si jih ne znamo razložiti. Rešitev je sedaj tu! Odslej lahko razlago strokovnih izrazov s področja medicine in sorodnih ved poiščete v Slovenskem medicinskem e-slovarju, ki so ga pripravili na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Slovar je vsem uporabnikom internets brezplačno dostopen na Lekovi spletni strani: www.lek.si/medicinski-slovar V slovarju boste našli razlago za več kot 67.000 strokovnih izrazov: • v slovenskem jeziku (npr. zlom, rana, vročina, golša), • v latinskem in grškem jeziku (npr. choroiditis, neoplasia, infarctus myocardii) in • razlago krajšav v medicini (npr. DNA, AIDS). Slovenski medicinski e-slovar www.lek.si/medicinski-slovar lek član skupine Sandoz Lek farmacevtska družba d.d. Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija www.lek.si UVODNIK 26 ZA SRCE Pri nas doma Elizabeta Bobnar Najžer _ Pri nas doma smo družinski člani Društva za zdravje srca in ožilja. Čeprav smo dejavni tudi pri reviji, vsakokrat, ko nas v nabiralniku pričaka nova številka revije Za srce, tekmujemo, kdo jo bo lahko prvi prebral. Moški del se, moram priznati, najbolj navdušuje nad članki v rubrikah šport in izlet. V vsaki številki nekaj novega, privlačnega. Za konec tedna se na izlete vse pogosteje odpravljamo (in ponavljamo) po poteh, opisanih v naši reviji. Poseben čar imajo poti, ki jih v člankih o svojem delovanju opisujejo in opisujete naši dejavni člani. Odkrivali smo dolino Glinščice, lepote Dolenjskega hribovja, v prazničnih dneh načrtujemo izlet po poteh, ki ga v tokratni številki opisujejo naši Korošci. Kot vodnik gre vsakokrat z nami tudi revija Za srce. Bolj izobraževalne članke prebere ženski del družine, ki potem ob vsaki priložnosti podaja posamezne dele vsebine, komurkoli meni, da bi mu lahko koristilo. Koristne napotke o vajah na delovnem mestu, objavljene v dveh nadaljevanjih v septembrski in oktobrski številki, so, na primer, fotokopirane prejele vse moje sodelavke in sodelavci, navodilo o koristih ene ure sprehoda na dan pa je že moj zaščitni znak pogovorov v vseh okoljih. Če sem bila še pred časom zadržana, da ljudi ne smem prav v vsakem pogovoru »posiljevati« z navodili o zdravem življenjskem slogu, sem sedaj spoznala, da se številni znanci sami obračajo name, kaj pa v tem in tem primeru? Z veseljem jih napotim po nadaljnje informacije na brezplačno telefonsko številko društva ali v številne posvetovalnice društva po vsej Sloveniji. Pravzaprav sem ugotovila, da je tudi pogovor o (ne)zdravem življenjskem stilu še vedno stigmatiziran v okoljih izven našega društva. Ljudje se počutijo izpostavljene, okarane in izločene, če ne morejo podati »pravega odgovora«: da seveda, se »zdravo prehranjujejo in zdravo rekreirajo«. Zato sem se odločila, da bom v letošnjih predprazničnih dneh kot svoje darilo poklanjala svoje znanje o zdravem življenju. Nevsiljivo bom priporočala zgolj in samo: eno ure zmerne hoje na dan. Ne potrebujem drugih daril. Moje darilo sebi bo zavest, da delam nekaj dobrega. ga moja velika družina, drage članice in člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije! Vesela sem da smo skupaj ustvarjali v letu 2009, vesela živim v pričakovanju skupnega ustvarjanja in druženja v letu 2010. Hvala vam za darila, ki ste mi jih v obliki člankov v reviji, predvsem pa idej za zdravo preživljanje prostega časa, prinašali vse preteklo leto. Upam, da smo s tem, ko smo ustvarjalci revije ta darila prinašali k vam domov, prinesli veselje v vaše življenje, pripomogli k vašemu boljšemu počutju, vam dali občutek, da nam ni vseeno za vas. Obljubljamo, da vam bomo to darilo s vso skrbnostjo in zavzetostjo prinašali tudi v naslednjem letu. V imenu uredništva in v svojem imenu vam želim mirne praznike, sreče in zdravja! Odpira. Donat Mg je zelo učinkovito naravno odvajalo. Zakaj? Zaradi bogate vsebnosti magnezijevega sulfata, ki na podlagi osmoze iz celic črevesne stene odtegne vodo. Posledično se volumen vsebine v črevesju poveča od 3-do 5-krat. Vsebina zato močneje pritisne na črevesno steno in izzove peristaltiko. Magnezij sam pa še dodatno draži črevesne hormone, ki peristaltiko okrepijo. Prednosti Donata Mg pred ostalimi odvajali je, da deluje vedno, je naraven in ne povzroča navajanja. Več informacij in stik z zdravnikom na www.donatmg.net. § ! i f i i i ! Dcfaf Za zdravlje! MAGNEZIJEV SULFAT IZ CELIC ČREVESNE STENE ODTEGNE VODO VSEBINA MOČNEJE PRITISNE NA ČREVESNO STENO VZPODBUDI PERISTALTIKO PRIPOROČAMO: * pp.— • i - ZJUTRAJ NA TEŠČE TOPLEGA 5 dcl ALI VEČ od 30° do 37° C DODATNO GA UŽIVAMO ZVEČER PRED SPANJEM 2-5 dcl od 23' do 25° C PIJEMO GA STALNO ALI S KRAJŠIMI PREKINITVAMI. Za srce • december 2009 4 ZA SRCE VSEBINA UVODNIK_ _ 3 Elizabeta Bobnar Najžer Pri nas doma NAS POGOVOR ___ 6 Josip TurkSvetozar Guček, častni član Društva za srce - 90-letnik AKTUALNO_ _ _ 8 Nataša Jan Varovalna živila že sedemnajsto leto nosijo znak srčka 10 Josip Turk Razgibana Ljubljana ZNANJE ZA SRCE _ 11 Aleš Blinc Poslušajmo notranjo uro 13 Kaj moramo vedeti o gripi SRČIKA___ 14 Učenke in učenci OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Lepa beseda lepo mesto najde NOVICE O ZDRAVJU _ NI GA ČEZ DOBER NASVET _ _ _ 17 Boris Cibic Srčno popuščanje S SRCEM V KUHINJI_ ___ 18 MarušaPavčičPrehranska dopolnila PREDSTAVLJAMO 20 Boris Cibic WPW (Wolff - Parkinson - White) ali prezgodnje vzburjenje SRCE IN SPORT 21 JanezPustovrh Priprava na tekaško smučarsko sezono IZLETNIŠKO SRCE_ _ _ 23 Željko Kozinc Po deželi desetega brata DRUŠTVENE NOVICE _ 26 Društvene novice 32 Napovednik dogodkov 16 Aleš Blinc Dobre novice Slabe novice KRIŽANKA- 34 Marjan Škvorc Letnik XVIII, številka 7, 15. december 2009, 1,60 EUR, ISSN 1318-2560 Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dunajska 65, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davčna številka: 87636484, M: http://www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer E: beti.bobnar@t-2.net Področni uredniki: Maruša Pavčič (S srcem v kuhinji), Bernarda Pinter (Srčika), Stanislav Pinter (Izletniško srce), Janez Pustovrh (Srce in šport) Člani uredništva: Josip Turk, Vlado Žlajpah, Nataša Jan Tajnica revije: Sabina Zorko Naslov uredništva: Za srce, Cigaletova 9, p. p. 4430 1001 Ljubljana • T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: Atelier IM, Breg 22, Ljubljana T: 01/24 11 930 • F: 01/24 11 939 Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana • T: 01/43 99 840 Računalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Knezov štradon 94, Ljubljana T: 01/42 01 200 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vključen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Snežne radosti. Foto: Igor Modic Revijo Za srce sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.« »Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« © Sanolabor Koßrt-z&zdrturjel član skupine Sandoz Dejavnost društva je podprla Mestna občina Ljubljana Nacionalni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju varovanja in krepitve zdravja z zdravim življenjskim slogom v letu 2009/2010 sofinancira Ministrstvo za zdravje RS na podlagi javnega razpisa (Uradni list RS, št. 28/2009 z dne 10.04.2009). Projekt »Nacionalni projekt Društva za zdravje srca in ožilja za promocijo pravilne in varne uporabe zdravil pri splošni slovenski populaciji« je na podlagi Javnega razpisa (Ur. list RS št. 9 z dne 06022009) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za srce • december 2009 CONTENTS and SUMMARIES 5 ZA SRCE EDITORIAL _ ___ 3 Elizabeta Bobnar Najžer In our home Our responsible editor wishes all our members and readers happy holidays and an even happier New Year. INTERVIEW ___ 6 Josip Turk Svetozar Guček, honorary member of the Slovenian heart association - 90th birthday Svetozar Guček is one of the founding members of our Association. He follows a lifestyle which we want as many people as possible to know of. For his whole life he HAS BEEN an active member of many different organizations in the fields of sports and recreation. Our association would like to wish him a happy birthday and thank him for all his contributions. ACTUALITIES_____ 8 Nataša Jan 17 years of safety foods label the "heart" The Slovenian Heart Association has, for the last 17 years, been marking healthy food products with a "heart" label. So far, 300 products carry it, of which 27 attained it in 2009. 10 Josip Turk An exercised Ljubljana On the 25th of October the city of Ljubljana organized its 14. annual "Ljubljana marathon". Thousands ran the several different tracks. 6000 kids and elementary schoolchildren, 4768 recreational runners, 5511 competitors for the 21 km run. The Grand Marathon (42 km) was completed by 113 women and 787 men. The Marathon is a special experience both for the competitors as well as for their supporters and spectators. KNOWLEDGE FOR THE HEART— _ 11 Aleš Blinc Let's listen to our internal clock Have you even wondered why we get sleepy in the evening even if we are sitting in a well-lit room? And how do we wake up in the morning even though the alarm is not set and the blinds are closed shut? We live our lives according to a rhythm dictated by our internal clock and the cycle of day and night. At around 6 AM our blood pressure rises, the level of adrenal gland hormones in our blood increases and our body prepares for the tasks of a new day. Both our mental and physical capacities are at their lowest between 2 Am and 5 AM. Physiological processes are optimal only when our internal clock is synchronized with the day and night cycle. This is why doctors advise even healthy people to limit their night life as it puts unnecessary stress on the organism. 13 What must we know about flu? This article extracts the signs of the new flu and the preventive measures. ROSEBUD _ ___ 14 Students of the OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem elementary school A nice word gets a nice spot In these festive December days let us give each other a great many nice words and write them in our greeting cards. In the last few years the habit of sending cards was largely replaced by various electronic means but to convey your wishes verbally or in handwriting still holds a charm of its own for both the sender and the recipient. We just need to take some extra time for the people who are special to us. NEWS_____ 16 Aleš Blinc Good news - Bad news The editor in chief serves the most up to date news concerning cardiovascular problems from home and abroad in every edition. THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE _ 17 Boris Cibic Heart failure One of the many answers to questions on our website. IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART ___ 18 Maruša Pavčič Food supplements Food supplements are food products designed to supplement our ordinary diets. They are a concentrated source of nutrients or other substances with nutritious value. They are designed to supplement our diets with substances that are necessary for a well balanced, healthy diet but which people do not consume enough due to bad eating habits. PRESENTING 20 Boris Cibic WPW (Wolff - Parkinson - White) or pre-excitation It's a heart condition that can only be diagnosed by the EKG. Named after Louis Wolff, Sir John Parkinson and Paul Dudley and commonly known as the WPW syndrome. THE HEART AND SPORTS___ 21 JanezPustovrh Preparations for the Cross Country skiing season Winter approaches and soon we will be able to pursue our love for winter sports. We used the time of autumn to get into peak condition which we can now use to our advantage in competitions, recreation or practice. A great way to get into shape for a new season of cross country skiing is walking with skiing or walking poles in a skiing fashion. THE EXCURSION HEART 23 Željko Kozinc Po deželi desetega brata There are a number of themed routes in Slovenia, dedicated to great persons from our history. One of them follows the spots of the Slovenian writer Josip Jurčič. 