Poitalna paviallraoa. Strokovni list m povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem", List izhaja 25. vsakega meseca. Za člane v,.Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6 —. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3 50, četrtletno D 2"—; posamezne številke — 1 Din. =.—■■■ Cena inseratom: '/« strani D 2'— vključno davek. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta itev. 16. - ■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-■ r seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■—==*= o= Št. 12. V Ljubljani, 25. decembra 1922. Leto IX. Pogled^na leto 1922. Treba ba napraviti bilanco za prete* čeno leto, a odkrito povedano, da nič kaj z veseljem ne gledamo nazaj na to letno dobo. ker je v obče opazovati poslabše-vanje v gostilničarski stroki. Nekateri posamni obrati si dobro po* magajo, a v splošnem pa se čujejo le tož* be o slabih kupčijah. Nekoliko zboljška ponekod je napra* vil vsesokolski zlet, ker se je veliko tujega življa razšlo po naših letoviščnih kra* jih. Opaža se precejšnje pomanjkanje de* narja, slabe plače, draginja vsega ima za posledico, da ostane poedincu le malo za pijačo, ker je srečen, če mu ne manjka za jedi, pijačo se bo v doglednem času že moralo prištevati k luksusnetn blagu. Si* cer se je v Avstriji med vojno dosledno povdarjalo, da vino ni neobhodno potrebno živilo in se s tem pobijalo, da spadajo vina po zakonu o pobijanju draginje, -ozir. pod kazenska določila proti navijalcem cen. Zdi se nam nepravilno, da preganjajo sodišča nekatemike radi previsokih cen vina. Mi bi nasvetovali, da se povspemo k delovanju na to, da je vinti luksus in ni* kako neobhodno potrebno živilo, marveč le nekako okrepčilo, brez kojega pa se tu* di živi, da bi s tem oteli svoje tovariše sodnega preganjanja. Z ozirom na pošto* panje raznih protialkoholnih družb bi sc moglo z lahkoto uveljaviti, da se priglasi saj boljša močna špecijalna vina za luksus, a ne samo ona v buteljkah, marveč tudi taka, ki se prosto točijo. Pri tej točki se je treba še malo pomuditi. V uradnem listu čitamo namreč v zadnjem času prav pogosto obsodbe go* stilničarjevJ radi navijanja cen pri vinu, reči pa moramo, da se čudimo, kako to mogoče ko je vendar danes že stokrat ugotovljena reč, da mora gostilničar na nakupno ceno za voznino, režije, davek, posodo, kalo in čisti zaslužek došteti po oddaljenosti in vrsti obrata 50 do 60 Ako se je plačalo vinski mlošt po K 18, ni prodajna cena po K 28 z ozirom na veliki odpadek pri moštu prav nič pretirana. Kako se pride do takih obsodb nam ni umljivo, ali ne zaslišavajo sodišča ni* kakih izvedencev? Bruto dobiček v gostilničarski stroki mora najmanj znašati 50% na nakupno ce* no in sicer 30 do 35% za nabavne stroške in režije t. j. potovanja v vinograde, vozovi, napitnine, delavstvo, kalo, godlja, gu* bitek pri pretakanju, užitnina, občinske doklade, najemnina, razsvetljava], kurja* va, plače uslužbenstvu, hrana za osobje, bolniška blagajna za osobje, novoletna darila, zadružni izdatki, časniki, tiskovine, izguba pri dolžnikih vseh, vrst davki, zavarovalnina, poprava in obnova inven* tarja, posoda, dokup posode, perilo, ob* raba in izguba tega in končno obresti investiranega kapitala. Normalni državljanski dobiček pa mora znašati dandanes pri teh velikan* skih draginjah življenskih potrebščin, ob* lačila itd. za tistega, ki od obrti živi, 20 do 25%, seveda ni kalkulacija za vse obrate enaka. Navadni gostilničar ima manj* še režijske stroške kakor pa fin hotelir ali restavrater, istotako lastnik proti zakup* niku. V splošnem pa je v vsakem oziru šteti režije od 25 do 35%, zaslužek pa od 15 do 25%. Tega se striktno držite in stvar mora držati tudi pred sodiščem. Sicer pa kakor kaže, bodo vina po go* stilnah v bodoče kar je boljših vrst prišla že na Din. 20.