marija mojca peterNel V VIŠINE IN GLOBINE V VIŠINE IN GL Nadaljeva v Nje zgodbe o podružNicah Nemškega g iN av a strijskega g a plaNiNskega g društva v Na slo l veNskem Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 1 7. 03. 2024 09:26:26 V VIŠINE IN GLOBINE Nadaljevanje zgodbe o podružnicah Nemškega in avstrijskega planinskega društva na Slovenskem Avtorica: Marija Mojca Peternel Recenzenta: Janez Mlinar, Kornelija Ajlec Lektorica: Eva Vrbnjak Oblikovanje in prelom: Irena Hvala Slika na naslovnici: Znak društva DuOeAV Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2024 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 150 izvodov Cena: 25,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612972721 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=187797507 ISBN 978-961-297-273-8 E-knjiga COBISS.SI-ID=187678723 ISBN 978-961-297-272-1 (PDF) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 2 7. 03. 2024 09:26:26 Kazalo kNjigi Na pot 5 PREDGoVoR 7 UVoD 11 družbeNopolitiČNe razmere Na sloveNskem Na prelomu 19. iN 20. stoletja 15 deutscher uNd oesterreichischer alpeNvereiN 21 Podružnice DuOeAV na Slovenskem 24 Organizacija društva DuOeAV 26 Financiranje podružnic 28 Dejavnosti društva 30 primorska podružNica (sectioN küsteNlaNd) 33 Družbenopolitične razmere na prelomu 19. stoletja in 20. stoletja v Trstu 33 Ustanovitev podružnice Section Küstenland 37 Vodstvo podružnice 41 Članstvo podružnice 50 Dejavnosti podružnice 61 Section Küstenland v tisku 81 Sklep 87 goriška podružNica (sectioN görz) 89 Družbenopolitične razmere na prelomu 19. in 20. stoletja na Goriškem 89 Ustanovitev podružnice 93 Vodstvo podružnice 93 Članstvo podružnice 98 Dejavnosti podružnice 101 Section Görz v tisku 108 Sklep 110 celjska podružNica (sectioN cilli) 113 Družbenopolitične razmere na prelomu iz 19. v 20. stoletje v Celju 113 Ustanovitev podružnice 115 Vodstvo podružnice 119 Članstvo podružnice 124 Dejavnosti podružnice 129 Oblike nacionalnih ostrenj v območju delovanja Celjske podružnice 142 Section Cilli v tisku 145 Sklep 149 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 3 7. 03. 2024 09:26:26 mariborska podružNica (sectioN marburg aN der drau) 151 Družbenopolitične razmere na prelomu 19. in 20. stoletja v Mariboru 151 Ustanovitev podružnice 153 Vodstvo podružnice 158 Članstvo podružnice 161 Dejavnosti podružnice 166 Section Marburg an der Drau v tisku 173 Sklep 174 koČevska podružNica (sectioN gotschee) 177 Članstvo podružnice 178 sloveNjegraška podružNica (sectioN WiNdischgraz) 181 Članstvo podružnice 182 Dejavnosti podružnice 183 zatoN podružNic društva duoeav Na sloveNskem 185 zakljuČek 191 zusammeNFassuNg 195 priloge 199 Priloga 1: Popis gradiva za Section Küstenland (Archiv Alpenverein Innsbruck) 200 Priloga 2: Vodstveni odbor Section Küstenland 206 Priloga 3: Vodstveni odbor Section Görz 216 Priloga 4: Popis gradiva za Section Cilli (Archiv Alpenverein Innsbruck) 218 Priloga 5: Člani vodstvenega odbora Section Cilli 223 Priloga 6: Vodstveni odbor Section Marburg an der Drau 230 viri iN literatura 235 Literatura 235 Viri 243 IMENSKO KAZALO 259 Kratice DAV – Deutscher Alpenverein DuOeAV – Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein KID – Kranjska industrijska družba OeAV – Oesterreichischer Alpenverein OeTC – Oesterreichischer Touristen Club PZS – Planinska zveza Slovenije SPD – Slovensko planinsko društvo Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 4 7. 03. 2024 09:26:26 5 kNjigi Na pot Po dobrem stoletju je očitno napočil čas, da se prevetri zgodovina or- ganiziranega planinstva na naših tleh. In prav je tako, saj je bila zaradi raznih zgodovinskih in političnih okoliščin v preteklosti obravnavana nepopolno in enostransko. Pričujoča knjiga Marije Mojce Peternel z naslovom V višine in globine je lo-gično nadaljevanje njene monografije »Ljubiteljem kranjskih Alp!«, ki je lani izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Gradiva, ki ga je raziskala avtorica, je bilo enostavno preveč, da bi poleg najpomembnejše, Kranjske po- družnice združenega Nemškega in avstrijskega planinskega društva (DuOe- AV) v prvo knjigo zajela še ostale (Goriško, Primorsko, Mariborsko, Celjsko, Slovenjegraško in Kočevsko podružnico), ki so zaznamovale razvoj planinstva pri nas in posledično povzročile, da se danes Slovenci samoumevno prišteva- mo med velike alpske narode. Spremeniti miselnost v glavah še zdaleč ni bilo enostavno. V drugi polovici 19. stoletja namreč pri nas tega zavedanja ni bilo. Še več, redki posamezniki in manjše družbe, ki so zahajale v gore, so med tedanjim prebivalstvom zbujale predvsem posmeh in celo obsojanje, da se zavestno podajajo v smrtno nevar- nost – da o prvih plezalcih, ki so si drznili s preprosto opremo tistega časa v stene, sploh ne govorimo. Znane opazke, da gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, se pravzaprav nismo znebili vse do današnjih dni. Zavedanje o naših gorah in Triglavu, ki je postal slovenski nacionalni simbol, vključen v kolektivno zavest, je moralo najprej še zrasti. Leta 1893 je končno vzniknila močna sadika na našem gorskem vrtičku, ki se ni zasejala sama od Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 5 7. 03. 2024 09:26:26 6 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine sebe, tj. Slovensko planinsko društvo (SPD). Zraslo je na podlagi, ki jo je s svojim dvajsetletnim delovanjem v naših gorah izdatno pognojilo načrtno de- lovanje podružnic DuOeAV na naših tleh. Spomnimo, to je bil še čas skupne monarhije, in dokler nam Nemci niso pred nosom skorajda germanizirali gora (zgradili mrežo planinskih poti in planin- skih koč, za svoje potrebe izobrazili slovenske gorske vodnike, smerokaze pa počečkali z nemškimi imeni), se svojih gora pravzaprav nismo zavedali. Bile so le kulisa na obzorju in okras na turističnih razglednicah, ki so se zato lepše prodajale. Šele spoznanje, da bi nam nekdo lahko vzel gore, pod katerimi živi- mo, jim je dalo vrednost, ki smo se je začeli kot narod zavedati. Sledil je pravi nacionalni boj za “slovenski obraz naših gora”, ki je trajal vse do prve svetovne vojne in razpada monarhije po njej. SPD je iz njega izšlo kot ne-sporni zmagovalec. Začetke tega nacionalnega boja z nemškimi podružnicami DuOeAV smo dojemali kot slavno zgodbo SPD, ki si je takoj po ustanovitvi zadalo nalogo vzpostaviti lastno planinsko infrastrukturo in gore zasidrati v narodno zavest Slovencev. Naloga je bila uspešno opravljena, pomagal pa je tudi razpad avstro-ogrske monarhije, na katero smo kmalu namenoma po- zabili; tako kot tudi na “vrtnarje”, ki so nam predhodno prekopali “planinski vrtiček”. Svojo pomembno raziskavo, objavljeno v knjigi »Ljubiteljem kranjskih Alp!«, je avtorica zdaj dopolnila s predstavitvijo ostalih podružnic DuOe- AV na naših tleh, s čimer je temeljito osvetlila čas pred letom 1893. Knjigi skupaj predstavljata celoto ter malo zakladnico gradiva za bodoče razisko- valce planinske zgodovine, ki bodo prav gotovo znali ceniti vloženi trud. Naj poudarim, da večina dokumentov izhaja iz arhiviranih glasil Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins in iz arhiva Alpenverein v Innsbrucku, za katerega do nedavna sploh nismo vedeli . Glavnina rokopisov in tudi tiskanih dokumentov iz tistega časa je bila napisana v zapleteni gotici, ki je danes pretrd oreh celo veliki večini bralcev na nemškem govornem podro- čju. A tam zgodovine podružnic DuOeAV na naših tleh ni še nihče raziskoval. Kar je tudi prav, saj se je dogajalo pri nas – in spodobi se, da to sami temeljito raziščemo. Dušan Škodič Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 6 7. 03. 2024 09:26:26 7 PREDGoVoR Društvo Deutscher und Oesterreichischer Alpenverband (DuOeAV) je moč- no zaznamovalo vzpeti svet na prelomu 19. v 20. stoletje v takratnem slovenskem prostoru. V knjigi »Ljubiteljem kranjskih Alp!«,1 sicer po- svečeni orisu življenja njegove Kranjske podružnice, sta bila ustroj in delovanje društva deloma že opisana. V pričujočem delu gre za nadaljevanje zgodbe o podružnicah DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru (Primorska, Goriška, Celjska, Mariborska, Kočevska in Slovenjegraška podružnica). Poglavja o Be- ljaški podružnici v tej knjigi ni, saj je že bila predmet nekaterih drugih razprav.2 Uvodnemu delu, ki bo zaradi lažjega razumevanja nadaljnjega besedila kratek pov- zetek že znanih dejstev o takratnem vzdušju vzpetega sveta in o društvu DuOeAV nasploh, bodo sledili opisi naštetih podružnic. Pri njihovem zaporedju v knjigi nismo upoštevali časa ustanovitve ali številčnosti članstva, temveč si opisi sledijo glede na prostor delovanja oziroma glede na kraj njihovega sedeža. To se je zdel edini smiselni kriterij pri zaporedju zapisov, saj je bilo poleg podobnega družbenopolitičnega ozadja zaznati tudi medsebojno vplivanje in povezave. V prvem delu knjige bosta tako najprej obravnavani Primorska in Goriška podružnica, v drugem delu se bomo preselili na Štajersko in si ogledali Celjsko in Mariborsko podružni- co. Tik pred zatonom društva DuOeAV na Slovenskem bomo na kratko osvetlili še Kočevsko in Slovenjegraško podružnico, za kateri je na voljo le malo virov. 1 Marija Mojca Peternel, »Ljubiteljem kranjskih Alp!«: kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega društva (Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2023). 2 Klaus Dalmatiner in Helmut Lang, »Der Villacher Alpenverein und seine Geschichte 1870– 2020«, S onderbeilage zum Magazin 01/2020 anlässlich 150-Jahr Bestandsjubiläum; Katrin Fister, »Der Alpenverein feiert 150 Jahre Berggeschichte«, Kronen Zeitung, 25. 8. 2020, Kronen Zeitung, https://www.krone.at/2217350, pridobljeno 26. 1. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 7 7. 03. 2024 09:26:26 8 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Zaradi manjšega števila ohranjenih virov in nenazadnje tudi literature so opisi življenja obravnavanih podružnic precej skromnejši, kot so bili opisi Kranjske podružnice. Še največ arhivskega gradiva, dostopnega na spletu, hrani Archiv Alpenverein v Innsbrucku3 za Primorsko, nekaj tudi za Celjsko podružnico. Podrobnejše podatke, predvsem o članstvu, vodstvenem odboru ter posame- znih akcijah podružnic, smo večinoma pridobili v osrednjem glasilu društva Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, prav tako dose-gljivem na spletu,4 in v takratnem lokalnem tisku. Pri zapisovanju tujih imen smo upoštevali enaka pravila kot pri knjigi o Kranj- ski podružnici: • Zapisi nemških oz. italijanskih osebnih imen so skladni s tistimi v virih, saj se slovenjenje zaradi možnih napak ni zdelo smiselno. Imena Johann si denimo ne bi upali z gotovostjo sloveniti kot Janez, saj bi bil lahko tudi Ivan. Opozoriti gre še na različna zapisovanja imen in priimkov istih oseb: tako je bil Karl Thamm tudi Carl Thamm, Erwin Bareis pa tudi Erwin Bareiss. • Nemška oz. italijanska geografska imena so zapisana v kurzivi in večinoma poslovenjena. • Imena nemških oz. italijanskih planinskih društev so zapisana v kurzivi in večinoma prav tako poslovenjena. • Pri navajanju imena osrednjega glasila društva Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins uporabljamo modernejši zapis, ki se je uveljavil po letu 1902 (namesto starega Mittheilungen), v sklicu je oblika, ki je bila natisnjena v posamezni izdaji. Ker je bil datum v glavi glasila navajan v različnih oblikah ali pa ga celo ni bilo, je v sklicih zaradi poenotenja zapisana samo številka, ne pa datum, kot je sicer običajno pri navajanju periodičnega tiska. • Zapisovanje imen nemških koč v virih je bilo precej neenotno, zlasti v pri- meru kombinacije imena s samostalnikoma koča ( Hütte) ali hiša ( Haus). Tako so npr. Kaninsko kočo zapisovali Caninhütte, Canin-Hütte ali tudi Kanin-Hütte. Zaradi poenotenja so v naslovih poglavij in v besedilu imena koč zapisana zgolj v eni obliki, torej Kanin-Hütte, v sklicih pa so navedeni izvirni zapisi skladno z viri. V oklepajih so zapisana današnja, uradna slovenska imena koč. 3 Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de/webOPAC, pridobljeno 10. 