26 News 35 Calendar of events 38 Marjan Škvorc Crossword Dra ge članice, dragi člani, , / J /y f^^oj bo leto 2010 polno sreče, /., / /. . zadovoljit-va, veselja t'n ener J j , y r Srčno 20/0! Vodstvo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Uredništvo revije Za srce SODELOVALI SO Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš.; odgovorna urednica; Reinhard Brecko, podružnica za Koroško; prim. Boris Cibic, dr. med., namestnik glavnega urednika; Milan Golob, Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol., Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Željko Kozinc, Ljubljana; Stanko Kovačič; podružnica za Koroško; Tjaša Mišček, podružnica za severno Primorsko; Vladimir Ovnič, podružnica za Koroško; Maruša Pavčič, univ. dipl. inž., Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Bernarda Pinter, prof., OŠ Mengeš; prof. dr. Janez Pustovrh, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; Amadej Škibin, dr. med., podružnica Kras; Ljubislava Škibin, dr. med., podružnica Kras; Eta Val, podružnica za Slovensko Istro; prof. dr. Josip Turk, dr. med., častni predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Učenke in učenci OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, mentorica: Vanja Benk, in otroci iz skupine Sončki Vrtca Vodmat v Ljubljani, mentorica: Jana Pevec. Za srce • december 2009 6 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Svetozar Guček, častni član Društva za srce - 90-letnik Josip Turk _ Gospod Svetozar Guček bo 16. decembra 2009 star 90 let. Ob tej priložnosti bi ga želeli predstaviti predvsem kot enega od dejavnih članov našega Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Spomin mi seže v pomlad leta 1991, ko sem spremljal polete v Planici. V meni je takrat dozorevala želja, da ustanovimo društvo, ki bi ljudi navajalo k življenjskemu slogu, ki varuje zdravje. Prvo oporo sem našel v prim. Borisu Cibicu, dr. med., za uresničitev ideje pa smo potrebovali čim več uglednih podpornikov. Na ogled planiških poletov sem se odpravil s tekaškimi smučmi iz Kranjske Gore in na tribuni ob izteku uzrl gospoda Svetozarja Gučka. Poznal Svetozar Guček z nepogrešljivim metuljčkom in pričesko »na krtačo«. Posneto ob njegovi 80. obletnici. Za srce • december 2009 sem ga kot človeka, ki je s svojim življenjskim slogom udejanjal vse tisto, za kar smo želeli pridobiti čim več ljudi. Poznal sem ga tudi kot sodelavca v organizacijah, uveljavljenih na področju rekreativnih športov. Tovrstna organizacija je bil tudi turistični klub Skala. Člani so bili lahko le tisti, ki so omogočali njegovo delo z lastnim neposrednim vložkom. Klub je deloval na področjih fotografije, pisanja in plezanja. V areni Planice sem se spustil na klop, kjer je sedel gospod Guček. Predstavil sem mu načrte za preprečevanje epidemije bolezni srca in ožilja, s katero smo se srečevali zdravniki ob svojem delu na kardioloških oddelkih. Povabil sem ga, da bi se nam pridružil v snovanju društva, ki bi kot nevladna organizacija zastavilo prizadevanje za osveščanje ljudi, ter jih od slabih razvad usmerjala v zdrav življenjski slog. Brez odlašanja se je odzval mojemu vabilu. Postal je eden od ustanovnih članov Društva za srce, ki so s svojim ugledom in predvsem zgledom omogočili uresničitev želja in načrtov za organizacijo, ki je rasla iz meseca v mesec, iz leta v leto, ter pripomogla k zmanjševanju smrtnosti zaradi bolezni srca in žil. Gospod Svetozar Guček se je kot drugi otrok v družini rodil 16. decembra 1919 v Dvoru pri Žužemberku. Oče je prišel tja kot orožnik, mati je bila rojena v tistih krajih. Ker je bil oče večkrat službeno premeščen, je Svetozar v prvem življenjskem obdobju skupaj z družino spoznaval tudi druge kraje. Prvi in drugi razred osnovne šole je obiskoval v Žužemberku, tretji in četrti v Zagrebu, nižjo gimnazijo v Ljubljani. V Ljubljani je leta 1938 maturiral na trgovski akademiji in odšel na 9-mesečno služenje vojaškega roka. Ko je opravil to dolžnost, se je prijavil za službo na razpis Bratovske skladnice, to je Zdravstveno-pokojninskega zavarovanja rudarjev in metalurgov. Ko je prišel na predstavitev za službo, so Svetozar Guček je rad hodil na turno smučanje. S poti na Komno s sinom Alešem (viden le sinov nahrbtnik, saj je slednji fotografiral). (Foto: Aleš Guček) NAŠ POGOVOR 7 ZA SRCE Svetozar Guček kot sodnik na prireditvi smučanja po starem v Kranjski Gori leta 1996 (ob njem sin Aleš z maketo starodobnih smuči). mu po končanem razgovoru naročili, naj v nemškem jeziku napiše prošnjo. Nemščine se je naučil med šolanjem in je prošnjo napisal tako dobro, da so med mnogimi kandidati izbrali njega. V Bratovski skladnici je služboval do junija 1944, ko je bil zaradi sodelovanja z OF aretiran, poslan najprej v Dachau in po treh tednih karantene v taborišče v Leitmeritz na Češkem. Tam je 9. 5. 