— liter, če se uvede veli« kanska državna trošarina, kakor je napo* vedano na 6 kron od litra. Kar se zadeva organizacije, se je na neprestano prizadevanje vendar že enkrat -posrečilo pokrajinskega namestnika prepričati, da ni več vzroka držati še na* dalje tisto utesnjeno policijsko uro in se je ta nekoliko razširila tako v mestih kot na deželi, vsaj deloma potrebi odgovarjajoč, s tem smo zadovoljni. V težkih denarnih stiskah smo začetkom leta poprosili podpore pri raznih ves likih dobaviteljih ter moramo z zahvalo priznati, da so se mnogi odzvali našim pro« šnjam, osobito obe slovenski pivovarni sta se častno odzvali in nam omogočili, da smo poravnali dolgove, povzročene za časa obrambne akcije z nastopom v ma* sah pri resortnih ministrstvih, ko so žuga* le gostilničarstvu pogubne naredbe itd. Nove organizacije so nastale v Pre-valju in Slovenjgradcu. Tudi v Murski So* boti je organiziranje v delu, jeli že zavr* šeno ali ne, še nimamo poročila. Snova-teljem, koje smo podpirali in dali navodi* la, je baje Okrajno glavarstvo vzelo inici* jativo iz rok, če je tako, se bojimo, da še dolgo ne bo rezultata. Osnovala se je tudi Zveza gostilničarskih zadnig v Celju, v katere osnovi* tev je Osrednja zveza za Slovenijo privo* lila, češ da se nekoliko skrbi za spodnje štajersko gostilničarstvo prenese njej. Ima pa težko stališče, ker po zakonu zadruge niso primorane pristopati Zvezam, oziroma si pristope prosto volijo. V Osrednji Zvezi so bile včlanjene skoro vse zadruge iz štajerskega dela Slovenije že leta 1919, ko se je Zveza pre* osnovala iz prejšnje za Kranjsko za celo Slovenijo. Troškov jim nismo delali nobenih, ko bo nasprotno celjska morala apelirati na precejšnje prispevke članov, kako pa ti prihajajo, vemo mi najbolj. Iz nič je pa samo Bog svet ustvaril. Dosedaj ni naznanila še nobena zadruga izstopa iz naše Zveze, razen one v Sevnici. Je pač tako. Organizacije bi radi imeli in tudi v boju za pravice morajo biti te vedno na nogah, a kadar se pa reče: pa* ra trebamo za to delo, takrat se pa vse potuhne. Na občnih zborih se za vse gla* suje, ko pa začne blagajnik moledovati po zadrugah, odgovori načelnik: jaz Še za zadrugo ne miorem dobiti plačil, energije noče rabiti, ker se boji zamere članov in tako deluj organizacija dalje samo iz čiste svete ljubezni do stvari. Bo li ta ljubezen dolgotrajna se ne ve, a ohladiti se more gotovo enkrat. Radi pojmanjkanja prostora: skrajšu* jemo današnje zvezno poročilo. Prihodnjič se bomo s tem pečali podrobneje. Za d anes.sklepamo s presrčnim v o* ščilom vsem tovarišem, sotrudnikom in čitateljem na: SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Pregledovanje ženskega službenega osobja v gostilniških obratih. Na podstavi člena 4. zakona o usta* navljalju posebnih sanitetnih naprav za preiskovanje in pobijanje nalezljivih bo* lezni in dajaju brezplačne zdravniške po* moči, členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje in člena 33. zakona o ureditvi sanitetne stroke pred* pisujem Pravila o pregledu ženskega osebja zapo* slenega v vseh javnih lokalih, Člen 1. Vse žensko osebje (umetnice, plesal* ke, pevke, natakarice, postrežnice, sobarice, kuharice itd.), zaposlene v javnih lokalih kakor varietejih, cafes chantants, barih, pivnicah, kavarnah i. dr. se mora preden vstopi v službo enega izmed teh lokalov, zdravniško .pregledati. člen 2. Lastniki navedenih lokalov morajo, preden sprejmejo v službo eno zgoraj na* vedenih oseb, napraviti seznamek z vse* mi osebnimi podatki, ki ga overi policijsko ( politično) oblastvo, ter ga potem vročiti sanitetnemu oblastvu, ki opravlja pregled. člen 3. Te preglede, evidenco pregledanega osebja in vobče kontrolo opravljajo am* bulatoriji za venerične bolezni: v krajih, kjer takih ambulatorijev ni, pa se vrše pregledi v bolnici ali po zdravniku speci* jalistu za venerične bolezni, ki ga odredi ministrstvo za narodno zdravje. Člen 4. Pregled se mora opraviti na spolovi* lih, izloček pa se mora kar najvestneje preiskati mikroskopsko. V vsakem oziru se mora preiskati kri z Wassermannovo reakcijo. Člen 5. Razen pošiljanja na pregled pred sprejemom v službo morajo lastniki navedenih lokalov vsakega prvega dne v me* secu vročiti pristojni