10. 2022. 4 Austrian literatur online, http://www.literature.at, pridobljeno 12. 12. 2022 in Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de/webOPAC/01_Alpenvereins-Publikationen/02_AV-Mitteilun- gen/Mitteilungen%20bis%201948/, pridobljeno 10. 10. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 8 7. 03. 2024 09:26:26 Predgovor 9 • Tudi zapisi imena društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein so bili precej neenotni.V besedilu je zato vedno uporabljena zgoraj zapisana oblika, v sklicu pa izvirni zapis v viru ali literaturi. Pričujoče delo naj bi skupaj s študijo » Ljubiteljem kranjskih Alp!« zaokrožilo prvi celoviti zgodovinski oris podružnic DuOeAV na Slovenskem. Oba dela bosta, kot bi si želeli upati, izhodišče za nadaljnja, podrobnejša raziskovanja društva, katerega dediščina na Slovenskem ni zanemarljiva. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 9 7. 03. 2024 09:26:26 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 10 7. 03. 2024 09:26:26 11 UVoD Širše ozadje nastanka DuOeAV in njegov ustroj sta že bila predmet razprav,5 zato bodo uvodoma na kratko obnovljene le ključne značilnosti takratnega družbenopolitičnega konteksta in samega društva. Alpski svet je že v razsvetljenstvu zanimal raziskovalce in polihistorje. V drugi polovici 17. stoletja se je zlasti Zahodnim Alpam posvečal zdravnik in razi- skovalec Johann Jakob Scheuchzer.6 Dolgotrajno radovednost, zlasti pa interes za alpsko pokrajino je v začetku 18. stoletja vzbudil švicarski zdravnik in bo- tanik Albrecht von Haller7 z objavo liričnega dela Alpe.8 Po njegovem izidu je namreč vse več slikarjev, glasbenikov in naravoslovcev želelo spoznati očarlji-vost tega območja. Močno čustveno doživljanje alpske pokrajine se je pozneje odlično ujelo z duhom romantike, ki je v 19. stoletju v vse širših družbenih krogih prebujala hrepenenje po vzpetem svetu.9 Iz tega obdobja gre omeniti 5 Peternel, »Ljubiteljem kranjskih Alp!«, str. 19–25 in Marija Mojca Peternel, »Kratka predstavitev planinskega društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein«, Prispevki za novejšo zgodovino (63), 2023, št. 1, str. 86–104. 6 Johann Jakob Scheuchzer (* 2. 8. 1672, Zürich; † 23. 6. 1733, Zürich), zdravnik. Marti Hans-peter, Johann Jakob Scheuchzer, Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de/ articles/014622/2012-11-20/, pridobljeno 30. 11. 2021. 7 Albrecht Viktor Haller (* 16. 10. 1708, Bern; † 12. 12. 1777, Bern), zdravnik, botanik, pesnik. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/010656/2009-11-05, pridobljeno 30. 11. 2021. 8 Komentirana izdaja: Albrecht Haller, Die Alpen (Berlin: Akademie-Verlag, 1959). 9 Helmut Tiefenhalter, »Wandern und Wanderwege in der Anfangszeit des Voralerberger Fremdenverkehrs«, Sonderdruck aus Montfort, Vierteljahresschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs, 55 (2003), str. 48. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 11 7. 03. 2024 09:26:26 12 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine dokumentirani odraz poznavanja celotnega alpskega prostora v tridelnem delu Alpski vodnik (1863–68), katerega avtor je bil prvi predsednik angleškega Alpskega kluba,10 John Ball.11 Kljub omenjenemu razvoju je bilo znanje o Vzhodnih Alpah, zlasti o visokogor- ju, do sredine 19. stoletja šibko. Številna gorska območja so ostajala neznana, in četudi se je sredi 19. stoletja že začela doba železnice in so mesta podonavske monarhije že doživljala razcvet, so gore še vedno čakale na svoj razvoj.12 Kljub temu so o lepotah tega dela Alp redki zanesenjaki pisali že pred romantiko, ki je prinesla spremenjeno pojmovanje narave.13 Omenimo na primer slavnega fran- coskega naravoslovca Balthasarja Hacqueta,14 ki je znanstvena potovanja s tega območja obeležil v posebnih publikacijah s konca 18. stoletja.15 V prvi polovici 19. stoletja so navdušenje nad naravo med drugim izkazovala tudi poročila o vzponih na Triglav, ki jih je zbral in objavil Henrik Costa.16 Število gorohodcev ob koncu 19. stoletja je bilo v vzpetem svetu takratnega slovenskega območja sicer vedno več, a kaj je to v resnici pomenilo, lepo odsevajo besede znanega graškega profesorja matematike, tudi prizadevnega 10 Rudolf Werner Soukup, »…zum Frommen der Wissenschaft und zum genaueren Verständnis der Natur der Alpen. Bedeutende Naturwissenschaftler als Gründungsväter europäischer alpiner Vereine.« www.rudolf-werner-soukup.at/, pridobljeno 1. 10. 2021, Publikationen/Dokumente/Gruendungsvaeter_alpiner_Vereine.pdf, 5. Alpski klub (Alpine club) – ustanovljen v Londonu leta 1857. Alpine club, http://www.alpine-club.org.uk/, pridobljeno 21. 12. 2021. 11 John Ball (* 20. 8. 1818, Dublin; † 21. 10. 1889, London), politik, naravoslovec in alpinist. Suzanne Schär Pfister, »Ball, John«, Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/ de/articles/044468/2001-12-07, pridobljeno 2. 10. 2021. John Ball, The Alpine Guide, Central Alps (London: Longmans, Green & Co1866). 12 DuOeAV, Section Austria, Der österreichische Alpenverein und die Sektion Austria 1862-1912 (Wien: Verlag der Sektion ˈAustriaˈ, 1912), str. 3 in Anneliese Gidl, Alpenverein. Die Städter entdecken die Alpen (Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag, 2007), str. 17. 13 Janez Mlinar, »V senci gora. Oblikovanje Zgornjesavske doline kot turistične destinacije«, Triglav 240 (Ljubljana: Založba ZRC, 2018), str. 180–181. 14 Belsazar de la Motte Hacquet, tudi Balthasar ali Balthazar Hacquet (* 1739/1740 Le Conquet, Bretanja; † 10. 1. 1815, Dunaj), naravoslovec, zdravnik, avtor. Slovenska biografija, https:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi221985/ , pridobljeno 22. 7. 2019. 15 Baltazar Hacquet, Physikalisch-politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carni-schen, Rhätischen in die Norischen Alpen, im Jahre 1781 und 1783 unternommen von Hacquet: mit Kupfern (Leipzig: verlegts Adam Friedrich Böhme, 1785), Baltazar Hacquet, Hacquet‘s mineralogisch-botanische Lustreise, von dem Berg Terglou in Krain, zu dem Berg Glokner in Tyrol, im Jahr 1779 und 81 (Wien: im Verlage der Johann Paul Krausischen Buchhandlung, 1784). 16 Henrik Costa, Reiseerinnerungen aus Krain (Laibach: Druck der Eger‘schen Gubernial-Buchdruckerei, 1848). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 12 7. 03. 2024 09:26:26 Uvod 13 člana SPD, Johannesa Frischaufa.17 V vodniku iz leta 1874 je zaznamek o takratnih razmerah zelo kratek, vendar slikovit: »V hribih pogosto ure dol- go ni mogoče srečati nobenega človeka, če pa že, potem od njega ne dobiš informacije.«18 V šestdesetih letih 19. stoletja se je zanimanje za gore v Srednji Evropi še povečalo in v Švici, Italiji ter Nemčiji so začeli ustanavljati planinska dru- štva, v katerih so se sprva neformalno združevale majhne skupine prijateljev vzpetega sveta.19 Za poznejše dogajanje v vzpetem svetu takratnega sloven- skega prostora sta bili pomembni dve središči, v katerih je bila planinska tradicija še posebno živa. Prvo je Dunaj, kjer je bilo leta 1862 ustanovljeno Avstrijsko planinsko društvo ( Oesterreichischer Alpenverein – OeAV). Takratni odnos do Alp se precej slikovito odraža v vabilu za včlanitev v omenjeno društvo: »Našega časa ne zaznamujejo le izumi, odkritja na področju vseh naravoslovnih znanosti ter njihova uporaba v industriji in trgovini. V dana- šnjem času je ljubezen do narave in njeno poznavanje postala skupna last vse družbe. Od konca prejšnjega stoletja Alpski svet vsako leto obišče vse več ljubiteljev narave različnih narodov in družbenih slojev. Ob taki zu- nanji vzpodbudi so se začeli tudi prebivalci teh območij vse bolj zavedati lepot gora, pod katerimi živijo.«20 Za živelj vzpetega sveta je bil namreč to le prostor, v katerem so lahko opravljali svoj poklic lovca, pastirja ali lesnega delavca.21 Zanimanje za ta del sveta se je izkazalo le v primeru, če so bili pa- šniki dobri za živino in gozdovi donosni, torej koristen vir za les, jagode, ze- lišča in smolo. Vse nad gozdno in alpsko pašniško mejo je veljalo za območje gamsov ter grdih sten, do katerih so se odpravili le redki zanesenjaki.22 Še celo leta 1912 tako lahko beremo, da je v višjih predelih zelo malo označenih pot, niti pooblaščenih vodnikov.23 17 Johannes Frischauf, (* 17. 9. 1837, Dunaj; † 7. 1. 1924, Gradec), matematik, astronom, alpinist, profesor. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at, pridobljeno 23. 7. 2019. 18 Johnnes Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol (Graz: Leuschner & Lubensky, 1874), str. 5. 19 Gidl, Alpenverein, str. 67–76 in Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/portal/der- verein/geschichte/, pridobljeno 23. 10. 2021. 20 Gidl, Alpenverein, str. 18. 21 DuOeAV, Section Austria: Der Österreichische Alpenverein und Alpenverein und die Sektion Austria des Deutschen u. Österreichischen Alpenvereins 1862– 1912 (Wien: Verlag der Sektion Austria, 1912), str. 3. 22 Gidl, Alpenverein, str. 17. 23 DuOeAV, Section Austria: Der Österreichische Alpenverein und …, str. 5. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 13 7. 03. 2024 09:26:26 14 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Nekaj let pozneje, 2. avgusta leta 1896, je bil prav tako na Dunaju ustanovljen Avstrijski turistovski klub ( Oesterreichischer Touristenclub – OeTC).24 Drugo središče planinstva sredi 19. stoletja je bil München, kjer je živelo večje število premožnih meščanov in je vladalo širše zanimanje za Alpe. Mesto je bilo vzpodbudno izhodišče za delo krajinskih slikarjev, alpskih literatov, lju- biteljev narave in alpinistov. Bližina gora ter ustrezni pravni in gospodarski pogoji so 9. maja 1869 botrovali ustanovitvi Nemškega planinskega društva ( Deutscher Alpenverein – DAV), ki so ga večinoma sestavljali nezadovoljni čla-ni OeAV. Dejavnosti OeAV so bile namreč sprva skoraj izključno usmerjene v znanstveno raziskovanje alpskega sveta, kar je v povezavi z neinteresom za gradnjo koč kmalu privedlo do trenj znotraj društva. Glavni namen ustano- vitve DAV pa je bila množična gradnja koč v vzpetem svetu, ki bi na ta način postal bolj poznan in obiskan.25 Ob ustanovitvi so zato jasno zapisali, da ne gre zgolj za »druščino gorohodcev«, temveč za društvo vseh ljubiteljev alpskega sveta – ne glede na politične meje –, ki želi s svojim delovanjem vzpeti svet približati čim širši množici.26 24 »Neuer Verein«, Morgen Post, 26. 4. 1869, št. 115, str. 4 in »Der Oesterreichische Touristen-Klub in Wien«, Neues Fremden-Blatt, 5. 8. 1869, št. 215, nepaginirano. 25 Gidl, Alpenverein, str. 67–76. 26 »Zum Anfang«, Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins, 1869, zv. 1, str. 2. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 14 7. 03. 2024 09:26:26 15 družbeNopolitiČNe razmere Na sloveNskem Na prelomu 19. iN 20. stoletja Večinsko prebivalstvo današnjega slovenskega območja si konec 19. sto- letja kljub modernizaciji ni moglo privoščiti ustrezne planinske opre- me, kaj šele gorskega vodnika. Malomeščanska družba je tudi sicer še konec leta 1893 na planinsko in plezalno druščino gledala precej zviška in zasmehovala njihove klobuke, okrašene s šopki cvetja, ko so se vračali z vrhov.27 Glavni protagonisti vzpetega sveta so bili v tistem času posamezniki, ki so imeli gmotna sredstva in čas za tovrstne dejavnosti. Zato ni čudno, da je bilo med gorohodci takratnega slovenskega vzpetega sveta največkrat najti nacio- nalno neagresivne Neslovence. Ob opisih delovanja podružnic društva DuOeAV na Slovenskem ne moremo mimo širšega družbenega dogajanja, ki je bilo v tem času vse pogosteje preže- to z nacionalnimi razprtijami in se je zrcalilo tudi v alpskem svetu. Začetnik nacionalnega gibanja je bilo dobro situirano in izobraženo meščanstvo, ki je prednjačilo tudi pri pionirskih podvigih v športu oziroma turizmu.28 27 Peter Mikša in Maja Vehar, »Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne«, Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, št. 1 (2018), str. 16. 