1945 dočakal svobodo. Življenjska pot ga je vodila preko Ministrstva za socialno skrbstvo do zastopstva prodaje avtomobilov Ford v podjetju Intercomerce. Deloval je v smučarski zvezi in se v njenem imenu leta 1978 udeležil kongresa FIS v Argentini. Svoj obisk je izkoristil tudi za raziskavo življenja našega rojaka Juana Benigarja (1883 - 1950) med Indijanci plemena Mapuče. Po njegovem gradivu je bil posnet film in predvajan na televiziji. Sodeloval je tudi v snovanju slovenskega smučarskega muzeja. Zbirko so iz hotela Špik v Martuljku prenesli v zimsko - športni oddelek v okviru muzeja v Tržiču. Gospod Guček je bil zaradi svoje družabnosti dobrodošel v vsaki družbi. S pričesko »na krtačko« in metuljčkom za vratom nas je znal zabavati s številnimi smešnicami, povedanimi v izvirnem dialektu. Spomnim se ene ribniške. Ribničana so vprašali, kakšna je pri njih navada glede mrliča. Ali ga nesejo iz hiše najprej z glavo in potem z nogami ali obratno? Ribničan je odgovoril: »Ja, pri nas ga nesemo ven kar celega, ni navade, da bi ga prerezali«. Pa še ena zagorska. Dudeka so vprašali, zakaj tako žalostno gleda? Pa je odgovoril: »Kaj ne bi bil žalosten, ko pa našega dobrega predsednika nazivamo z imenom Tuđman«. »Dobro, kaj pa ti predlagaš?« »Jaz predlagam, da ga ne bi klicali Tuđman, temveč doberman.« Gospod Guček je znal družbo zabavati tudi z igranjem orglic. S svojimi spretnimi rokami je izdeloval domiselne spominke, ki jih je podarjal prijateljem. Čas beži vsem, tudi g. Gučku. Želimo mu, naj mu bo usoda v tem obdobju čim bolj naklonjena, mu prizanese s hudim in nakloni še kaj dobrega. Vse najboljše! ¥ Na strehi Koče pod Bogatinom (Foto: Aleš Guček). Prostovoljci -vabljeni v srčno družbo Društvo za zdravje srca in ožilja vabi k sodelovanju prostovoljke in prostovoljce za delo na terenu: meritve krvi, krvnega tlaka, podajanje informacij o delu društva, pridobivanje novih članov. Vključite se v družbo srčnih, spoznajte nove prijatelje in jih povabite, naj se nam pridružijo! Dodatne informacije: 01/234 75 55, E: drustvo.zasrce@siol.net, drustvo-zasrce@siol.net Za srce • december 2009 8 ZA SRCE AKTUALNO Varovalna živila že sedemnajsto leto nosijo znak srčka Nataša Jan_ Društvo za zdravje srca že sedemnajst let označuje ustrezne živilske izdelke z znakom »srčka«, ki je letos zaradi spremenjene zakonodaje izgubil pod njim napisan slogan »VARUJE ZDRAVJE«. Z letošnjim junijem je namreč stopila v veljavo Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Kljub temu znak ostaja prepoznaven, saj se je že globoko zakoreninil v slovenskem prostoru. S srčkom je označenih že več kot 300 živilskih izdelkov, samo letos se jim je pridružilo kar 27 novih. Kaj zagotavlja znak »srčka« na posameznem živilskem izdelku? Ustrezno živilo mora podjetje, ki je znak pridobilo, označiti z znakom »srčka« in pod njim napisati lastnost-i, zaradi katere-ih je živilo pridobilo znak (malo maščob, malo nasičenih maščob, veliko prehranske vlaknine idr.). V tabeli osnovnih hranil mora navesti tudi vsebnost teh parametrov. Z znakom so lahko označeni samo pakirani živilski izdelki, na katerih je možna oznaka na deklaraciji. Pakiranje omogoča tudi pravilno kontrolo in sledljivost izdelka. Društvo za zdravje srca in ožilja vsako leto izvede nenapovedano kontrolo varovalnih živil. Predstavnik komisije kupi posamezno živilo kot potrošnik v prosti prodaji, društvo ga nato odda v analizo v laboratorij Inštituta za varovanj e zdravja. V primeru, da živilo odstopa od določenega normativa, mora lastnik znaka v roku 2 mesecev zagotoviti ponovno ustreznost varovalnega živila, sicer izgubi pravico do uporabe znaka pri takšnem, neustreznem živilu. VARUJE ZDRAVJE Dosedanja podoba »srčka« Znak »srčka« je lahko naš vodnik pri nakupih živil v trgovinah Komisija za podeljevanje pravice do uporabe znaka varovalnih živil je skupaj z društvom ustvarila trdne temelje za označevanje. Vseskozi je sledila smernicam zakonodaje in spremembam v prehranskih priporočilih. Temu primerno se je prilagajal Pravilnik za podeljevanje pravice do uporabe znaka in normativ za ocenjevanje živil. Komisijo je do letošnjega poletja vodil prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med., ki ga, žal, ni več med nami. Skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije je širil bistvo tega znaka - promocijo zdravih prehranskih navad ljudi. Varovalna živila so društvu v pomoč pri spodbujanju ljudi k pridobitvi zdravega življenjskega sloga, k zdravemu in priporočljivemu načinu vsakdanje prehrane. Nova podoba »srčka« Oznaka »srčka« nam sporoča, da pakirano živilo vsebuje nizko vsebnost maščob, nasičenih maščob, soli, sladkorja, ima nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin. Z njim označen polnovredni kruh, testenine in pecivo, različne vrste müslij ev ter vložena zelenjava vsebujejo veliko prehranske vlaknine, ribe, mesni in mlečni izdelki imajo nizko vsebnost maščobe in nasičenih maščob, ustrezna olja imajo ugodno sestavo maščobnih kislin. Nepravilna prehrana je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Znak »srčka« je zaradi tega postal vodnik pri nakupih živil v trgovinah, kar je do danes dokazalo že nekaj raziskav v slovenski javnosti. Po podatkih izvedene raziskave Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri 1.000 udeležencih dejavnosti društva znak pozna 77 % vprašanih. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da se kar 58,3 % ljudi zaveda, da so pri njih potrebne spremembe načina prehrane, le 27,1 % ljudi meni, da se prehranjuje na zdrav, priporočljiv način, in 14,6 % ne razmišlja o svojem načinu prehrane. Pri izbiri surovin za pripravo hrane si torej pomagajmo z varovalnimi živili - na policah v trgovini poiščemo srček, ki jih označuje. Predstavnike teh živil iščemo med polnovrednim kruhom, pecivom in testeninami, müsliji, vloženo zelenjavo, posnetim mlekom in mlečnimi izdelki iz posnetega mleka, nemastnim mesom in mesnimi izdelki (predvsem iz piščančjega, puranjega, kunčjega, pa tudi telečjega in govejega mesa), ribami, pa tudi med olji (oljčno, sončnično, repično, laneno, mandljevo,...). Iz teh varovalnih živil si pripravimo jed na način, ki bo ugodne lastnosti živil, ki jo sestavljajo, tudi ohranila. Ne bomo cvrli in pekli na velikih