sanitetni napravi v pregled seznamek vsega svojega zaposle* nega ženskega osebja z vsemi osebnimi podatki. Ta seznamek mora biti o vero v* Ijen po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu. Pregled po teh seznamkih se mora izvršiti v dveh dneh. Člen 6. Pregledi po ambulatorijih in, kjer am* bulatorjev ni, v zdravstvenih zavodih, se opravljajo v času, ko ni ambulatorij zapo* slen drugače. Člen 7. Vsi pregledi, določeni v teh privilih, so brezplačni. Člen 8. Poročila o ofpravljenih pregledih se pošiljajo neposredno ministrstvu za na* rodno zdravje, higijenskemu oddelku. Člen 9. Zenske s svežimi znaki venerične bo* lezni (akutna gonoreja, sveži znaki sifilide ali čankarja) se morajo poslati v bolnico, dokler ne izginejo sveži znaki. Vsaka' starejša bolezen (subakutna gonoreja, latentna sifilida itd.) se mora zdraviti v ambulatoriju; pristojnim sanitetnim oblastvom pa se mora, če se zdra* vi privatno, predložiti potrdilo vsakih 30 dnt. člen 10. Omožene ženske s pravilnimi listina* ml, če poslujejo skupno s svojim možem ali žive skupno z njim, istotako dekleta pod 15 leti, če ni razloga sumiti, da spolno občujejo, in osebe, pri katerih se ugotovi ob prvem pogledu, da so device (virgo intaktna), niso obvezane temu pregledu. Člen 11. V večjih mestih (Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Splitu in Subotici) se dovoljuje ta pregled tudi v privatni ordinaciji pri zasebnih zdravni* kih, specijalistih za venerične bolezni. Po* trdilo teh pregledov mora vročiti sanitet* nemu oblastvu, pristojnemu za pregled, vsak lastnik lokala, preden sprejme dotič* no osebo v službo; to potrdilo mora ob* noviti vsakega prvega dne v mesecu. Člen 12. V vsakem teh mest odredi ministr* stvo za narodno zdravje zdravnike speci* laliste, ki smejo potem te preglede oprav* Ijati v svoji privatni ordinaciji (člen 11). Ti zdravniki opravljajo vse te preglede po čl. 4. teh pravil. Člen 13. Lastniki in vsi oni, ki imajo lokale, navedene v členu 1. teh pravil, se kaznu* jejo za vsako postopanje, nasprotno od* redbi členov 2., 5. in 11., v denarju s 1000 dinarji v korist državne blagajne, če se kaznujejo v enem letu dvakrat, izgube za tretje kaznjivo dejanje te vrste v istem letu pravico, imeti ta lokal, za eno do treh let. Če tudi po tej kazni, ko iznova prev* zamejo lokal, učinijo dejanje, kaznivo po teh pravilih, izgube definitivno pravico, imeti dotični lokal. člen 14. Zenska, ki je po teh pravilih zaveza* na pregledu, pa se mu izogne, se kaznuje z zaporom do 30 dni ali v denarju do 150 dinarjev in izgonom v rojstni kraj, odnos* no v svojo deželo, ako je tujka. Člen 15. Kazni iz členov 13. in 14. teh pravil izrekajo sanitetne naprave, pristojne za te preglede. Zoper njih razsodbe imajo do* tične osebe pravico pritožbe na ministra za narodno zdravje v treh dneh po priob* čitvi. Odločba ministrstva o vloženi pri* tožbi je izvršna. Člen 16. Zdravniki, ki opravljajo te preglede, dobivajo iz državne blagajne po dva di* narja za vsako pregledano osebo. Izplači* la se izvršujejo na podstavi overovljenih seznamkov o opravljenih pregledih. Te seznamke predlagajo mesečno šefi sani* tetnih naprav, kjer se opravljajo pregledi, vsakega prve dne za minuli mesec, njih izplačilo pa obremenja partijo proračuna za pobijanje veneričnih bolezni. Člen 17. Ta pravila stopijo v veljavo čez deset dni od dne, ko se razglase v »Službenih Novinah«, ter veljajo za vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi lastniki zgoraj navedenih naprav mo* rajo predložiti v tem: diesetdnevnem roku pristojni napravi seznamek zaposlenega osebja. V Beogradu, dne 27. maja 1922. H. br. 18.199. Minister za narodno zdravje: Omerovič s. r. V zadevi pravilnika o pregledu ženskega osobja. Razglas Pravilnika o pregledu žen* skega osobja, zaposlenega v javnih loka* lih, v Uradnem Listu z dne 22. decembra 1922 ur. št. 422, je povzročil v gostilni* škili obratih cele Slovenije nepopisno raz* burjenje. Vse gostilničarstvo bo v razburjenju, ker žuga žensko uslužbenstvo, koder je še