28 O tem gl. Dragotin Lončar, Politično življenje Slovencev: (od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta) (V Ljubljani: Slovenska Matica, 1921), str. 26–91. O nemško-slovenskih odnosih na Štajerskem pa Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914) (Maribor: Obzorja, 1997), str. 53–62. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 15 7. 03. 2024 09:26:26 16 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine V jugovzhodni alpski prostor so torej vse pogosteje prodirali nacionalni prepiri,29 saj družbena dogajanja takratnih, po gorski turi imenovanih turistov niso mogla pustiti neopredeljenih. Ker nacionalno zaznamovanega vsakdanjika niso mogli pustiti v dolini, je ta vedno pogosteje zaznamoval alpski svet. Spomnimo še, da je bila v »planinskih bojih« za Slovence zagotovo zmagovita poteza dovškega župnika Jakoba Aljaža: nakup Triglava in postavitev stolpa na njem.30 Oblike nacionalnih prepirov med pripadniki slovenske in nemške narodnosti so bile raznovrstne, mdr. je bilo v takratnih časopisih natisnjenih več člankov, v katerih so tako Nemci kot Slovenci sovražno in kritično nastopali drug proti drugemu. Na prva nasprotovanja s slovenske strani naletimo v časopisu Slove- nec, v katerem je bil leta 1887, torej skoraj šest let pred nastankom Slovenskega planinskega društva (SPD), objavljen članek z naslovom Od Triglavskega podnožja. Nemcem so bile glavna spotika v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah slovenske koče in poti.31 Poleg dnevnih časopisov je nacionalno obarvane novice iz vzpetega sveta ob- javljal tudi planinski tisk. Planinski vestnik je na primer generalno zasedanje društva DuOeAV avgusta 1897 v Celovcu v skladu s proslovensko usmeritvijo pospremil v jedkem tonu: »Mesto je bilo okrašeno skoraj s samimi frankfur- čankami, govore je prešinjal večinoma nemški duh, in potem še trde, da se to društvo ne peča s politiko.«32 Privoščljiv ton je čutiti iz zapisa o koncu zaseda- nja, ko naj za jedi zadolžen gostilničar v Vrbi ob Vrbskem jezeru udeležencev ne bi želel postreči. Udeleženci skupščine so se zato morali znajti sami in nekateri so hrano dobili tudi v slovenskih gostilnah. Frankfurtarica je označe- valo črno-rdečo-rumeno zastavo, kar je simbol nemštva, torej pravo nasprotje slovensko usmerjenega časopisa, ki je vest natisnil. Na Slovenskem je od začetka šestdesetih let 19. stoletja dalje nov zakon o dru- štvih omogočil svobodnejše ustanavljanje društev33 in organizirano planinstvo 29 Več o tem gl. Peter Mikša, »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«, Zgodovina za vse: vse za zgodovino. 18 (2011), str. 62–63. 30 Peter Mikša, »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju«, Zgodovinski časopis, 69 (2015), str. 112−123. Jakob Aljaž (* 6. 6. 1845, Zavrh pod Šmarno goro; † 4. 5. 1927, Dovje), duhovnik, organizator planinstva, skladatelj. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 20. 3. 2020. 31 Mikša, »Narodnostni boji …«, str. 62−63. 32 »Glavno zborovanje Nemškega in avstrijskega planinskega društva«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. 33 Peter Vodopivec, »Kulturno-duhovne razmere na Slovenskem v 19. stoletju«, Bogoslovni vestnik, 67 (2007), str. 9−17. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 16 7. 03. 2024 09:26:26 Družbenopolitične razmere na SlovenSkem na prelomu 19. in 20. Stoletja 17 takratnega slovenskega prostora je poleg podružnic alpenverein zaznamovalo delovanje OeTC in od leta 1893 tudi SPD,34 katerega prvi predsednik je bil Fran Orožen.35 Da je bila v takratnem slovenskem prostoru prisotna večnacionalna struktura, odražajo tudi prvi tiskani planinski vodniki.36 Anastazij Grün37 je tako zapisal, da so na Štajerskem živeli deloma Nemci, deloma »Wenden mit windischer oder slovenischer Sprache«, večinoma katoličani. Pri prebivalcih je opazil do- bre telesne in bolj ali manj dobre značajske lastnosti tamkajšnjih ljudi, ki so bili »[...] močni, dobri, zgovorni, miroljubni in prijetni ljudje (Slovani seveda večinoma nezaupljivi, a vljudni), polni veselja in volje za petje in ples ter raz- lične dejavnosti«.38 Na obmejnih območjih Štajerske je bil jezik tam živečih prebivalcev zaradi narečja težko razumljiv nemško govorečim pohodnikom. V južnem delu Koroške so govorili večinoma slovenski jezik, vendar so ljudje v dolinah razumeli tudi nemško. Težje se je bilo po njegovem v nemščini spora- zumeti le visoko v hribih, kjer so bile le posamezne kmetije.39 Avtorji tiskanih vodnikov so na svojih poteh po vzpetem svetu prihajali v stik z lokalnim prebivalstvom in so zlasti nemško govorečim bralcem na podlagi lastnih izkušenj znali dobro svetovati. Tako je koroški poznavalec Karavank Ludvig Jahne40 v svojem vodniku leta 1882 za to območje zapisal: »Prebival- stvo v Karavankah je mešanih narodnosti, nemške in slovenske. Kmetje in delavci v hribih pripadajo večinoma slednjim, medtem ko v večjih krajih 34 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 35−37. 35 Fran Orožen (* 17. 12. 1853, Laško; † 26. 11. 1912, Ljubljana), geograf. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 21. 12. 2020. 36 O njih gl. Marija Mojca Peternel, Knjige za gorohodce. Prvi planinski vodniki na Slovenskem (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020). 37 Anton Alexander Graf von Auersperg (* 11. 4. 1806, Ljubljana; † 12. 9. 1876, Gradec), psevdo-nim: Anastasius Grün, ( Zelenec), politik, lirik. Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: Universitäts-Buchdruckerei L. C. Zamarski (vormals J. P. Sollinger), 1856), zv. 1, str. 86–88. 38 Peter Radics, »Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847«, Bergfahrten in Österreich. Eins und Jetzt 1363−1887 (Augsburg und Lepizig: Augsburg und Leipzig Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888), str. 92. 39 Eduard Amthor in Markus Jabornegg von, Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg (Gera: E. Amthor, 1873), str. 9. 40 Ludwig Jahne, Chemiker (* 1. 9. 1856, Dunaj; † 5. 12. 1937, Celovec), kemik. Ö sterreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at, pridobljeno 23. 7. 2021. Več o njem gl. Marija Mojca Peternel, »Ludwig Jahne (1856−1937)«, Prispevki za novejšo zgodovino, 60 (2020), št. 1, str. 33−46. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 17 7. 03. 2024 09:26:26 18 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine prebivajo večinoma Nemci . «41 Jahne je strahove bralcev pred slovenskim je-zikom in s tem morebitnim (ne)sporazumevanjem pomiril, saj se je sam v komunikaciji s prebivalci karavanškega sveta odlično znašel. Večinoma so na- mreč govorili nemško in tako za obisk Karavank znanje slovenskega jezika po njegovem sploh ni bilo nujno. Prebivalce Karavank je sicer označil za miro- ljubne, preproste in poštene.42 Podobno je tamkajšnje prebivalce v svojem triglavskem vodniku označil pred- sednik Kranjske podružnice DuOeAV Rudolf Roschnik. Po njegovih besedah je bil tamkajšnji človek zvest, pošten, »močan in čist« ter zvest. Predvsem vedno zelo prijazni mojstranški vodniki so po njegovem poosebljali omenjene lastnosti. Materni jezik prebivalcev Mojstrane in Dovjega je bil sicer slovenski, a je pri njih opazil tudi dobro razumevanje nemškega jezika, ki so ga govorili s precej očitnim koroškim naglasom. To je bila posledica pogostega odraščanja tamkajšnjih otrok na Koroškem. Med drugim so tja hodili tudi zato, da bi se naučili jezika, saj se ga iz političnih razlogov v šoli na Dovjem niso mogli.43 Kot se spominja Josip Lavtižar, so Kranjci in Korošci kot bližnji sosedje vedno imeli kakšne zveze med seboj. Ker so jih ločile samo Karavanke, je pogosto prihajalo do stikov med koroškimi in kranjskimi pastirji, poleg tega, tako Lavtižar, pa je bila v dolini tudi navada, da so fante zamenjevali med sabo. Šlo je za tako imenovano »menjo«, beljaški otrok je odšel v Kranjsko Goro, da bi se naučil slovensko, kranjskogorski pa v Beljak, da bi se naučil nemško. Obe stranki sta s tujim fantom ravnali kakor s svojim, poleg tega pa je bila menja brezplačna.44 Pri prebivalcih Bleda Roschnik ni opazil nobenih posebnosti,45 je pa toliko bolj zanimiv opis prebivalcev bohinjskega konca. Pri njih je opazil zaverova- nost vase in ponos, pri mlajših generacijah pa pomanjkljivo znanje nemškega jezika: »Bohinjec kot predstavnik krepkega in zdravega slovanskega življa je, tako kot vsi prebivalci odročnih krajev, nekolikanj okoren in zaverovan v svoj prav, čemur je treba dodati še kar precejšen občutek ponosa. Sicer pa je tako kot vsak kranjski kmet nepokvarjen, pošten in vdan. Znanje nemščine je pri starejših precej pogosto, pri mlajših razmeroma redko.«46 41 Ludwig Jahne, Führer durch die Karawanken (Wien: R. Lechner, 1882), str. 4−5. 42 Ludwig Jahne, Karawanken Führer mit einer Karte und Abbildungen (Klagenfurt: J. Heyn, 1912), str. 5. 43 Rudolf Roschnik, Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung (Stuttgart, Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906), str. 15. 44 Josip Lavtižar, Spomini (Rateče-Planica: samozaložba, 1926), str. 9. 45 Roschnik, Der Triglav…, str. 16. 46 Prav tam, str. 17. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 18 7. 03. 2024 09:26:26 Družbenopolitične razmere na SlovenSkem na prelomu 19. in 20. Stoletja 19 Prebivalci Trente so bili, po Roschniku, precej pod italijanskim vplivom, sicer pa izjemno revni: »Otroci preživljajo življenje v sladkem brezdelju in v pri- ložnostnem prosjačenju gorohodcev.«47 Da so bile v tem delu alpskega sveta razmere res precej skromne, potrjuje tudi nazoren opis pisatelja Josipa Abra- ma: »Trentar je popoln planinec; saj je Trenta tako bogata gora in planinskih orjaštev in pri tem tako lepa, da je prišel v navado rek, da je ‚strašno lepa‘. In Trentar jo ljubi iz dna srca! Žal pa, da človek ne more živeti samo od lepote, od gledanja, in to čuti zlasti Trentar vsak dan. Borno je njegovo življenje: boriti se mora z naravo, kamor stopi, boriti se mora s svojo ljubljenko. Toliko sveta gleda ga, hodi po njem, a uživati ga ne more, ker ni rodoviten, ker je težko dostopen!«48 47 Prav tam, str. 18−19. 48 Josip Abram, »Opis Trente«, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 134. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 19 7. 03. 2024 09:26:26 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 20 7. 03. 2024 09:26:26 21 deutscher uNd oesterreichischer alpeNvereiN Dne 23. avgusta 1873 je v nekdanjem strelišču pri gradu Gayenhofen v Bludenzu (Predarlska) prišlo do združitve OeAV in DAV v Nemško in avstrijsko planinsko društvo ( Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein – DuOeAV).49 Že samo ime pove, da je šlo za društvo, ki je vključevalo dve enoti dveh različnih političnih prostorov, avstrijskega in nemškega. Ločnico je nakazo- val tudi statut društva, ki je v avstrijskem delu vseboval enotnejša določila kot v nemškem, kjer je za formalnopravne zadeve skrbela ločeno vsaka dežela posebej.50 Znak društva DuOeAV je bila planika;51 zaradi izjemne priljubljenosti so leta 1893 prepovedali trgovanje s to gorsko rastlino.52 V cvetlični glavici so bile precej posrečeno vklesane inicialke društva. Prva črka je stala samostojno, vse ostale razen razen črke u, torej Oe in AV, so bile zapisano prepleteno. Planika pa ni bila edina cvetica, povezana z društvom. Veliko konkurenco je imela v encijanu, po domače clusijevem svišču ( Gentiana clusii), ki je bil tako kot planika znan po 49 Gidl, Alpenverein. 67–76 in Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/portal/der-ve- rein/geschichte, pridobljeno 23. 10. 2021. Josip Abram (* 2. 2. 1875, Tupelče; † 22. 6. 1938, Ljubljana), pisatelj, pesnik. Slovenski biografski leksikon, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 12. 1. 2020. 