temperaturah, več bomo dušili, kuhali, kuhali v pari, v mikrovalovni pečici, pekli v pečici, pripravljali hrano na žaru, z načini, ki ne zahtevajo dodatne uporabe maščob (v posodah, v katere za pripravo ni treba zlivati velikih količin maščob - posode Za srce • december 2009 AKTUALNO 9 ZA SRCE iz teflona, titana, AMC, Zepter). Pri pripravi jedi bomo uporabili zelo malo soli, saj prekomerno uživanje soli poveča možnost za zvišanje krvnega tlaka. Veliko soli je v nekaterih živilih: mesne konzerve, paštete, klobase, jušne kocke, juhe iz vrečke, namazi, slani prigrizki, zato se jim skušamo izogibati. Bodimo zasvojeni z zdravim načinom prehrane Velikokrat se izkaže, da se zavedamo napak, ki jih delamo - ne le pri načinu prehranjevanja - pa jih kljub temu ne uspemo odpraviti. Mnogih k spremembi ne prepričajo niti težave z zdravjem, ko se pojavijo. Ugodje, ki jim ga dajejo drobni, a redno ponavljajoči se »prekrški« odtehta njihove negativne posledice, ki se odražajo na poslabšanju zdravja. Ko osvojimo glavna pravila zdrave, priporočljive prehrane, jo počasi vključimo v naš vsakdan. Zdrava prehrana nas bo pričela navdajati z zadovoljstvom. Na začetku bomo zavestno načrtovali naše prehranjevanje - kaj in kdaj bomo jedli, kmalu pa se bomo privadili na nov način. Občasno si bomo seveda še vedno izbrali obrok »hitre hrane«, na primer, pico, hamburger, dunajski zrezek, pommes frittes, in Kuhana živila so bolj zdrava prigrizek, na primer, čips, čokolado, torto in druge slaščice. Preko dneva pa bomo pojedli 5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja ter med njimi dopoldanska in popoldanska malica). Jedi bomo pripravili iz več vrst kakovostnih živil. Čim več naj jih sestavljajo živila z veliko beljakovin, kot so ribe in meso (z mesa odstranimo vso vidno maščobo), ki nam dajejo tudi večji občutek sitosti. Mesa in mesnih izdelkov ni potrebno uživati vsak dan, od dva do trikrat na teden bo dovolj. Nadomestimo ju z ribo ali stročnicami (soja, fižol, grah in podobno). Dodamo jim jedi iz polnovrednih žitnih zrn (testenin ali kruh iz polnovredne moke) ali pa neprečiščenega riža, kuhane in surove zelenjave. Privoščimo si tudi veliko sadja na vse načine - surovega, kuhanega, pečenega, sušenega. Pomembno je, da bomo čez dan popili dovolj tekočine, in se pri tem izogibali sladkim pijačam, ter se odžejali raje z vodo, nesladkanim čajem in občasno tudi s sadnimi sokovi (100 % sadni delež). In ne pozabimo - uživajmo ob hrani, sami ali v družbi. Polnovredna živila O v ¥M f1 ;.: ,11 F;l JA SLOVENIJE www.luiefij-Ti.^i s V i" o' av . 35 praznična srečka \ glavni dobitek je 25*000 EUR 10 ZA SRCE AKTUALNO Razgibana Ljubljana 14. ljubljanskemu maratonu na rob Josip Turk _ K pisanju teh vrstic me je spodbudilo posebno počutje, ki sem ga doživljal ob sprehodu po Ljubljani v soboto, 24., še posebej pa v nedeljo, 25. oktobra. Posebno počutje mi je vzbudilo vrvenje po ljubljanskih ulicah. Napovedovalo je veliki tek, 14. ljubljanski maraton. O njem so že mesece vnaprej pisali časopisi, poročala sta radio in televizija, k udeležbi so vabili transparenti. Napovedi sem sprejemal zgolj kot ena v množici obvestil, ki sem jih tudi sicer navajen sprejemati. Da pa se dogaja nekaj posebnega, sem spoznal na nedeljsko jutro, 25. oktobra. Iz običajne ljubljanske jutranje megle se je začelo kazati sonce. Na ulicah smo, kljub hladu, že od osmih zjutraj srečevali številne, za tek pripravljene ljudi, oblečene v kratke hlače in majice, obute v tekaške copate. Nekateri so se ogrevali s hojo na Ljubljanski grad in s pospešeno hojo po ulicah. V soboto je bil tek za cicibane, otroke in mladino osnovnih šol. Bilo jih je okoli 6.000. Cicibani in nižješolci so tekli na 700 metrov, učenke in učenci 3, 4 in 5 razredov na 1.500 metrov, od 6. do 9. razreda na 2.100 metrov. Cicibani, stari 3, 4, 5 let so hodili po nekaj deset metrov dolgi progi brez staršev. Otro ci so s svojim obnašanjem dali vedeti, da doživljajo nekaj posebnega, enako starši ob njih, pa tudi babice in dedki. Lotevala se jih je napetost, pričakujoč, da se z vložkom njihovega truda dogaja nekaj nevsakdanjega. In potem je prišla nedelja, ko je vse postalo še bolj zares. Iz vež ljublj anskih hiš in iz avtomobilov najrazličnejših registracij, poleg slovenskih tudi hrvaških, italijanskih in avstrijskih, so se začeli vsipati za tek oblečeni ljudje vseh starosti, ženske in moški, in se pomikati proti startu na Šubičevi ulici. Ob 8.30 je na progi, dolgi 10 kilometrov, startalo 4.768 rekreativcev, od tega 2.190 moških in 2.578 žensk. Najhitrejši med moškimi je bil Boštjan Buč z rezultatom 29:03 minut, med ženskami pa Irena Vižintin, ki je pretekla progo v 34:46 minute. Ob 10.30 jih je na Šubičevi ulici na začetno skupno progo za enaindvajset in dvainštirideset kilometrov stopilo 6.411. Večina, 5.511, se jih je odločilo za 21 kilometrov. Ti so po opravljenem krogu končali svoj nastop. Od tega je bilo moških 3.989, žensk 1.522. Ni pa bilo malo junakov, ki so se odločili teči 42 kilometrov, to je veliki maraton. 