svojo pošteno moraliteto visoko cenilo in čuvalo, da zapusti s tistim dnem službo, ko se jim naznani za pregledovanje in gre v privatne službe, Ravnotako so tudi službodajalci užaljeni in se čutijo poniža« ne, da se meri v pravilniku le na gostil* niške obrate. Radi verjamemo, da se v mestih iz* ven Slovenije z velikim tujskim prometom troji tajna prostitucija. Dočim so pri nas ženske večinoma moralično nravstvene ter niti nimajo prilike do teh prestopkov, ker večinoma stanujejo v hiši in so pod nadzorstvom gospodarjev ter se nikakor ne vporabljajo za animiranje. Najbolj pa se je pri tem bati, da bode nastalo pomanjkanje osobja, poseb* no kuhinjsko osobje bode raje šlo v pri* vatne službe, kjer gornjim šikanam ne bode izpostavljeno. Dolžnost tega pregleda zadeva vse javne lokale, torej od najfinejših, najdo* stojnejših kavaren, restavracij in hotelov do najprimitivnejše urejenih gostilnic, to* čišč in prenočišč ter vse žensko osobje, brez ozira na starost in dobo, katero že služi v posamnem podjetju ter vrsto slu« žbe. Istotako se zahteva pregled vsega ženskega personala vsak mesec in sicer v prvih dveh dnevih. Ker pravilnik ne dela nobene izjeme za lokale, kjer je sigurno nastavljen samo zdrav, dostojen in pošten personal, tem* več označi z načinom predpisa vse osobje lokala brez izjeme zaradi spolne bolezni nevarno, je sklenila Zveza zadrug gostil* ničarjev, hotelirjev itd. za Slovenijo v Ljubljani na zahtevo članov predložiti po* krajinski upravi za Slovenijo spomenico in se izreči proti izvrševanju navedenega pravilnika v predpisani obliki. Kakor že zgoraj omenjeno, ne razloča pravilnik boljših in solidnejših obratov od slabših in nezanesljivih ter s tem ocenjuje vse naše, po svoji dostojnosti in pošteno* sti znane hotele, kavarne in restavracije za slabe ter jih označuje skupno z varije* teji, bari caffee * chantants, kakor si ni« kakor ne moremo pustiti dopasti. 2e od nekdaj so zadruge kakor tudi posamezni podjetniki strogo pazili na to, da se jem* lje v službo samo zanesljiv in zdrav per* sonal ter gledali, da ostanejo) naša pod* jetja vedno na najboljšem glasu. Istotako ne razloča označeni pravil« nik uslužbenk raznih panog posameznih podjetij ter tudi ne upošteva, da so usluž* benke zaposlene v raznih obratih že po 5, 10 ali celo več let ter jih prišteva istim, ki se menjavajo vsako sezijo ali še več* krat. Ravno tako ne upošteva pravilnik oni personal, ki že po svojem številu let jamči, da spolno ne občuje. Glasom pravilnika se ima izvršiti pregled vsega ženskega osobja v prvih dveh, treh dneh meseca, kar je radi veli* kega števila oseb v tako kratkem času po mneju zdravnikov nemogoče. In tudi če bi bilo, bi se morala podjetja za oni čas, ko je ves ženski personal radi pregleda odsoten, jednostavno zapreti, ker pravil* nik ne predvideva nobene razporedbe teh pregledov, dvomimo, če bi bili gostje za* dovoljni, če so lokali ravno prva dneva v mesecu zaprti. Zapreti se pa morajo, ker bo pregledi trajal dovolj časa brez ozira na to, da bo moralo osobje pri preiskavi čakati, kedaj pride na vrsto. Preiskava po predpisanem pravilniku traja toliko časa, da ima en zdravnik za en mesec dovolj, ako preišče v celem mesecu 1000 slučajev. Imamo pa v večjih krajih sigur* no nad 2000 uslužbenk, ki pridejo za pre* gled v poštev. Torej je logično, da se pre* gled vsega tega osobja ne more izvršiti v dveh dneh, kakor predpisuje pravilnik. Posebno odločno se ugovarja proti zgoraj omenjenemu pravilniku, posebno radi tega, ker se je vse žensko osobje vseh večjih lokalov, ki so znani, da so do* stojni in se pazi na uslužbence, da so po* šteni in zdravi, odločno izjavilo, da raje takoj izstopi iz službe, kakor pa da se je z vsakomesečnim pregledom sumniči, da spolno občuje. Priznavamo, da je potrebno, da se preganja spolno bolezen, nikakor in pod nobenim pogojem pa ne moremo dopusti« ti, da se nam radi izvajanja pogrešno se« stavljenega sistema pregledovanja odpo* ve ves pošten personal in da radi tega dobimo v solidna in poštena podjetja