50 Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (Berlin: Verlag des DuOeAV, 1892), str. 41–44. 51 Gidl, Alpenverein, 95. 52 »Verbot des Edelweisshandels in der Schweiz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1839, št. 17, str. 214. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 21 7. 03. 2024 09:26:26 22 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine svojih zdravilnih učinkih.53 Encijan je v nemško govorečem svetu tudi gorski vilinec Encijanov kralj. Avstrijski gorski pastirji so namreč vsako leto ob koncu sezone izbrali »kralja« ali »kraljico« pastirjev. Domneva se, da so zato nekatera avstrijska planinska društva vzela to gorsko rožo in navado za svoji.54 Življenje društva DuOeAV se je dejansko odvijalo v podružnicah. Takšna struktura naj bi zagotavljala vključitev prebivalstva v kar se da širokem geo- grafskem prostoru. Precejšnja avtonomija je podružnicam omogočala lastne vodstvene odbore, ki so po svoje, vendar skladno s temeljnimi smernicami društva, gojili njegovo notranje življenje in odločali o nalogah ter oblikah dela na terenu.55 Tik pred prvo svetovno vojno je bil položaj društva DuOeAV precej utrjen, saj je imelo 406 podružnic, skupno število članov pa je preseglo število 102.000. Mreža podružnic je pokrivala ves nemško govoreči srednjeevropski prostor in ga z enotama v Egiptu in Angliji tudi močno presegla. 36 % članstva je priha- jalo iz severne Nemčije, 35 % iz južne Nemčije, 29 % iz avstrijskega prostora, 0,1 % delež pa sta zastopali podružnici v Egiptu in Angliji.56 V prvih petih letih se je dejavnost društva močno okrepila in je segala praktič- no v vse dele vzpetega sveta v monarhiji. Aktivnost njegovih podružnic, ki jih je lokalno prebivalstvo pogosto toplo sprejelo, je bila precejšnja. Na območju delovanja DuOeAV so ljudje vseh družbenih slojev (državni uradniki, zdrav- niki, učitelji, kmetje) v njegovih prizadevanjih zaznali pristnost, predvsem pa koristnost. Društvene akcije so poleg ustanavljanja podružnic po celotnem alpskem območju vključevale še urejanje oziroma gradnjo gorskih poti, marki- ranje in postavljanje smerokazov ter gradnje koč in zavetišč. Z organiziranjem in izvajanjem vodniških tečajev so želeli poskrbeti za varnost gorohodcev, omeniti pa je treba tudi vzpostavljanje meteorološke službe. Omenjena prizadevanja so želela uresničiti temeljne naloge društva, to je pri- bližati vzpeti svet čim širšemu krogu ljudi. V ospredju delovanja društva v tistem času torej še zdaleč niso bili nacionalni ali verski interesi, ki so sicer v dolinah že postajali vse izrazitejši. V društvu so tedanje politične ali verske izgrede videli kot zlonamerno obrekovanje s strani redkih posameznikov, ki 53 R. v. Strele, »Enzian«, Die Presse, 1. 10. 1885, št. 270, str. 1–2. 54 Trevor Shaw in Alenka Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015), str. 379–380. 55 Gidl, Alpenverein, str. 87. 56 Prav tam, str. 331. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 22 7. 03. 2024 09:26:26 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 23 so jih enostavno prezrli.57 Čeprav so bila osrednja prizadevanja in delovanja usmerjena v vzpeti svet, društvo ob vse izrazitejših nacionalnih ostrenjih z leti ni moglo ostati neobčutljivo in neopredeljeno. Pregledano gradivo daje občutek, da je društvo vsaj nekako do prve svetovne vojne poskušalo na prvo mesto postavljati »alpsko stvar«. Po veliki moriji je nacionalna politika društva postajala izrazitejša, najbolj očitna seveda po anšlusu, ko je DuOeAV postalo eno od orodij velikonemške politike. V obdobju do izbruha prve svetovne vojne je pomembno leto 1909, ko je cen- tralni odbor društva v Münchnu za muzejske namene pridobil impozantno stavbo z rokokojsko urejeno notranjostjo na Praterinsel,58 kjer se še danes nahaja Alpines Museum.59 Prva svetovna vojna je v delovanju društva zarezala globoko rano, a njegovega delovanja ni ustavila. V tem času ni bilo rednih letnih zasedanj centralne skup- ščine DuOeAV, prva je bila šele leta 1919.60 V zadnjih letih vojne se je društvo želelo notranje spremeniti in prevzeti aktivnejšo vlogo na področju planinstva. A najprej je bilo treba prevetriti okostenelo, z izrazito konservativnim duhom prežeto organizacijo društva. Stare člane so zato zamenjali mlajši, polni novih moči in idej, poleg tega so si prizadevali za večjo vključenost žensk.61 Vse to je kazalo na nov ustroj društva, ki naj bi s profesionalizacijo vodstva v svojem delovanju postalo strokovnejše in posledično kvalitetnejše. Zapisi osrednjega društvenega glasila Mitteilungen des Deutschen und Oester- reichischen Alpenvereins kažejo, da je v obdobju med obema vojnama DuOeAV sicer še želelo ostati zvesto ustanovnim načelom, a je širše politično dogajanje vse močneje vplivalo na njegovo usmeritev – društvo je postajalo vse bolj ve- likonemško. Anšlus in z njim preimenovanje društva v Deutscher Alpenverein (DAV) sta pomenila dejanski konec DuOeAV. V avstrijskem delu se je 14. novembra 1945 na novo osnoval Oesterreichischer Alpenverein (OeAV), ki je začel izdajati časopis Mitteilungen des Oesterreichischen 57 Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein, Ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistun-gen (Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky, k. k. Univerſitäts–Buchhandlung, 1879), str. 4. 58 »Das Alpine Museum des DuOeAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 4, str. 53. 59 Alpines Museum, https://www.muenchen.de/sehenswuerdigkeiten/orte/119227.html, pridobljeno 11. 4. 2022. 60 Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein, Ein Blick auf seine Ziele und bisherige Lei-stungen, str. 335. 61 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 23 7. 03. 2024 09:26:26 24 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Alpenvereins.62 V nemškem delu je bilo organiziranje tovrstnega društva pod istim ali drugačnim imenom prepovedano. Šele po letu 1989/1990 je prišlo do ponovne ustanovitve vrste podružnic izpred leta 1945.63 Podružnice DuOeAV na Slovenskem Nemško in avstrijsko društvo je v prostoru, kjer so živeli Slovenci, imelo osem podružnic, ki jih navajamo kronološko (tabela 1). Beljaška ( Section Villach), ustanovljena že leta 1870, je bila najstarejša podružnica v tem območju, a hkrati tudi najmlajša ustanovna podružnica nemškega DAV.64 Leta 1873 je bila v Trstu ustanovljena Primorska podružnica ( Section Küstenland). Po njenem zgledu je bila leta 1874 v Ljubljani osnovana Kranjska podružnica ( Section Krain). Obe številčno močni podružnici sta prvo svetovno vojno sicer preživeli, a bili ukinjeni takoj po njej: Kranjska leta 1919, Primorska leto pozneje.65 Leta 1876 je bila ustanovljena Mariborska podružnica ( Section Marburg an der Drau), ki je bila prvič razpuščena 1919. Vkorakanje nemške vojske v mesto leta 1941 je podružnico ponovno obudilo za štiri leta.66 Podobno usodo je doživela leta 1884 ustanovljena Celjska podružnica ( Section Cilli). Prvič je bila razpuščena 1919, obnovljena z vdorom nemških oblasti leta 1941 ter dokončno razpuščena leta 1945.67 V obdobju med letoma 1888 in 1901 je delo- vala Goriška podružnica ( Section Görz).68 Najkrajše delujoči podružnici sta bili Kočevska ( Section Gotschee) v obdobju 1894–189869 in Slovenjegraška ( Section 62 Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins, 1946, št. 1 naslovnica. 63 Nicholas Mailänder, »Deutscher Alpenverein e. V. (DAV)«, Historisches Lexikon Bayerns, htt- ps://www.historisches-lexikon-bayerns.de/Lexikon/Deutscher_Alpenverein_e._V._(DAV), pridobljeno 13. 3. 2022. 64 Dalmatiner, Lang, »Der Villacher Alpenverein und seine Geschichte 1870–2020«, str. 2. 65 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-kuesten- land/, pridobljeno 16. 1. 2022. 66 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-mar- burg-a-d-drau/, pridobljeno 16. 1. 2022. 67 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli/, pridobljeno 16. 1. 2022. 68 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-goerz/, pridobljeno 16. 1. 2022. 69 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-gottschee/, pridobljeno 16. 1. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 24 7. 03. 2024 09:26:26 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 25 Windischgraz) v obdobju 1905–190870. Ob tem je bilo prav gotovo nekaj šta- jerskih gorohodcev vključenih tudi v Graško podružnico ( Section Graz), ki je bila ustanovljena že 1870.71 Tabela 1: Podružnice DuOeAV v slovenskem prostoru 19. in 20. stoletja Ime podružnice (sedež) Obdobje delovanja Beljaška podružnica ( Section Villach – Villach) 1870– Primorska podružnica ( Section Küstenland – Trst) 1873–1919 Kranjska podružnica ( Section Krain – Ljubljana) 1874–1929 Celjska podružnica ( Section Cilli – Celje) 1884–1919 / 1941–1945 Mariborska podružnica ( Section Marburg an der Drau – Maribor) 1876–1919 / 1941–1945 Goriška podružnica ( Section Görz – Gorica) 1888–1901 Kočevska podružnica ( Section Gotschee – Kočevje) 1894–1898 Slovenjegraška podružnica ( Section Windischgraz – Slovenj Gradec) 1905–1908 Velikosti posameznih podružnic bodo podrobneje opisane v pripadajočih poglavjih, na tem mestu naj za vtis o njihovi številčnosti služi tabela 2. Za primer smo vzeli podatke za leti 1898 in 1913, razloga za njun izbor sta dva: prvi je v želji, da bi na enem mestu prikazali številčnost kar največ delujo- čih podružnic DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru; drugi razlog je povezan s časom obstoja Goriške podružnice – ker je leta 1901 prenehala delovati, nismo želeli prikazati podatkov, ko se je njen zaton že nakazoval v upadu članstva. 70 »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 23, str. 282 in »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins, 1908«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 8, str. 116. Na spletni strani Archiv Alpenverein so navedene letnice 1906–1909. Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/ blog/portrait/sektion-win-dischgraz/, pridobljeno 14. 3. 2023. 71 Graz Museum, https://www.grazmuseum.at/ausstellung/stadt-sucht-berg/, pridobljeno 11. 4. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 25 7. 03. 2024 09:26:26 26 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Tabela 2: Primerjava članstva med posameznimi podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru. Primorska Kranjska Goriška Mariborska Celjska Kočevska podružnica podružnica podružnica podružnica podružnica podružnica 1898 38472 24073 6474 7075 6376 17–4077 Primorska podružnica je bila ne le najstarejša, temveč po številu članov daleč največja. Druga največja je bila z nekaj manj člani Kranjska podružnica. Šte- vilčno precej enakovredne so bile Goriška, Mariborska in Celjska podružnica, sploh če upoštevamo, da seznami niso bili vedno zanesljivi,78 medtem ko sta bili najmanjši Kočevska in Slovenjegraška podružnica. Slednja zaradi poznejše ustanovitve v zgornji tabeli ni navedena. Organizacija društva DuOeAV Vodenje regionalno tako razvejenega društva je kljub maloštevilnim članom vodstvenega odbora potekalo precej gladko. 13. člen društvenega statuta je namreč določal samo desetčlanski odbor, v katerem so bili prvi in drugi pred- sednik, prvi in drugi zapisnikar, blagajnik in urednik društvenih publikacij ter štirje člani.79 Predsednik celotnega društva je postal predsednik tiste podružni- ce, ki je za tri leta prevzela vodenje. Tako se je na primer do leta 1913 zvrstilo 72 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenver eins (5. 4. 1898), str. 12. 73 Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚ Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Mit-gliederschaft«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1 881 (Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines (in Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg, 1901), str. 47. 74 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvere ins, 1898, št. 6, str. 78. 