787 moških in 113 žensk. Ti so morali odrejeni krog 21 kilometrov preteči dvakrat. Cilj za oboje je bil na Trgu republike. doživljanje, pa tudi doživljanje deset tisoč gledalcev, ki so se razporedili na obeh straneh proge. Vsi so čutili nekaj posebnega. Napetost pozitivnega stresa tekačev pred začetnim startnim strelom in samega napora med tekom, se je na nek način prenašala tudi na gledalce, še posebej na tiste, ki so spremljali svoje znance, prijatelje ali bližnje. Po prečkanju ciljne črte je tekače prevzelo zadovoljstvo, ki je sledilo sprostitvi po opravljenem naporu. Sprostitev, ki jo poznamo, ko se zaključi izpolnitev izziva. Zadovoljstvo se je preselilo tudi med gledalce in na ljubljanske ulice prineslo občutek nečesa posebnega. Sam sem bil ob njem ne le zadovoljen, temveč kar ganjen. Maraton je bil tudi primer medsebojne solidarnosti in pomoči. Zmagovalki velikega maratona, ki je progo pretekla v času 2:25:24, Kenijki Caroline Cheptonui Kilel, je, na primer, pomagal njen mož, ki je z njo tekel prvih trideset kilometrov. Najhitrejši moški velikega maratona, William Biama, je dosegel čas 2:10:12. Najhitrejši moški malega maratona, Mitja Kosovelj, je dosegel čas 1:07:33; najhitrejša ženska, Lucija Krkoč, pa 1:18:29. Namen tega sestavka ni poročati športnih izidov na običajen način, s točnimi razdaljami in časi. Je poskus predstaviti posebno vzdušje, ki je spremljalo ta mega športni in rekreativni dogodek. Ko sem spremljal vrvež na ljubljanskih ulicah in trgih v času maratona, sem se spominjal vrveža, ki ga na ljubljanskih ulicah doživljamo ob posebnih dogodkih, na primer ob slovesu od starega leta. Okoli Prešernovega trga so tedaj razporejeni reševalni avtomobili, da lahko odpeljejo tiste, ki so si veselo vzdušje skušali pričarati s preveč alkohola, pa tudi drog in drugih strupov. Pločniki, polni črepinj in sledov bruhanja ter uriniranja, so tedaj priče drugačnih naporov, kot je tek ob priložnosti maratona. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v okviru svojega delovanja poudarja tisto, kar zdravju koristi, in kar smo lahko zaznavali 24. in 25. oktobra letos. Tudi tokrat pa ne smemo izpustiti priložnosti za graj o vzdušja, ki ga lahko pričakujemo na Silvestrovo. Naj bo vzdušje za Silvestrovo manj obteženo z vsem tistim, kar prinesejo alkohol, droga in hrup. V svoja srca raje vnesimo duh, ki je prežemal Ljubljano med maratonom, ter se srčno poslovimo od starega leta. Lepota našega mesta in ljudi, ki živimo v njem je vredna, da se zanjo potrudimo vsi. Bodimo zadovoljni Težko je z besedami opisati njihovo Maraton - podobni prizori so povsod po svetu tako med praznovanjem kot po njem. ¥ Za srce • december 2009 ZNANJE ZA SRCE 11 ZA SRCE Poslušajmo notranjo uro Aleš Blinc Ste se kdaj vprašali, zakaj ponoči postanemo zaspani, tudi če sedimo v dobro osvetljenem prostoru, in zakaj se zjutraj zbudimo, tudi če je budilka izklopljena, in so zavese povsem zagrnjene? Naša življenja potekajo v ritmu, ki ga narekuje usklajeno delovanje notranje ure telesa z menjavanjem dneva in noči. Okrog 6. ure zjutraj se nam poveča krvni tlak, v krvi se poveča raven hormonov nadledvične žleze in telo se pripravi na napore prihajajočega dne. Naše sposobnosti, ne zgolj telesne, pač pa tudi duševne, so najmanjše med drugo in peto uro zjutraj. Prostovoljci so v teh zgodnjih jutranjih urah tako slabo reševali matematične naloge, kot bi bili podnevi pod vplivom alkohola. Ne preseneča torej, da je ponoči nevarnost prometnih in industrijskih nesreč mnogo večja kot podnevi. Iz generacije v generacijo starši opozarjajo svoje otroke, da je podnevi čas za dejavnost, ponoči pa čas za počitek. Otroci seveda komaj čakajo, da postanejo najstniki, ki ob koncu tedna prekršijo pravila staršev, in v družbi vrstnikov ob bučni glasbi ostanejo budni do zgodnih jutranjih ur. Študentsko nočno življenje še močneje pretrga povezavo med ritmom spanja in dela ter ritmom dneva in noči. Ponočevanje je manj zabavno, ko ne gre več za svobodno izbiro bohemskega življenjskega sloga, temveč za delo v nočni izmeni. Medicinske sestre v bolnišnicah vsak tretji teden prebedijo noči ob bolniških posteljah, nočno delo pa opravljajo tudi varnostniki, policisti, gasilci, taksisti, vozniki reševalnih vozil, čedalje manj pa delavci v proizvodnji. Nekoč so menili, da je prilagoditev na nočno delo le stvar discipline, danes pa vemo, da bedenje ponoči moti delovanje notranje ure telesa, ki uravnava številne fiziološke procese. Notranjo uro imajo skoraj vsi živi organizmi, vključno z rastlinami. Delovanje notranje ure temelji na ritmični dejavnosti posebnih genov, ki so si med seboj presenetljivo podobni, naj gre za vinsko mušico, miško ali človeka. Znanstveniki menijo, da so imeli že v pradavnini organizmi z dobro delujočo notranjo uro prednost pri rasti in razmnoževanju, saj so bili sposobni pravilno napovedati čas sončnega vzhoda in zahoda ter prilagoditi svojo dejavnost času, ko je bila na razpolago sončna svetloba. Pri človeku opravljajo vlogo osrednje notranje ure živčne celice v suprakiazmalnem jedru hipotalamusa, kjer je ritmično delovanje »genov notranje ure« še posebej močno izraženo, tako da suprakiazmalno jedro preko svojih povezav z ostalimi deli telesa koordinira ritem budnosti in spanja, prehranjevanja ter številne presnovne procese. S poskusi, pri katerih so prostovoljci dolgo časa živeli v podzemnih jamah, brez vsakega stika z dnevno svetlobo, so dokazali, da je naša osrednja ura naravnana na približno 25-urni cikel. To je sprožilo ugibanja, ali se je Zemlja v davni preteklosti vrtela okoli svoje osi nekoliko počasneje kot danes. Na to vprašanje ni mogoče zanesljivo odgovoriti, vemo pa, da je za uspešno usklajevanje notranje ure s 24-urnim ritmom dneva in noči potreben vsakodnevni stik z dnevno svetlobo, ki je kmalu po zori 50- krat močnejša od umetne svetlobe v naših stanovanjih, opoldne pa kar od 500 do 1000- krat močnejša. Celice notranje ure v suprakiaz-malnem jedru so povezane s čutnicami v očesni mrežnici, ki jim sporočajo jakost svetlobe, ki smo ji izpostavljeni. Kadar z letalom potujemo v drug časovni pas, potrebujemo približno teden dni, da notranjo uro uskladimo s tamkajšnjim dnevno- nočnim ritmom. Podobno velja za čas ob prehodu z letnega na zimski čas in obratno, čeprav gre zgolj za premik ene ure. Sinhronizacijo notranje ure z dnevno-nočnim ritmom lahko pospešimo z večernim zaužitjem melatonina, ki ga je v nekaterih državah mogoče kupiti v prosti prodaji kot prehranski nadomestek, naše telo