sa* me vlačuge. Jasno je, da si bo vsaka po* štena uslužbenka raje poiskala še tako skromno privatno službo, kakor pa se pu* stila prištevati med slabe ženske. Nasprotno pa dela pravilnik izjemo ter označuje za imenovane preglede sa* mo žensko osobje, dočim izpušča v istih lokalih nastavljeno moško osobje, ki je istotako, če ne še bolj nevarno radi pre* nasanja spolnih bolezni. Istotako dela pravilnik izjemo ter iz* pušča druge obrate in trgovino, kjer ima* jo uslužbenci istotako direktno manipula* cijo z jedili, kakor zajuterkovalnice, deli* katesne in špecerijske trgovne, mesnice, pekarije, razne stojnice itd. ter bi bilo mo* goče še bolj važno, da se ves v takih lo» kalih zaposlen personal istotako preišče. Da se omenjeni pravilnik omili in precizira, predlagala je Zveza pokrajinski upravi za Slovenijo, da blagovoli predla* gati na pristojnem mestu sledečo spre* membo pravilnika: Pregled naj obsega le vse one lokale, kjer se nahajajo slabe ženske in so taki lokali tudi policiji znani. Taki pregledi naj se vršijo po možnosti v teh lokalih samih, da se na ta način prepreči zapiranje lo* kalov ter izpostavljenje dotičnih usluž* bencev ja'vnosti. V takih razvpitih lokalih zaposleni moški naj se istotako preiščejo. Osebe, katerih na prvi pogled ni treba vsak mesec pregledavati, bodi si radi po* štenosti ali starosti, naj se pregleda samo enkrat, potem pa naj se jih oprosti nadalj* njih pregledov. Pristojna zdravstvena oblast naj da policijskim organom stroga navodila, da pazijo na posamnezne lokale in one loka* le, v katerih se uslužbenci, oziroma usluž* benke nedostojno obnašajo, nemudoma naznanijo pristojnemu zdravstvenemu od* seku, da se osobje dotičnih lokalov pre* išče, in sicer s pismenim opozorilom go* spodarja, kdaj se vrši ta pregled. Pregled naj se vrši na vsak način v dotičnem lo* kalu in naj da lastnik lokala za ta slučaj poseben zaprt prostor. Pregledovanje neosumljenih oseb naj se vrši po zdravnikinjah. Pozdravljamo pa določilo pravilnika, da se ima vsaka nanovo vstopivša oseba zdravniško pre* iskati, preden vstopi v službo, samo naj se določilo spremeni v toliko, da se re* flektantinja pusti sama preiskati, preden vstopi v službo, kjer se hoče ter predloži omenjeno spričevalo obenem s prošnjo za službo. Da se zamore omenjeni pravilnik spremeniti v zgoraj navedeni obliki in ker stopi prvotni pravilnik že dne 2. januarja 1923 v veljavo, je Zveza prosila, naj po* krajinska uprava odredi, da se izvrševa« nje označenega pravilnika preloži, dokler ne pridejo druga določila, ker bi moral sicer dne 2. januarja 1923 vse lokale za* preti, ker hoče ves pošten personal izsto* piti, ako ga prijavimo za preiskavo, dru« gih pa v tako kratkem času ne dobimo. Stanovske zadeve. Na zahtevke zastopnikov uslužben-stva v hotelskih, gostilniških In kavarniških obratih v Ljubljani za izboljšanje njih službenih dohodkov, se je na sestanku dne 30. avgusta 1922. med zadružnimi funkcijonarji na eni in zastopniki usluž-benstva na drugi strani pravnoveljavno (§ 114 a obrtnega zakona) dogovorilo sledeče: a) Plačilni natakarji In natakarice ne dobe nikake plače, pač pa hrano in stanovanje, za inventar niso odgovorni, v kolikor se v to posamič med gospodarjem in delojemalcem ne sklene drugačen dogovor. b) DonašalcI naj dobivajo po velikosti obrata ter zmožnosti in sposobno-nosti mesečne plače od K 800.— naprej. Donašalke, ako so Izvežbane, pa od K 300.— naprej, vsi s prosto hrano in stanovanjem. c) Blagajničarke, izvežbane, po zmožnosti in velikosti obrata od K 1000.— naprej s prosto hrano In stanovanjem. d) Ostalo pomožno osobje, to so' perice, pomivalke in druge služkinj e, izvzemši h 1 š i n e, od K 600.— dalje s prosto hrano in stanovanjem. e) Za h r a no se plačuje, ako gospodar iste ne more dajati in natura, po razmerju nakupnih cen sporazumno, tokrat pa najvišjo ceno K 1600.— mesečno. f) Za s t a n o v a n j e se plačuje za vse kategorije, ako gospodar istega ne more dati, K 400.