75 Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D des Deutschen und oesterreichoschen Alpenverei ns (Graz: Im Verlage der Section Marburg a.D des D. und Oe. Alpenvereins, 1901), str. 27. 76 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenv ereins, 1898, št. 6, str. 78. 77 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-gottschee/, pridobljeno 16. 1. 2022 in »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 74. 78 Peternel, »Ljubiteljem kranjskih Alp!«, str. 41–42, 75–77. 79 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 6. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 26 7. 03. 2024 09:26:26 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 27 13 predsednikov.80 Zbor celotnega društva je bil enkrat letno, in sicer v drugi polovici avgusta ali prvi polovici septembra.81 Zasedanja so izmenično pote- kala v avstrijskem in nemškem delu. Med letoma 1874 in 1913 se je zvrstilo dvajset zasedanj v Nemčiji in dvajset v Avstriji.82 Statut društva je v avstrijskem delu precej podrobno določal odnos do podru- žnic, njihove naloge in obveznosti. Čeprav ni predvideval minimalnega števila članov, potrebnega za ustanovitev podružnice, je bilo priporočljivo, da je na- mero za včlanitev izrazilo vsaj 15–20 gorohodcev. Na ustanovnem sestanku podružnice sprejeti statut sta morala nato potrditi tako centralni odbor dru- štva kot deželna vlada. Če slednja v roku štirih tednov ni podala negativnega mnenja, je podružnica smela pričeti z delovanjem, do takrat pa je morala miro- vati.83 Zanimiv je tudi podatek v zvezi z zasedanji podružnic: vsaka podružnica v avstrijskem delu je lokalnim političnim oblastem morala sejo naznaniti 24 ur pred pričetkom, in sicer z natančnimi podatki o kraju, času in njeni naravi, torej ali gre za odprto ali zaprto zasedanje.84 Korespondenca podružnic s centralnim odborom je potekala po točno določe- nih pravilih. Podružnice tako med drugim niso smele naslavljati pisem na po- samezne člane centralnega odbora, ampak vedno le na celoten odbor, in vsakič samo z eno problematiko. Na centralo so bile dolžne pošiljati letna in finančna poročila, sezname članov podružnic, sezname vodnikov itn.85 Člani so vsako leto prejeli novo izkaznico, v javnosti pa so bili dolžni nositi znak društva.86 Nadalje so podružnice v centralno knjižnico v München pošiljale gradivo, zla- sti starejše vpisne knjige.87 V pristojnosti podružnice je bilo tudi razdeljevanje ključev koč po terenu, potem ko so jih prejeli od centralnega odbora.88 Delovanje društva DuOeAV pa ni bilo usmerjeno zgolj v vzpeti svet. Or- ganizacija in izvedba javnih strokovnih in znanstvenih predavanj znanih oseb je bogatila tako notranje življenje društva kot širše družbeno dogajanje. Kranjska podružnica je denimo v obdobju 1881–1900 organizirala kar 127 80 Gidl, Alpenverein, str. 98. 81 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 7. 82 Gidl, Alpenverein, 89–90. 83 Emmer, Verfassung und Verwaltung, str. 41–43. 84 Prav tam, str. 48. 85 Prav tam, str. 31–32. 86 Prav tam, str. 27. 87 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrain,ˈdes DuOeAV, »Jahresbericht 1903«. 88 Prav tam, str. 35. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 27 7. 03. 2024 09:26:26 28 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine dogodkov, predvsem strokovno-znanstvenih predavanj, pa tudi plesov in dru- gih družabnih večerov.89 Društvo DuOeAV je bilo torej v avstrijskem delu organizirano izrazito cen- tralistično, kar je glede na število podružnic in prostorsko širino bil verjetno pogoj za brezhibno delovanje. Financiranje podružnic Uradna valuta društva je bila marka, ki so jo dnevno preračunavali v avstrijske guldne.90 Dodatno pazljivost je terjala denarna reforma na prelomu stoletja. Z njo so namreč po letu 1900 forinte oziroma goldinarje (fl) in krajcarje (kr) zamenjale krone (K) in helerji (h), ki so jih na Slovenskem imenovali vinarji (vin).91 1 goldinar je bil vreden 2 kroni.92 DuOeAV je 90 % prihodkov dobilo s članarinami, preostalih 10 % pa od prodaje različnih zemljevidov, publikacij itn. Največ denarja (tudi do 70 %) je društvo namenilo društvenim publikacijam ( Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins) in uradnemu glasilu društva ( Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins).93 Zanimivo je, da izdatki za gradnjo koč tudi v najintenzivnejšem obdobju na začetku 20. stoletja niso predstavljali več kot 32 %. Večino denarja je šlo na- mreč iz podružničnih lastnih sredstev. Omenimo še, da je okoli 10 % društvo namenilo urejanju vodništva, za administracijo pa je delež z začetnih 13 padel na 7 %.94 Med letoma 1874–1909 je bil podružnicam za Kranjsko in Primorsko skupno namenjen 3,65-odstotni delež vseh dotacij. Največji delež je v tem obdobju 89 Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Die Vereinsabende der Section Krain 1881 bis 1900«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens…, str. 42–46. 90 Gidl, Alepnverein, str. 100. 91 Andrej Pančur, »Slovenska imena za habsburški denar v 19. stoletju«, Zgodovina za vse, 12 (2005), str. 68-69. 92 Andrej Pančur, V pričakovanju stabilnega denarnega sistema (Celje: Zgodovinsko društvo, 2003), str. 265. 93 O tem gl. Marija Mojca Peternel, »Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1875–1938)«, Prispevki za novejšo zgodovino 62 (2022), str. 44-63. 94 Gidl, Alpenverein, str. 101-103. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 28 7. 03. 2024 09:26:26 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 29 denimo dobila Tirolska (48,5 %), najmanj pa Spodnja Avstrija (1,65 %). Za primerjavo navedimo še sosednji deželi Koroško s 7,73-odstotnim in Štajer- sko z 2,21-odstotnim deležem.95 Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins je letno objavljalo prihodke in izdatke društva. Od 26 podružnic je na primer leta 1892 Kranjska za gradnjo poti in koč dobila 2160 mark, kar je bila četrta najvišja podpora v tistem letu. Celovška podružnica je v tem letu na primer dobila 400, Innsbru- ška pa 900 mark.96 Visoka dotacija je verjetno izraz navdušenja centrale dru- štva nad tem delom alpskega prostora, ki ga je z ustrezno infrastrukturo želela napraviti čimbolj dostopnega. Da bi si lažje predstavljali finančna razmerja, poglejmo, koliko so znašali stroški gradnje nekaterih koč. Za gradnjo Triglav- ske koče je bilo porabljenih okoli 2000 fl, za kočo na Mangartskem sedlu, ki jo je zgradila Beljaška podružnica, pa 1260 fl.97 Če vemo, da je Kranjska podru- žnica v prvem letu delovanja imela na računu skoraj 200 fl sredstev,98 potem so torej za gradnjo Triglavske koče potrebovali trikrat toliko. Podružnice so dobile denar tudi iz drugih virov. Kranjsko so denimo finančno podpirale še deželna vlada, okrajno radovljiško glavarstvo, državna železniška uprava,99 Kranjska deželna banka ( Krainische Sparkassee),100 in Kranjska industrijska družba ( Krainische Industriegesellschaft) . 101 Pomagale so ji tudi druge, izrazito nemško usmerjene organizacije, denimo Südmark in Schulverein.102 Finančna podora je prišla še s strani lokalnih nemških podjetnikov, na primer 95 Prav tam, str. 114. 96 »Jahres-Rechnung pro Jahr 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 2 str. 24. 97 Der deutsche und oesterreichische Alpenverein, Ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistun-gen, str. 16. 98 Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Die Entwicklung der Sektion Krain«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens…, str. 8. 99 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrain,ˈdes DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 100 Več o njej gl. Ivan Hribar, Kranjska hranilnica (V Ljubljani: Narodna Tiskarna, 1909) in Stane Granda, »Kranjska hranilnica«, Slovenska kronika XIX. stoletja., zv. 1: 1800–1860 (2001), str. 146. 101 Več o njej gl. Andrej Pančur, »Kranjska industrijska družba«, Slovenski veliki leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003–2005 ) zv. 2, str. 356. 102 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 27. Več o društvu Deutscher Schulverein gl. Werner Drobesch, »Deutscher Schulverein. njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo«, Zgodovinski časopis, 46 (1992), str. 188 (opomba 6). Več o nemškem Südmark gl. Andrej Vovko, »Delovanje društva Südmark na slovenskem Štajerskem do leta 1914«, Otto Luthar in Jurij Perovšek (ur.), Zbornik Janka Pleterskega (Ljubljana: ZRC SAZU, 2003), str. 230. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 29 7. 03. 2024 09:26:26 30 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine podjetnika Henrika Mallnerja103 z Javornika (Jesenice) ali vodstva mojstran- ške cementarne.104 Financirali pa so jo tudi posamezniki od drugod.105 Na primeru financiranja Kranjske podružnice DuOeAV lahko vidimo, da je delovanje društva v takratnem slovenskem prostoru v veliki meri pogojeval nemški interes, tako javnopolitični kot zasebni. Ob denarnih prispevkih pa ne gre spregledati podružnične medsebojne pomoči. Podružnica Krummholz z Dunaja je denimo leta 1890 Kranjski podarila vpisno knjigo za Triglav.106 Dejavnosti društva Konkretne akcije DuOeAV bi torej na kratko lahko strnili v naslednja po- dročja: gradnja koč, urejanje oziroma izgradnja poti ter njihovo markiranje, skrb za vodništvo in meteorologijo, organizacija društvenih večerov in skrb za notranje življenje podružnic. Statut društva se je v zvezi z gradnjo koč osredotočal predvsem na njihove lokacije oziroma status, pomembno je bilo tudi udobje koč. Glede na lokacijo je statut ločeval koče, ki so stale v bližini vrha in t. i. »prehodne« koče. Prve so bile namenjene številčnejšim obiskovalcem na koncu ture in so morale biti lahko dostopne, po možnosti oskrbovane, z odlični razgledom in v bližini po- membnih prometnih poti, a vendarle ne več kot pol ure oddaljene od vrha gore. Prehodne koče naj bi gorohodcem služile za vmesni postanek do konč- nega cilja. Od zadnje postaje v dolini naj ne bi bile oddaljene več kot 4–5 ur, po pravilu pa največ 2 oziroma dve uri in pol. Najbližji vrh naj bi bil od koče dosegljiv v treh urah, pot do naslednje koče ni smela trajati več kot 6–7 ur hoda.107 103 Henrik Mallner (1844–1908) je bil na Javorniku upravitelj fužine, med letoma 1881 in 1891 pa gozdni inšpektor in vodja gozdnega urada Kranjske industrijske družbe. Z družino je živel v drugem nadstropju javorniške graščine. Po prodaji tržiških gozdov leta 1891 je postal upravitelj Bornovega posestva in oskrbnik gradu Sveta Katarina v Jelendolu. SI GMZ, Gornjesavski muzej Jesenice, arhiv KID, t. e. 63, a. e. 511, Benedičič, Lačen Irena, (et al.), Gozdovi Kranjske industrijske družbe (Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014), str. 19 in Alojz Rizzoli, »Iz mojih spominov«, Tovarniški vestnik, 15. 8. 1937, št. 3, str. 4. 104 »Lengenfeld-Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 19, str. 241. Amanni so bili lastniki cementarne v Mojstrani. Gornjesavski muzej Jesenice, arhiv KID, t. e. 60, a. e. 501. 105 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrain,ˈdes DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). 106 »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 4, str. 50–51. 107 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 71–73. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 30 7. 03. 