pa ga pospešeno proizvaja pred spanjem pod vplivom notranje suprakiazmalno jedro hipotalamusa Sedež notranje ure v telesu je v živčnih celicah suprakiazmalnega jedra hipotalamusa, ki so povezane z očesno mrežnico in z žlezami z notranjim izločanjem. (Povzeto po spletni strani Fundacije Dana, ki širi znanje o možganih, www.dana.org/news/cerebrum/ detail.aspx?id=1240). ure v suprakiazmalnem jedru. Uživanje alkohola in zdravil proti depresiji zavira prilagajanje notranje ure na dnevno-nočni ritem. Fiziološki procesi potekajo optimalno le takrat, ko je delovanje notranje ure telesa usklajeno z dnevno-nočnim ritmom. Osebe, ki opravljajo izmensko nočno delo, imajo za približno 40 % večje tveganje za razvoj bolezni srca in žilja kot njihovi vrstniki, ki delajo le podnevi. Bolezenski zapleti se pojavljajo vse pogosteje, čim dlje traja izpostavljenost nočnemu delu. Glavni krivec za razvoj srčnih in žilnih bolezni pri izmenskih nočnih delavcih so presnovne posledice motenega dnevno-nočnega ritma, žal pa se pogosto pridružujejo tudi škodljivi vplivi klasičnih dejavnikov tveganja. Delavci in delavke, ki opravljajo izmensko nočno delo, so v primerjavi z osebami, ki delajo podnevi, v povprečju slabše izobraženi, imajo nižji družbe-no-ekonomski status, pogosteje kadijo, se nezdravo prehranjujejo, pogosteje prekomerno uživajo alkohol, se ne gibljejo dovolj, so Za srce • december 2009 12 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE izpostavljeni kroničnemu stresu in so nezadovoljni s kakovostjo svojega življenja. Izmensko nočno delo je povezano s pogostimi motnjami spanja, arterijsko hipertenzijo, moteno presnovo maščob in glukoze, povečano telesno težo in pospešeno aterosklerozo, ki se klinično kaže kot povečana pogostost srčnega infarkta in nekoliko povečana pogostost ishemične možganske kapi. Zakaj se izmenski delavci ne prilagodijo na nočno delo, tako da preprosto prestavijo svojo notranjo uro za 12 ur? Odgovora sta dva. Prvič, redko kdo dela samo ponoči. Večinoma gre za menjavanje dnevne, popoldanske in nočne izmene, tako da telo težko sledi stalnemu menjavanju delovnega ritma. Drugič, notranja ura se usklajuje z dnevno svetlobo, ki je od 50 do 1000-krat močnejša od umetne svetlobe, ki so ji delavci izpostavljeni ponoči. Zanimivo je, da imajo podobne težave kot nočni delavci tudi astronavti, ki na vesoljskih plovilih hitro krožijo okoli Zemlje in so izpostavljeni sončni svetlobi v nefiziološko hitrem ritmu. Ob neusklajenosti notranje ure z dnevno-nočnim ritmom se zmanjša »učinkovitost« spanja, ki je opredeljena kot odstotek prespanega časa med ležanjem v postelji. Spanje podnevi torej ne more v celoti nadomestiti spanja ponoči. Nočno delo zmanjšuje fiziološko znižanje krvnega tlaka med spanjem in povečuje srednji arterijski tlak. Osebe, pri katerih se krvni tlak ponoči ne zniža za najmanj 10 %, imajo pogostejše okvare srca, žilja in ledvic kot njihovi vrstniki s primernim dnevno- nočnim ritmom krvnega tlaka. Zdravi prostovoljci imajo v fazi največjega, 12- urnega premika cikla budnosti in spanja glede na svojo notranjo uro v povprečju za 3 mmHg višji arterijski tlak kot v običajnih pogojih, pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo pa so spremembe krvnega tlaka ob motenem delovanju notranje ure še izrazitejše in bolj škodljive. Pri izmenskih nočnih delavcih opisujejo povečano raven plazem-skih trigliceridov in holesterola LDL ter moteno presnovo glukoze. Gre za slabšo odzivnost na inzulin, ki jo pojasnjujejo z zmanjšano ravnijo leptina. Leptin je beljakovinski hormon iz maščevja, ki signalizira sitost, v telesu povečuje nastajanje in oddajanje toplote in se vpleta v številne presnovne poti. Po nočnem obroku hrane se v obliki toplote sprosti za tretjino manj energije kot pri povsem enakem obroku hrane podnevi. Spremenjen presnovni odziv na zaužitje hrane ponoči torej vodi v presnovni sindrom, povečanje telesne teže in pospešeno aterosklerozo. Do zmanjšanja ravni leptina in povečanja ravni njemu nasprotno delujočega hormona grelina prihaja tudi pri pomanjkanju spanja, ki je v sodobni družbi zelo pogosto in praviloma sploh ni povezano z izmenskim delom. Obstajajo številna priporočila, kako omiliti škodljive posledice izmenskega nočnega dela z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in vzdrževanjem družabnih stikov, ni pa podatkov o učinkovitosti teh priporočil. Sodobna družba se nočnemu delu ne more več v celoti odpovedati, vsekakor pa ga je potrebno omejiti na najmanjšo možno mero, ki še zagotavlja normalno delovanje zdravstva, policije in varnostnih služb. Nočno delo ni primerno za osebe z boleznimi srca in žilja. Tudi zdravim ljudem svetujemo čim manj ponočevanja, saj z njim po nepotrebnem obremenjujejo svoj organizem. Nočni počitek, ki naj bi za odrasle ne bil krajši od 7 ur, je za zdravje enako pomemben kot zdrava prehrana in redno gibanje. Bedenje do zgodnjih jutranjih ur, kot je navada za Silvestrovo v pričakovanju Novega leta, naj bo izjema, ne pravilo. ¥ Nagradna akcija - člani pridobivajo nove člane Spoštovane članice in člani! Skupaj smo močnejši, skupaj lahko premagamo še več ovir. Zato se je vodstvo društva odločilo za nagradno akcijo »Člani pridobivajo nove člane«. Vsak član, ki bo v letu dni pridobil deset ali več novih članov, se bo potegoval za lepe nagrade. Na obrazec pristopne izjave, ki je dostopen tudi na spletni strani in na sedežu društva, v ustrezno okence vpišite svoje ime in obrazec, seveda izpolnjen, oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. Pristopna izjava Podpisani/a želim postati član/ica Društva za zdravje srca in ožilja Izjavljam, da dovoljujem organom, funkcionarjem in delavcem društva uporabljati in obdelovati moje/naše osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Obkroži: a) članarina: 13 € b) družinska članarina: 17€ V primeru, da želite postati član kot posameznik: Ime in priimek:_ Rojstni datum: _ Poklic:_ Ulica/cesta/naselje: _ Kraj in poštna številka: Telefon:_ V primeru, da želite včlaniti tudi družinske člane, vpišite tudi njihove podatke: Ime in priimek:_ Rojstni datum:_ Poklic:_ Ime in priimek:_ Rojstni datum:_ Poklic:_ V Dne _ Podpis PROSIMO, IZPOLNITE PRISTOPNO IZJAVO V VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Ime in priimek: _ Rojstni datum: _ Poklic:_ Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja, Cigaletova 9, p.p. 4430, 1001 Ljubljana. Po pošti boste prejeli položnico za plačilo. Po plačilu prejmete člansko izkaznico. Za družinsko članarino se lahko odloči družina z najmanj dvema in največ štirimi družinskimi člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Vsak član prejme člansko izkaznico, družina pa prejema samo en izvod revije »Za srce«. Član, ki je pridobil novega člana: _ Za srce • december 2009 ZNANJE ZA SRCE 13 ZA SRCE Kaj moramo vedeti o gripi Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Približno tri dni po okužbi z virusom influence se pojavijo bolezenski znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Gripa ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni, kot so srčno popuščanje ali dihalna stiska. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se tudi umrljivost. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašlj anju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust. Kako se obvarujemo gripe Vzdrževati moramo dobro telesno kondicijo, se veliko gibati na svežem zraku in uživati zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave. V mesecih, ko je okužb dihal veliko, se kolikor se le da izogibamo javnih zaprtih prostorov in si večkrat skrbno umijemo (ali razkužimo) roke, da ne zanesemo virusa influence in tudi drugih mikroorganizmov v lastna dihala. Najbolj učinkovita zaščita pred gripo pa je cepljenje. Pri nas s cepljenjem začnemo v novembru. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, nekatere bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi, ter za majhne otroke, stare od 6 do 23 mesecev. Cepljenje priporočamo družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov, da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega priporočamo cepljenje tudi družinskim članom majhnih otrok. Ali naj se sredi zime še cepimo proti gripi? Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne prične število obolelih z gripo upadati. Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni. Zakaj se moramo cepiti proti gripi vsako leto? Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto. Prirejeno po spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=572) Vsak dan naredi veliko za zdravo srce in ožilje. Alpsko mleko z OMEGA 3 maščobnimi Vsak dan Jà naredi veliko " MVM _._.____LJUBLJANSKE ALPSKO mlekO MLEKARNE www.alpskomleko.si Za srce • december 2009 14 ZA SRCE SRČIKA beSed^U lepo ^^esto najde V prazničnih dneh meseca decembra si poklonimo veliko prijaznih besed ali pa jih zapišemo v voščilnice. Zadnja leta te lepe navade pogosto zamenjajo kratka sporočila po elektronskih pripomočkih, vendar izrečena beseda ali napisana v voščilnico pomeni nekaj več, je posebna pozornost pošiljatelja in veselje prejemnika. Vzeti si je treba le malo več časa za dragocene reči in za ljudi. To je beseda, za katero te nihče ne krega, če jo izgovoriš. Jaz sem jo enkrat slišala na morju, ko smo šli na sladoled. Lepe besede so vse, ki na TV ne naredijo piiiiiiiiiiii. Pri grdih pa tako naredi. Meni je najlepša beseda mamica, ker jo imam rad. Če ti kdo reče kaj takega, da ti postane lepo v srčku. Če v vrtcu govoriš lepe besede, se prijatelji želijo s tabo igrati. Če je veliko lepih besed v filmu, moja mamica joka. Lepa beseda je vsaka beseda, ki nas razveseli. Lepo besedo si rečeta dva, ki se imata rada. Lepo besedo reče oči, ko pride domov in ga počakamo na dvorišču in ga stiskamo. Lepo besedo rečem mamici, ko me zvečer v postelji pokrije. Odgovore so povedali otroci skupine Sončki Vodmat /^jo novem letu se ljudje obdarujemo. Lepo darilo je tudi beseda, če je prava. In prave besede so tiste, ki svojo silo uporabijo za dobro, so iskrene in nas ne prizadenejo. Takšne besede najdejo mesto v našem srcu in rojevajo dragocena prijateljstva. Klara Pavleković, 9. r. epa beseda je tista prava, ki nas osrečuje in zabava. Zato zapomnimo si vsi in bodimo prijazni do ljudi. Premislimo, preden kaj nepremišljenega izrečemo, da bližnjih ne prizadenemo. Lepo besedo bo vsakdo rad sprejel in jo bo še dolgo v srcu imel. Če vsi bi na tem svetu prave besede uporabili, lahko bi naš planet na bolje spremenili. Ksenija Strmčnik, 7. r. /f/aboji sreče, veselja, zdravja in ener-^^ gije naj se nikoli ne izpraznijo. Podarite lep trenutek z lepo besedo tistim, ki jim ta trenutek vaše pozornosti pomeni sončni žarek v njihovem življenju. Rok Bačnar, 7. r. c//Oo nekdo nad tabo zakriči in z v mrkim obrazom približa se ti, takrat se ti zdi, da cel svet podira se ti. Ko nekdo ti lepo razloži, kaj narobe naredil si, spet sonce sije ti. Gaja Šipek, 7. r. e se jeziš in kričiš, nihče ti ne ustreže, ^^ nihče se v tvoje vajeti ne vpreže. Ni lepo, če kdo te ujezi. Poprosi ga, da gresta složno na skupno pot. Vse se uredi, če znamo lepe besede uporabljati in smo prijatelji. Na lep način se daleč pride. Tara Ledinek, 7. r. isti Nekdo, ki ti pišem zdaj, rad bi ti —prijazno in z lepo besedo povedal, da ima vsako življenje namen in nikoli se ne vdaj brez razloga! Bodi, kdor si, oziraj se naokrog, kajti slej ko prej boš videl, da se ne vrtiš ti okoli življenja, ampak življenje okoli tebe. Zato bodi prijazen do njega. Lenart Zih, 8. r. OOšči/O v ti