— mesečno. Ti sklepi in dogovori veljajo le za prvovrstne in večje obrate, stopijo takoj v veljavo in imajo po določilih § 114 a obrtnega zakona za stranke pravno moč. — Občni zbor zadruge gostilničarjev za sodni okraj Lož se vrši dne 8. januarja 1923. ob 10. uri dopoldne pri Alojziju Žnidaršiču v Ložu s sledečim dnevnim re* dom: 1.) Predložitev računa za 1. 1922. 2.) Določitev letne članarine. 3.) Poročilo o delovanju zadruge. 4.) Raznoterosti. . Raznoterosti. Važno za delodajalce in njih usluž« bence. Okrožni urad za zavarovanje de« lavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega opozorila: fčer je ministrstvo za socijalno politiko statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je dozdaj znašal v celokupnem iznosu (za delodajalca in delojemalca skupaj) 5% na podstavi § 197 tega štatuta počenši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6% zava« rovalnega zaslužka (mezde). Od tega pri« spevka plača delodajalec kakor doslej polovico, to je 3%, drugo polovico pa imia pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. — Z istim dnem se pivede na podstavi naredbe ministra za socialno po« litiko od 7. decembra 1922 št. 10.810, pri« spevek za Borzo rada v višini 5% celo« kupnega bolniško * zavarovalnega pri« spevka (delodajalca in delojemalca sku« paj). Tudi ta prispevek plačata po polo« vici delodajalec in delojemalec, tako da odpade na delojemalca 2'/*%, druga polovica se pa lahko odtegne od zaslužka delojemalca. Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na podstavi naredbe ministra za socijalno politiko od 20. nov. 1922, št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923. zniža od dosedanjih 8% na 6% za« varovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napomina« nega dneva dalje za vsakih 100 Din. zava« rovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvrstit« venega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil oz. ga bo še dobil. O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še po« sebej obveščeni. Kakor znano, se deli zavarovani zaslužek po zakonu o zavarova« nju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in pred« pisujejo v plačilo vsi zgoraj napominani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpiso« vali detajlirano na skupnem plačilnem nalogu. Vsled silnega navala dela in po« manjkanja osobja se je predpis prispev« kov za minule mesece zapoznil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov ker se je sedaj osebje pomnožilo, bo mo« goče, da bodo prispevki za dobo do konca leta 1922 predpisani in plačilni nalogi zanje do najpozneje 31. januarja 1923 vsem delodajalcem dostavljeni. Po dovršeni re« organizaciji Okrožnega urada bo urad iz« dajal plačilne naloge, iz katerih bodo raz« vidlni prispevki za vsakega delojemalca posebej. Prodajanje cigar In cigaret v gostilnah. Pred kratkim so prinesli nekateri časopisi vest, da je to prodajanje prepo« vedano. Zveza se je na to takoj obrnila na finančno direkcijo v Ljubljani z vpra« šanjem, kaj je na teh govoricah. Prejela je odgovor dne 4. januarja 1923 št. 5602/3, s katerim se tozadevni odlok z dne 9. ju« nija 1922 št. 5602/2, s katerim je bilo iz« dano tozadevno dovoljenje, potrdi. Ni torej v tej zadevi izdana nobena prepoved. Ravnati se je tako, kakor je bilo v 6. številki »Gostilničarja«, letnik 1922., v uvodnem članku razglašeno. Obratne nezgode, kako se prijavljajo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse deloda« jalce, ki zaposlujejo osebe, katere so po zakonu za zavarovanje delavcev za slu« čaj bolezni in nezgode zavarovane, da morajo v zmislu paragrafa 99. tega zako« na vse obratne nezgode, ki se pripete njih uslužbencem, v dveh izvodih prijaviti potom pristojne poslovalnice na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubija« ni na tiskovinah, ki se dobe brezplačno pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Dogaja se, da delodajalci nezgode prijav« ljajo bodisi naravnost političnim oblastem (okrajnim glavarstvom, mestnim magi« stratom) ali pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilno In je v stanu, da provzroči za« kasnitev v priznanju nezgodnih rent. Ustanovitev in ustroj obrtnega sodišča. Z zakonom z dne 27. novembra 1896, št. 218 d. z., so se uvedla v bivši Avstriji obrtna sodišča, katerih ustanovitev za po« samezne okraje je prepuščal ta zakon ju« stičnemu ministrstvu v sporazumu z do-tičnimi ministrstvi po zaslišanju deželne« ga zbora. Ustanavljala so se potem obrtna sodi« šča v večjih in najvažnejših industrijskih mestih in slednjič ustanovilo se je obrtno sodišče tudi v Ljubljani z naredbo justič« nega ministrstva z dne 1. julija 1909. Krajevna pristojnost tukajšnjega obrt« nega sodišča se razteza na okoliš okrajnega sodišča ljubljanskega, stvarna pri« stojnost pa obsega vsa v tem1 okolišu le« žeča podjetja, na katera se uporablja obrtni red, izvzemši železnice, ter določa poznejši zakon o trgovskih nastavljencih (16. januarja 1910, št. 20 d. z.) tudi pristoj« nost obrtnega sodišča za spore iz službe« nih razmer, urejenih s tem zakonom. Obrtno sodišče je osobito pristojno za mezdne spore, za spore glede delovnega ali učnega razmerja, za spore glede odškodnin iz takega razmerja, nadalje glede izročitve in vsebine delavskih knjižic in izpričeval, za spore glede stanovanj v de« lavskih hišah in za spore med delavci istega podjetja zaradi skupno prevzetega dela. Tukajšnje obrtno sodišče obstoji iz predsednika in njegovega namestnika, ki morata biti sodnika po poklicu in ki oba imenuje ministrstvo pravde izmed sodni« kov deželnega sodišča, poleg teh iz 48 prisednikov in 28 namestnikov; vsled za« kona o trgovskih nastavljencih iz leta 1910. pa še iz 4 nadaljnjih prisednikov in 4 namestnikov. Nadalje je 16 prisednikov pri priziv« nem sodišču. Prisedniki se izvolijo iz štirih skupin obrtnih obratov (I. veliki obra« ti, izvzemši trgovinske obrate, II. mali IV. skupina, ustanovljena vsled zakona o obrati z isto izjemo', III. trgovinski obrati, trgovinskih nastavljencih). V vsaki sku« pini volijo polovico prisednikov, oziroma namestnikov delodajalci in polovico delo« jemalci in sicer voli: I. skupina 16 prisednikov in 8 namest« nikov, II. skupina 20 prisednikov in 12 namestnikov, III. skupina 12 prisednikov in 8 namestnikov, IV. skupina 4 prisedhike in 4 namestnike. Razen tega voli vsaka skupina 4 pri« sednike prizivnega sodišča. — Zadnje vo« litve so se vršile meseca septembra 1921. Obrtno sodišče razpravlja in sodi v sena« tu, obstoječem iz predsednika (ali namest« nika) in dveh prisednikov, izmed katerih rhora biti eden podjetnik, drugi delavec. Obrtno sodišče razsoja v sporih do 500 K končno in je zoper razsodbo dopusten priziv le radi ničnosti, v sporih o višjih zne* skih je pa priziv sploh dopusten. V drugi stopnji razpravlja potem de« želno kot prizivno sodišče v senatu, ob« stoječem iz treh poklicnih sodnikov in iz dveh prisednikov. Na deželno sodišče gre tudi rekurz, v kolikor je dopusten v postopanju pred obrtnimi sodišči. Za izvršitev na podlagi razsodb in po« ravnav obrtnega sodišča je pristojno okrajno sodišče v Ljubljani. Obrtno sodišče je sicer samostojno, le nadzorstveno in disciplinarno oblast nad njim ima predsednik deželnega sodišča. Za uradne prostore, za kurjavo, razsvetljavo, pisarniške in druge stvarne po« trebščine imajo skrbeti občine, spadajoče v okoliš ljubljanskega okrajnega sodišča v razmerju predpisane pridobninc in do« hodnine. Ostale stroške trpi država. Ljubljansko obrtno sodišče je nasta« njeno v justični palači, ker ni bilo na raz« polago primernejših prostorov, morajo pa navedene občine plačevati sicer neznaten prispevek za prepustitev prostorov, kurjavo in razsvetljavo. Primer iz obrtnega sodišča. Tožitelj V. P. je bil od 20. januarja 1922 pri kavar« narju M. I. kot poslovodja v službi z me« sečno plačo 1000 K, prosto hrano, stano« vanjem in perilom'. Dne 17. februarja 1922 je odpovedal tožitelj službo na 14 dni, toda toženec ga je že 22. februarja 1922 odslovil. Tožitelj je zahteval za vso odpovedano dobo plačo in odškodnino za hrano in stanovanje. Obrtno sodišče