2024 09:26:26 Deutscher unD Oesterreichischer Alpenverein 31 Če je bilo v letih 1874 in 1885 na leto zgrajenih v povprečju 5–6 koč, se je tempo od poznih 80 let stopnjeval in je vrhunec dosegel tik pred prvo svetov- no vojno, ki je gradnjo koč zaustavila. Leta 1912 je vrata odprlo 22 novih koč, in leta 1914 je imelo društvo DuOeAV v Vzhodnih Alpah v lasti že 345 koč.108 Za obiskovalce koč so v društvu obstajala pravila,109 tudi prehrana je bila po- sebej organizirana. S tem se je precej intenzivno ukvarjal redni profesor na kmetijskem oddelku Tehnične univerze v Münchnu dr. Emil Pott.110 Iz za- pisov osrednjega glasila društva je razvidno, da so njegova načela na terenu, torej tudi v kočah takratnega slovenskega vzpetega sveta, precej dosledno upo- števali. Razloge gre verjetno iskati tudi v statutu društva, kjer je v obsežnem poglavju Proviant-Depot podroben opis »Pottovih« zabojev hrane.111 Hrano so v kočah razporedili v pet zabojev. V prvem je bila hrana za zajtrk, v katerem so bili med drugim čaj, kava, kakav, čokolada, pa tudi konzerva sardin, rum, konjak in cimet. V drugem je bila hrana za opoldansko in večerno hrano, na primer različne vrste juh, konzerve mesa, klobas, golaža, graha, sol, poper. V tretjem je bilo belo, rdeče in peneče vino, v četrtem pivo in v petem voda.112 Pott, ki se je pri svojem znanstvenem delu ukvarjal tudi z gojenjem hmelja in pivovarskega ječmena,113 je zagotovo dobro poznal lastnosti piva ter s tem povezanega problema skladiščenja. Priljubljenost te osvežilne pijače v kočah je namreč postajala vse večja, a so težke steklenice podražile transport in posle- dično tudi ceno. Za dostavo piva do koč so poskušali najti druge rešitve: tran- sport v manjših sodih je bil sicer cenejši, vendar je zahteval takojšnjo porabo, saj hranjenje piva v njih ni bilo mogoče. Mnogo poizkusov je bilo napravljenih tudi za izboljšanje skladiščenja. Rešitev problema je Pott videl v patentu Jako- ba Debelaka s Kranjske, čigar prototip je nastal pri Albinu Carlu Achtschinu iz Ljubljane. Točilni aparat je bil preprost za uporabo in čiščenje, hkrati pa 108 Gidl, Alpenverein, str. 109–115. 109 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.401, Sektion Krain, hišni red in pristojbine za obiskovalce Triglavske koče (julij 1887). OeAV SE 252.402, Sektion Krain, hišni red in pristojbine za obiskovalce koče na Golici (avgust 1892). OeAV SE 252.404, Sektion Krain, hišni red Vossove koče, marec 1900. 110 Emil Pott (* 27. 8. 1851, Oldenburg; † 22. 5. 1913, Wendelstein), živinorejec. Deutsche Biographie, https://www.deutsche-biographie.de/sfzP5087.html, pridobljeno 20. 12. 2021. 111 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 85–88. 112 Emil Pott, »Unsere Schützhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 21, str. 242–245. 113 Emil Pott, Die Biertreber als Futtermittel und deren Conservirung. Für Bierbrauer und Land-wirthe (München: Verlag Theodor Ackermann, 1882). Emil Pott, Die Braugerste (München: Verlag Theodor Ackermvann, 1883). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 31 7. 03. 2024 09:26:26 32 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine tudi ni zahteval dodatnih konzervansov, ki bi pivo ohranili sveže.114 Napravo so izdelali v delavnici omenjenega ključavničarja, ki je bil med drugim tudi namestnik predsednika Kranjske gasilske deželne zveze115 in leta 1890 predsednik Kolesarskega kluba . 116 Aktivnosti ključavničarskega mojstra so bile resnično izredne, saj je bil tudi avtor priročnika vadbenih predpisov za gasilce117 in vodnika po kolesarskih poteh.118 Navodila društva DuOeAV glede postavljanja tabel in markiranja poti so bila prav tako precej natančna. Za postavitev smerokazov naj bi bili zadolženi dve osebi. Prva, po možnosti domačin, naj bi 20 korakov pred drugo, ki ni pozna- la območja, označevala pot. Druga oseba je bila torej kontrola za morebitne zavajajoče oznake.119 Za markiranje poti v visokogorju je društvo predvidelo dve barvi, belo in (svetlo) rdečo, pri čemer se je moralo prednostno uporabljati rdečo, ker je bila bolje vidna na skalah in deblih dreves, izrazitejša je bila tudi na snežni podlagi. Bela je bila slabše kvalitete, hitreje se je sprala in na skalah ni bila vidna. Zato je bilo belo črto smiselno napraviti le na rdeči podlagi, denimo na rdečem apnencu.120 114 Emil Pott, »Bierausschank in den Schatzhäusern und in den Alpenwirthshäusern«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 12, str. 146–147. 115 Reginald Czermack, Oesterreichs Feuerwehr- und Rettungswesen am Anfang des 20. Jahrhunderts (Teplitz-Schönau: Verlag des ständigen österreichischen Feuerwehr- Ausschusses, Druck von C. Weigend, 1903), str. 72. 116 Club Ausschuss, Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjährigen Jubileums (Laibach: Buchdruckerei R. Millit, 1890), nepaginirano. 117 Albin Carl Achtschin, Dienstes-Ordung und Uebungs-Vorschriften für die krainischen Verbands-Feuerwehren (Ljubljana: Kranjska deželna zveza gasilnih društev, 1894). 118 Albin Carl Achtschin, (avtor) Gustav Kastner, (kartograf), Wegweiser durch Krain u. Küstenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte (Laibach: Laibacher Bicycle-Club, 1895). 119 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 64. 120 Prav tam, str. 64–65. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 32 7. 03. 2024 09:26:26 33 primorska podružNica (sectioN küsteNlaNd) Družbenopolitične razmere na prelomu 19. stoletja in 20. stoletja v Trstu Za opis vzdušja znanega pristaniškega mesta smo si sposodili besede novinarja in feljtonista Raoula Auernheimerja.121 V Neue Freie Pres- se je namreč takoj po koncu prve svetovne v nostalgičnih »Spominih na Trst«122 slikovito opisal prvi stik z mestom: »Zrak, ki skozi odprto okno napolni kupe vlaka, bližajočega tržaški železniški postaji, pri potniku vzbudi občutek lahne pijanosti, ki srcu vsakega Avstrijca poveča utrip, še preden zapu- sti tržaško železniško postajo. Za nas predstavlja Trst odprta vrata na jug.«123 Poleg idiličnega dela mesta, v katerem je bilo na promenadi opaziti meščane s klobuki in tančicami, kjer so se sprehajale dame s pudlji in se je iz hiš slišala glasba, je obstajal tudi drugačen Trst. »Trst bogatih trgovcev, Trst s pomoli, ki segajo v morje, in žerjavi, ki štrlijo v nebo. Trst s številnimi parniki in z do neba segajočimi ladijskimi jambori.«124 Kljub novi politični stvarnosti po 121 Raoul Auernheimer (* 15. 4. 1876, Dunaj; † 6. 1. 1948, Oakland, Kalifornija), pravnik, novinar, fejltonist. Evelyne Polt-Heinzl, Porträtmodul zu Raoul Auernheimer, https://litkult1920er.aau. at/portraets/auernheimer-raoul/ pridobljeno 18. 11. 2022. 122 Raoul Auernheimer, »Erinnerung an Triest,« Neue Freie Presse, 5. 11. 1918, št. 19468, str. 1–3. 123 Prav tam, str. 1. 124 Prav tam, str. 1–2. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 33 7. 03. 2024 09:26:26 34 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine koncu vojne je Trst, po mnenju pisca, postal »truplo«. V želji, da bi mesto našlo pravo pot v prihodnost, je upal, da bo ta temeljila na večstoletnem tržaškem povezovalnem poslanstvu med vzhodom in zahodom ter severom in jugom.125 Zapisane besede poleg nostalgije po izgubljenem mestu zrcalijo pomembnost mesta za monarhijo ter njegovo svetovljanstvo, začinjeno s pisano mavrico posebnosti tam živečih narodov. O zgodovini mesta, ki je zaradi vedênja v času napoleonske oblasti 9. decem- bra 1819 dobilo naziv urbs fidelissima,126 obstaja veliko literature tudi za obdobje, ki ga obravnava pričujoča knjiga.127 Za kuliso naše zgodbe so bili zanimivi predvsem podatki o nacionalni in socialni sliki mesta. Leta 1857 je južna že- leznica povezala Trst z Dunajem. Transport dobrin, pošte in prebivalstva je s tem postal učinkovitejši, skrajšan potovalni čas je olajšal vojaški nadzor prista- nišča. Avstrijsko prebivalstvo je bilo sicer v manjšini, njegov finančni kapital in vlaganje v mesto pa sta po velikosti še vedno presegala tako slovanske kot italijanske gospodarske iniciative.128 Mesto je na prelomu 19. v 20. stoletje s svojim neposrednim zaledjem ( Hinter- land) poosebljalo funkcijo predstavnika in propagatorja gospodarskih interesov celotne monarhije.129 Za habsburško državo je bil Trst že dolgo naravno izhodišče na Jadran in predstraža politične ekspanzije na Jug. Vsa kozmopolitska družba, ki je v mestu imela stalno bivališče, se je oblikovala na ekonomski plat- formi kapitalističnega tipa, z določenimi svoboščinami liberalnega idejnega sveta. Kot mesto se je Trst omejeval in ograjeval od bližnje okolice in ni nikdar občutil potrebe po povezavah z agrarnim zaledjem. Njegovo odmaknjenost so 125 Prav tam, str. 1–3. 126 Fölkel Ferruccio, »Ferruccio: Giallo e nero era il mio impero [Gelb und schwarz war mein Reich]«, Fölkel, Ferruccio in Cergoly, Carolus, Trieste provincia imperiale. Splendore e tramonto del porto degli Asburgo [Kaiserliche Provinz Triest. Glanz und Untergang der habsburgischen Hafenstadt] (Milano: Bompiani 1983), str. 37. 127 Reinhard Reimann, ‚Landfremde‘ an der Adria: Die Deutschen in Triest 1880–1920 (Berlin [etc.]: P. Lang, 2020); Arnold Suppan, »Die Untersteiermark, Krain und das Küstenland zwischen Maria Theresia und Franz Joseph (1740–1918)«, Suppan Arnold (ur.), Deutsche Geschichte im Osten Europas (Berlin: Siedler Verlag, 1998), str. 264–348. 128 Milan Pahor, »Slovenci in Hrvati v Trstu: Kratek zgodovinski oris slovensko-hrvatskega sodelovanja in sloge v Trstu skozi 150-letno izkušnjo (1848−2000)«, Jadranski koledar (Trst: Založ- ništvo tržaškega tiska, 2002), str. 171−214. 129 Več o tržaškem zaledju gl. Andreas Moritsch, Das nahe Triester Hinterland. Zur wirtschaftlichen und sozialen Entwicklung vom Beginn des 19. Jahrhunderts bis zur Gegenwart (Wien-Köln-Graz: Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, Veröffentlichungen des Instituts für osteuropäische Geschichte und Südostforschung der Universität Wien, H. Böhlhaus Nachf., 1969), zv. 7. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 34 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 35 poudarjale tudi železniške in pomorske prometne povezave. Poleg tega, da je Trst na prelomu stoletij postajal vse večje trgovsko in industrijsko središče, je v svojih zunanjih kulturnih eksplikacijah nastopal kot večnarodnostno mesto z izrazito italijansko nadvlado.130 Kot je leta 1844 na oktobrskem predavanju o etnografskih razmerah v Trstu poudaril predsednik Primorske podružnice Carl von Czoernig mlajši,131 je v mestu in okolici živelo 120.515 prebivalcev. Prebivalstvo tega območja je za- radi omenjenega razvoja v drugi polovici 19. stoletja precej hitro naraščalo (tabela 3).132 Mladi Carl Czoernig se je pri prikazu oprl na delo očeta, slav- nega statistika, zgodovinarja in etnografa Carla von Czoerniga st.133 Ob tem je treba upoštevati, da so bili kriteriji ljudskih štetij različni, saj so leta 1864 povpraševali po nacionalni opredelitvi, leta 1880 pa je bilo pomembno vpraša- nje jezika. Leta 1880 je zaznati upad nemško govorečega prebivalstva, znatno pa se je povečal delež italijansko in slovensko govorečih. Trst je za številno prebivalstvo Goriške predstavljal končni cilj, tako da sta bili območji povezani v vzajemnem demografskem razmerju.134 Tabela 3: Število prebivalstva po popisih iz let 1864 in 1880 v Trstu in okolici Trst in okolica Popis leta 1864 Popis leta 1880 (nacionalnost) (jezik) Nemci 8 470 5 141 Italijani in Furlani 46 530 88 887 Slovenci 25 300 26 263 Srbi, Hrvati - 126 ostali - 98 130 Boris Gombač, »Nacionalno in socialno vprašanje v Trstu 1902–1914«, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 22 (1982), št. 1/2 str. 55–56. 131 Carl Czoernig (* 24. 9. 1839, Milano; † 20. 9. 1893, Innsbruck), pravnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005750/, pridobljeno 12. 10. 2022. 132 »Über die etnographischen Verhältnisse des Küstenlandes«, Mittheilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 359. 133 Carl Czoernig baron Czernhausen, (* 5. 5. 1804, Černovice na Češkem; † 5. 5. 1889, Gorica, Furlanija - Julijska krajina), statistik, etnograf, zgodovinar. Slovenska biografija, https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005750/, pridobljeno 12. 10. 2022 in Constantin von Wurz- bach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp., 1858), zv. 3, str. 117–120. 134 O tem gl. Aleksej Kalc, »Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne«, Acta Histriae, 21 (2013), št. 4, str. 685. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 35 7. 03. 2024 09:26:27 36 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine »Demografska ekspanzija Trsta, ki je slonela v veliki meri na doseljeva- nju, je imela dolgo v Goriški-Gradiški prvega izmed svojih demografskih rezervoarjev.«135 Povečanje prebivalstva v mestu je bilo torej predvsem posle- dica migracij iz zaledja, kar bo nenazadnje vidno tudi pri prikazu števila članov Primorske in Goriške podružnice. Medsebojno vplivanje sosednjih podružnic oziroma tesna prepletenost njihovega delovanja utemeljujeta razlog, zakaj smo se pri razvrščanju podružnic držali geografskih kriterijev. V Trstu je bilo med vodilnimi državnimi in mestnimi uradniki mogoče zasle- diti splošno protislovansko vzdušje. Kljub množičnosti slovanske skupnosti se prevladujoča italijanska podoba mesta dolgo ni spremenila. Slovanski narodi so zasedali nižje družbene položaje in nosili negativno prispodobo »preprosto- sti« in družbene podrejenosti. Nasprotno pa se je oblikovala mnogo privlač- nejša podoba italijanskega prebivalstva kot kultivirane meščanske skupnosti.136 V Trstu so tako Italijani kot Nemci in Slovenci imeli svoja društva. Italijani so denimo že leta 1862 ustanovili kazinsko društvo Società del casino Triestino. Poleg političnih so pomembno vlogo imela šolska, bralna, kulturna, humani- tarna in nenazadnje tudi športna društva. Leta 1882 je v mestu nastalo prvo italijansko planinsko društvo Societa Alpina delle Giulie, ki je delovalo v Julijskih Alpah, na Krasu ter v Istri. Leta 1918 je postalo član italijanskega planin- skega kluba Club Alpino Italiano (CAI).137 12. aprila 1850 so ustanovili prvo pravo nemško društvo – Triester Turn- und deutscher Gesangs Verein. Podobno kot Italijani so Nemci ustanovili šolsko društvo in veteranske organizacije, ki so pokrivale prebivalstvo Avstrijskega primorja. Tako je med letoma 1879–1915 delovalo Militär Veteranen Verein für Triest und Umgebung. Med športnimi društvi omenimo telovadno društvo Eintracht, ustanovljeno aprila 1864.138 Slovenska društvena dejavnost v Trstu se je začela leta 1848, a je svojo pravo podobo dobila šele po letu 1860; Narodna čitalnica je bila denimo ustanovljena 135 Prav tam 4, str. 701. 136 Aleksej Kalc, »Oblike organiziranosti slovenskega Trsta v času družbenega in narodnega vzpona«, Aleksander Rojc (ur.), Trst: Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju, Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja do prihoda fašizma (Trst = Trieste: Glasbena matica; Ljubljana = Lubiana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije = Editore ZRC, Centro di ricerca scientifica dell‘Accademia delle scienze e delle arti, 2014), str. 44. 137 Branko Marušič, »Pregled društvene dejavnosti v avstrijskem primorju (1848–1918)«, Annales. Series historia et sociologia. 9 (1999), št. 1=16, str. 173–175. 138 Prav tam, str. 178. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 36 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 37 leta 1861. Poleg političnih društev so nastala še kulturna, pevska, bralna in dramska. Med slovenskimi športnimi društvi gre omeniti najstarejšega, Južni sokol, kolesarji so bili združeni v društvo Balkan, od leta 1888 pa je bilo v Trstu tudi Ribarsko društvo. Za ljubitelje vzpetega sveta je od leta 1904 skrbe- la Tržaška podružnica SPD.139 Ustanovitev podružnice Section Küstenland Archiv Alpenverein v Innsbrucku140 poleg na spletu dosegljivih letnih poročil141 hrani tudi gradivo o zgodovini Primorske podružnice, ki je popisano in prilo- ženo na koncu knjige (priloga 1). Glavna vira podatkov pri pisanju zgodovine podružnice sta bila še dva spominska zbornika, ki sta izšla ob deseti obletnici (slika 1)142 in 20-letnici njenega delovanja.143 Slednji vsebuje letna poročila, na koncu zbornika pa tudi različne sezname, ki so nam pomagali pri sestavljanju zanimive zgodbe o Primorski podružnici. Njeno delovanje je bilo namreč, v nasprotju z ostalimi podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prosto- ru, osredotočeno na odkrivanje kraških jam, ki so sicer na Slovenskem že bile predmet razprav.144 139 Prav tam, str. 175–177. 140 Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de - /webOPAC/02_AV-Sektionsschrif-ten/Sektion_Kuestenland/, pridobljeno 21. 11. 2022. 141 Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de - /webOPAC/02_AV-Sektionsschrif-ten/Sektion_Kuestenland/Jahresberichte/, pridobljeno 21. 11. 2022. 142 Section Küstenland, Zehn Jahre Alpinen Wirkens. Gedenkblatt (Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883). 143 Peter August Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres (Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893). 144 Shaw, Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti; Trevor R. Shaw, »Škocjanske jame, Slovenia, in 1891: an alpine club excursion = Škocjanske jame leta 189: izlet planinskega društva«, Acta car-sologica = Krasoslovni zbornik 34 (2005), št. 1, str. 236–260; »Delovanje Primorske sekcije Nem- škega in Avstrijskega planinskega društva v letih 1884 do 1892. (Prevedla Mojca Urankar)«, Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 34–38; Friedrich Müller, »Raziskovanja v Škocjanskih jamah leta 1890 med 18. in 25. podzemnim slapom. (Prevedla Mojca Urankar)«, Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 38–58; Primorska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva, »Letno poročilo primorske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva za leto 1893. (Prevedla Mojca Urankar),« Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 58–60; Petra Kavrečič, »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po poročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja«, Iz zgodovine Krasa, 63 (2015), št. 3, str. 547–560. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 37 7. 03. 2024 09:26:27 38 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 1: Section Küstenland, Zehn Jahre Alpinen Wirkens. Gedenkblatt (Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883, naslovnica) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 38 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 39 Ustanovitev Primorske podružnice se zaradi datuma nastanka precej razlikuje od ustanovitve ostalih podružnic društva DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru. V vabilu bodočega predsednika podružnice Carla von Czoerniga ml. je bil kot datum ustanovnega sestanka podružnice naveden ponedeljek, 16. junij, ob 8.30.145 Ustanovna seja v prvem nadstropju hotela Daniel, na kateri je prisostvovalo 23 članov, 24 pa se jih je zaradi osebnih razlogov opravičilo, se je nato v resnici zgodila 19. junija 1873.146 Tako datum vabila kot dejanski dan ustanovne seje Primorske podružnice padeta v čas, ko društvo DuOeAV še ni obstajalo. Ustanovljeno je bilo, kot smo videli, 23. avgusta 1873, torej dober mesec po nastanku podružnice v Trstu. Vabilo in ustanovni sestanek Primorske podružnice sta bila namreč namenjena ustanovitvi podružnice v okviru takratnega Deutscher Alpenverein: »Število članov združenja trenutno presega dva tisoč, razdeljeni pa so na dvaintrideset podružnic; nova podružni-ca tako vstopi v veliko družino, ki jo, kot kažejo izkušnje, sprejema z največjim veseljem in ljubeznijo. In prav delitev na podružnice tako zelo ustreza naši nacionalni naravi in vzbuja veliko sočutja in simpatij. Vsaka podružnica samo- stojno ureja svoje notranje zadeve, proračune itn. Skupna točka članic društva je centralni odbor in zlasti enotna zavest in duhovna povezanost pri uresniče- vanju skupnih ciljev, […].«147 Branje teh vrstic sicer povsem spominja na opis društva DuOeAV, a nadaljnji zapis slavnostnega govora kot tudi podružnični statut (slika 2)148 nedvoumno kažeta, da gre za »številčno najmočnejše društvo Deutscher Alpenverein«, ki združuje večino najvidnejših nemških raziskovalcev alpskega prostora. Njegova organizacija je bila za tržaške ustavnike »najbolj simpatična in njegovi dosedanji dosežki si zaslužijo popolno priznanje, kar je upravičen razlog za ustanovitev njene podružnice v Trstu.«149 Ob koncu ustanovne seje so izvolili vodstveni odbor in sprejeli statut podružnice. Zakaj so se v Trstu odločili za priključitev k DAV in ne k OeAV, ne vemo. Verjetno je bil razlog v usmeritvi obeh društev, saj je DAV želel približati vzpeti svet vsem ljudem in ne le posameznikom, predvsem znanstvenikom, kar je bila želja OeAV. Slavnostni govor poleg priključitve k DAV izpričuje še njegovo množičnost, saj je društvo vključevalo 32 relativno samostojnih podružnic. Ob tem vidimo, da je bila struktura DAV precej podobna, če že ne enaka ustroju bodoče DuOeAV. 145 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892, str. 3. 146 Prav tam, str. 6. 147 Prav tam. 148 Prav tam, str. 7–10. 149 Prav tam, str. 6. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 39 7. 03. 2024 09:26:27 40 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 2: Statut podružnice (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873–1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres. Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, str. 7, naslovnica) Uradne seje so bile v času življenja podružnice na različnih lokacijah v mestu. Sprva v hotelu Daniel150 in v stari Bierhalle, pozneje v dvorani hotela Vol-pich151 in na Börsenplatz št. 4, kjer je bila pisarna odprta vsak dan razen nedelj 150 Prav tam, str. 3. 151 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (5. 4. 1898), str. 18. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 40 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 41 in praznikov med 12. in 13. uro ter med 19.00 in 20.30.152 Tik pred prvo svetovno vojno je bila pisarna podružnice v četrtem nadstropju na ulici Via Coroneo št. 15, odprta samo zvečer med 19.30 in 20.30.153 Vodstvo podružnice Ker so ohranjeni vsi zapisniki letnih poročil, je bila analiza oziroma pisanje o vodstvenem odboru precej lažje kot pri ostali podružnicah. Ohranjeno gra- divo kaže, da je bil vodstveni odbor številčnejši kot pri ostalih obravnavanih podružnicah. Vodilni možje so bili večinoma (visoko) izobraženi predstavniki višjega razreda takratne tržaške družbe. Seznam imen vodstvenega odbora in nenazadnje tudi ostalih članov je odsev kozmopolitskega mestnega duha. Po- drobna sestava vodstvenega odbora je v prilogi (priloga 2), na tem mestu pa naj omenimo le nekaj imen, ki potrjujejo navedena dejstva. Prvi predsednik podružnice je bil Carl von Czoernig ml., po poklicu prav- nik, ki je po očetovem zgledu preučeval zgodovino, narodopisje in statisti- ko avstrijskih narodov.154 Označuje ga močna osebnost, bil je duhovit in v alpskih krogih precej znan. Kot je ob njegovi smrti zapisal njegov naslednik Peter August Pazze, je bila ustanovitev Primorske podružnice povsem Czo- ernigovo delo in v šestih letih predsedovanja je podružnici dal pečat in ji ostal zvest do smrti.155 Peter August Pazze156 je bil v vodstvenem odboru najprej član,157 predsedniško funkcijo je potem neprekinjeno opravljal 20 let, in sicer v obdobju od 1879158 do 1899.159 Tako kot njegov predhodnik tudi Pazze ni bil aktiven samo v okviru 152 Prav tam. 153 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 3. 154 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005750/, pridobljeno 12. 10. 2022. 155 Pazze, »C. Freiher v. Czörnig † «, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 20, str. 251. 156 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). 157 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht pro 1877 (8. 1. 1878). 158 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). 159 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1900), str. 7. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 41 7. 03. 