jo zavrnilo tožbeni zahtevek, ker se je iz« kazalo, da mu je tožitelj pretil, da mu bo škodoval, kjer mu bo mogel, češ, da dobi tudi od hišnega gospodarja 5000 K, če mu pomaga toženca spraviti iz hiše, nadalje da bo toženca ovadil policiji zaradi prekoračenja policijske ure in da bo sicer šel od hiše, kmalu za njim pa tudi obtoženec. V teh pretnjah, katerih uresničenje bi mo« glo biti za toženca zvezano z izdatno gmotno škodo, uvidelo je sodišče tako pretenjc in tudi žalitev, da je bil toženec po obrtnem redu upravičen tožitelja takoj odsloviti. Vsled tega je tožbeni zahtevek zavrnilo. B I Interesentom v vednost! OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti* Sp. Sička, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti. I I Pozor, gostilničarji! Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stejiia Iz Šibenika MT otvoril ~*H veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega DALMATINSKEGA VINA • • m 9 • • • 0 I ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, liavškova cesta 255 ali pa franko brod Šibenik ali Baker po U3$P konkurenčno nizki ceni. *^B8 Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija ,,Zlatorog". Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Gostilničarji dobe stekleno in porcelansko posodo po tovarniški ceni v skladišču Ljubljana, Dolenjsko vino zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam. Veletrgovina vina in žganja Bolbecher in drug. Novo mesto dobavlja na veliko in malo iz svojih skladišč ptvorazredna banatska, dalmatnska, ljutomerska, štajerska in hrvatska vina ter domačo slivovko. Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. Delniška pivovarna Laško marčno pivo * dvojno marčno pivo temno porter pivo Koncertna Kavarno ,,B9LKSN“ PTUJ, Vsnh. svetnikov 'ulica 20. Vsak večer KBKtERT prvorazredne damske kapele ,,Zvezda“. Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gafč „Balkan‘‘. Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina, Za obilen obisk se priporoča Janko Vužak, kavarnar. Poceni In velika zaloga NOVIH DVOKOLES različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, iivalii stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica. TD IRIIN 1“ tovarna dvokoles in I ll ID U II n otroških vozičkov, Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1 srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija. Jernej Steli. LJUBLJANA, Sp- Šiška priporoča svojo zalogo najboljših VII • •• • • po zmernih cenah. I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov aok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kriatalno citronado, jabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! AZBEST za precejanje Vina, ŽEhflTIftfl za čiščenje Vina, oglje za odvzetje barve Vinu, „EPONH“, sredstva za odkisanje vina, TflfliN, natriumbisulfit, Juto žvepleni trakovi, žveplo na azbestu in Vsa druga sredstva za lepšanje Vina. — Nadalje aparati za precejanje vina, sesalke, gumijeve cevi za pretakanje vina, razne priprave, kapice za steklenice, Vseh vrst zamaški iz probkovine, čepi in Vehe, orodje za sodarje, kletarska oprava, kakor vseh Vrst V Vinstvo spadajoče potrebščine nudi in razpošilja hitro in po najnižjih cenah „PASTEURIT“ K. SARJA, MARIBOR, Koroška cesta štv. 30. Naslov bpzojavkam: ..PRSTEURFT". Tel.fon it.v. 229. Razbito ali luknjasto posodo iz stekla, porcelana, lonce iz emajla, železa ali pločevine zlepi samo Diamantni prašek; tudi razbite marmornate plošče in modelnice od peči si lahko sami popravite. Popravljeno posodo lahko zopet rabite za pečenje in kuhanje. Zavitek zadostuje za 10—15 popravil. Razpošiljam vzorce po Din. 4.—, denar naprej, trgovcem popust, vsak je kupec I Glavno zastopstvo za Jugoslavijo ANTON KOVAČIČ - LJUBLJANA Metelkova ulica 3. Pozor gostilničarji Na prodaj imam več tisoč novih vrčkov, 0 51 in kozarcev 0.3 1 za pivo kakor tudi več popolnoma dobrih, ovinjenih vinskih sodov 200 do 40O 1 z novim cementiranjem. ^/1. Dolničar, restavrater na glav. kol. v Ljubljani. (r Raznovrstno SL