2024 09:26:27 42 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine podružnice. Poznamo ga kot soavtorja knjige o Škocjanskih jamah160 in kronike o Primorski podružnici.161 Znan je bil tudi v drugih podružnicah takratnega slovenskega prostora. Ob zaključki prvega tečaja za planinske vodnike na Slo- venskem v Mojstrani so na primer bodoči vodniki 17. marca 1894 pred komisijo, ki jo je vodil Pazze, opravljali izpit.162 Rezultat njegove aktivnosti je bila široka prepoznavnost na nivoju celotnega društva DuOeAV. Primorsko podružnico je zastopal na skoraj vseh rednih letnih občnih zborih društva DuOeAV in si s tem pridobil širok krog prijateljev, ki so cenili njegovo vsestransko angažiranost.163 Ni čudno, da je bil 8. septembra 1895 na redni letni skupščini društva DuOeAV v Salzburgu imenovan za overovatelja zapisnika.164 Ob Pazzovi smrti 2. avgusta 1903 je v osrednjem glasilu društva izšlo več člankov,165 ki vsebujejo dragocene podatke o njegovem življenju, saj biografskih podatkov v razpoložljivi literaturi ni bilo najti. »Čeprav P. A. Pazze ni bil eden tistih prijateljev Alp, ki bi svojo moč preizkušal in dokazoval z osvajanjem težkih in nevarnih krajev ter si za cilj postavljal najvišje vrhove, ni bil nič manj turist in je območje Vzhodnih Alp na svojih številnih potovanjih in pohodih spoznal tako natančno kot skoraj nihče drug. Na Alpe je bil navezan z živahnim nav- dušenjem in je vse svoje simpatije, v zadnjih letih pa celo vse svoje dejavnosti posvečal Alpam; […].«166 Kot je v nadaljevanju zapisal neimenovani avtor, se je Pazze rodil v ugledni družini v Trstu in je ves prosti čas, ko ni bil na poti, posvetil študiju geografskih in botaničnih del. Njegov živahni um je precej zaposlovalo pisanje o nastanku in zgradbi Krasa, ki zanj ni bil nič manj pomemben kot Alpe. Podružnični knjižnici je že za časa svojega življenja zapustil številna dra- gocena dela. Ob dvajseti obletnici Primorske podružnice, leta 1893, je napisal njeno kroniko. Pisec je nadalje ugotavljal, da je podružnica v času Pazzejevega 160 Peter August Pazze in Friedrich Müller, Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Kanzianer Grotten (Triest: Selbstverlag der Sektion Küstenland, 1907). 161 Pazze, Chronik der Section Küstenland des deutschen und österreichischen Alpenvereins. 162 Marija Mojca Peternel, »Prvi koraki pri organiziranju vodniškega poklica«, Prispevki za novej- šo zgodovino, 60 (2020), št. 3, str. 29–30. 163 »Peter August Pazze«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 17, str. 210. 164 »Protokoll der XXVI. Generalversammlung des D. U. Oe. A.-V. zu Salzburg am 8. September 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, št. 19, 1895, str. 230. 165 »P. A. Pazze«, Mitteilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 15, str. 185 in »Peter August Pazze«, Mitteilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 17, str. 210. 166 »Peter August Pazze,« Mitteilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 17, str. 210. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 42 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 43 Slika 3: Prvi trije predsedniki Primorske podružnice (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873–1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres, nepaginirano) predsedovanja nasploh delovala zelo široko. Pazze je bil več let član odbora za gradnjo poti in koč in prav na njegovo pobudo je bila v Trenti zgrajena in leta 1881 odprta Baumbach-Hütte,167 o kateri bomo še pisali. Avtor je še izpostavil, da je Pazze z izredno naklonjenostjo podpiral prizadevanja drugih članov 167 Koča ne obstaja več, stala je nasproti današnjega Doma Trenta. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 43 7. 03. 2024 09:26:27 44 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine podružnice (Hankeja, Marinitscha168 in Müllerja) pri raziskovanju Škocjanskih jam, za kar so v okviru podružnice ustanovili poseben oddelek. Pazze je cesarsko kraljevo vlado večkrat opozarjal na koristno delo Primorske podružnice in je s pridobivanjem finančne podpore precej spodbujal odkrivanje kraških jam. Julija 1899 je zaradi bolezni moral odreči položaju v vodstvenem odboru podružnice. Sklepna misel neimenovanega avtorja se je navezovala na njegove zadnje dni, ki jih je preživel »v samoti sredi alpskega sveta, kjer je iskal moč za lajšanje svoje bolezni. Tudi v tem času je ostal zvest podružnici, saj je bral poročila generalnih skupščin in druge zapise o društvenih zadevah. 2. avgusta zvečer je po dolgi in hudi bolezni v 73. letu starosti umrl v Celovcu«.169 Med predsedniki Primorske podružnice gre prav tako omeniti učitelja Franza Swido.170 Njegovo življenje se je odvijalo med Trstom, kjer je bil rojen in je tudi poučeval, in Gradcem, kjer se je šolal in prav tako poučeval. Poleg tega je bil še direktor državne gimnazije v Puli in šolski inšpektor. Po letu 1908 se je dokonč- no preselil v Gradec, kjer je bil aktiven v številnih dobrodelnih društvih. Swida je avtor 11. zvezka zbirke Die Länder Oesterrech-Ungarns in Wort und Bild, z naslovom Das Herzogthum Krain, das Küstenland und das Königreich Dalmatien, ki je izšel leta 1882 na Dunaju (slika 3).171 Poleg tega je bil še avtor prispevka o Trstu, natisnjenega v 10. zvezku zbirke Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki je izhajala med letoma 1886 in 1902.172 Njegove zapise je bilo prav tako mogoče brati v tržaškem časopisu.173 Swida je bil v vodstvenem odboru Primorske podružnice v obdobju od 1886 do 1897 član, nato dve leti namestnik predsednika ter osem let (1900–1907) predsednik podružnice. 168 Josef Marinitsch (* 4. 10. 1838, Trst; † 6. 12. 1915, Trst), speleolog. Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica: Goriška Mohorjeva založba, 1938), zv. 9, str. 360–361. 169 »Peter August Pazze«, Mitteilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 17, str. 210. 170 Franz Swida (* 7. 7. 1852, Trst; † 14. 12. 1939, Gradec), učitelj. Österreichisches biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S_43/Swida_Franz_1852_1939.xml, pridobljeno 22. 10. 2022. 171 Franz Swida, »Das Herzogthum Krain, das Küstenland und das Königreich Dalmatien«, Friedrich Umlauft (ur.) Die Länder Oesterrech-Ungarns in Wort und Bild (Wien: Verlag von Karl Graeser 1882). 172 Franz Swida, »Landschaftliche Lage, Volksleben, geschichtliche und culturelle Entwicklung Triests«, Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Wien: Druck und Verlag der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei und Alfred Hölder, 1891), zv. 10, str. 51–92. 173 Dr. Fr. Swida, »Ein emporstrebender Handelsplatz Griechenlands«, Triester Tagblatt, 20. 9. 1881, št. 225, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 44 7. 03. 2024 09:26:27 Primorska Podružnica (section küstenland) 45 Slika 4: Franz Swida, »Das Herzogthum Krain, das Küstenland und das Königreich Dalmatien«, Die Länder Oesterreich-Ungarns in Wort und Bild (ur. Friedrich Umlauft) (Wien: Verlag von Karl Graeser 1882, naslovnica) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 45 7. 03. 2024 09:26:27 46 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Vodstvenemu odboru Primorske podružnice se je leta 1877 kot zapisnikar174 pridružil Julius Kugy.175 V tej funkciji je ostal do leta 1883,176 od 1885177 do 1895178 je v odboru opravljal funkcijo člana. O pravniku, humanistu, pred- vsem pa znanem alpinistu je bilo napisanih že mnogo knjig179 in razprav.180 Na kratko omenimo, da je po študiju prava in promociji delal v očetovi komisijski trgovini. Po smrti očeta, prav tako člana Primorske podružnice, je mladi Kugy prevzel trgovino v Trstu. Že kot gimnazijec se je zanimal za botaniko, ekskur- zijam v Istro in na Kras so kmalu sledili izleti v Alpe. V središču njegovega zanimanja so bile Julijske Alpe, kjer je iskal nova pota ter kot prvi priplezal na razne vrhove, ki jih je opisal v številnih zapisih. Kugy ni bil samo sin slovenskih staršev in vnuk pesnika Janeza Vesela Koseskega,181 ampak predvsem človek, ki se je zaradi družbenega položaja in izobrazbe razglašal za pripadnika nemške kulture. To je zapisal o vzgoji: »Vzgojeni smo bili v domoljubnem smislu kot dobri Staroavstrijci, a brez šovinističnih pretiravanj, brez vika in krika. Zgodaj smo se naučili spoštovati prepričanje vsakogar, čeprav je bilo našemu nasprotno […]. Zato so nas radi sprejemali tako v italijanskih in slovenskih krogih Trsta kot v nemških. Naše in moje osnovno pravilo je bilo, da ima vsak narod 174 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1876 (19. 12. 1876). 175 Julius Kugy (* 19. 7. 1858, Gorica; † 5. 2. 1944, Trst), pravnik, alpinist, častnik, humanist. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi308558, pridobljeno 10. 7. 2022. 176 Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein, Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882 (Wien: Verlag des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882), str. 21-22, A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Ausschusses der ‚Section Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins für das Jahr 1882 (12. 1. 1883). 177 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (8. 1. 1886). 178 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 7. 179 Rafko Dolhar, Od Trente do Zajzere: Julius Kugy, slovenske gore in ljudje (Trst: Goriška Mohorjeva, 1994). 180 Na primer Petra Testen Koren, »Julius Kugy«, Mateja Ratej et.al: Usode prve svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015), str. 49–61; Matija Turk, »Julius Kugy, alpinski referent avstro-ogrske armade«, Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu (Celovec: Mohorjeva družba, 2016), str. 126–131; Simon Kovačič, »Dr. Julius Kugy – gorski referent: novosti o Kugyju iz Vojnega arhiva na Dunaju«, Na fronti: revija za vojaško zgodovino, 2003, št. 2, str. 20–26; Petra Testen Koren, »Julius Kugy (1858–1944): ‚Ne iščimo v gori terišča za plezanje, iščimo njeno dušo!‘« Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2014, št. 11, str. 37–42. 181 Janez Vesel Koseski (* 12. 9. 1798, Koseze pri Moravčah; † 26. 3. 1884, Trst), pesnik, prevajalec in pravnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778833/, pridobljeno 11. 11. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 46 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 47 polno pravico in tudi dolžnost, da se razvija.«182 Kugy se je sicer imel za Nem- ca, vendar je imel dobre prijatelje tako med Slovenci kot Italijani. Slovensko je, kot lahko beremo v njegovi biografiji, vsaj za silo obvladal in se je trudil, da bi v svojih spisih spoštoval izvirna slovenska krajevna imena, čeprav ni bil vedno dosleden.183 Poleg številnih Kugyjevih zapisov, natisnjenih v osrednjem glasilu društva DuOeAV – o čemer bomo še pisali –, so znana njegova predavanja, ki jih je imel v matični in v ostalih podružnicah takratnega slovenskega prostora. Tako je na primer leta 1892 Kranjski podružnici predaval o vzponu na Mont Blanc, ki ga je opravil v začetku istega leta.184 Med člani vodilnega odbora moramo zagotovo omeniti še Friedricha Mül- lerja. Član vodstvenega odbora je bil od prvega leta obstoja podružnice do njenega konca. Tik pred prvo svetovno vojno je bil eden izmed treh članov, ki so se podružnici priključili ustanovnega leta 1873.185 Müller ne izstopa le zaradi dolgoletnega članstva v odboru, marveč tudi zaradi poklica. V pisa- nem imeniku (visoko) izobraženih poklicev in družbenih položajev takratne tržaške družbe je bil med društveniki glavnega odbora in članstva nasploh »le« mehanik. V dolgem obdobju članstva je bil v vodstvenem odboru najprej član (1873–1878), nato drugi zapisnikar (1879–1897), prvi zapisnikar (1898– 1899) in namestnik predsednika (1900–1907). Od leta 1907 je v seznamih vodstvenega odbora zapisan kot predsednik podružnice. Njegova »kariera« v vodstvenem odboru se je torej gradila počasi, od »najnižje« funkcije, ki jo je opravljal pet let, do funkcije drugega zapisnikarja, ki je trajala kar 18 let. Sedem let je bil nato namestnik predsednika in več kot deset let predsednik. To pa še zdaleč ni vse. Njegovo angažiranost potrjuje pregled objav osrednjega glasila Mitteilungen, za katerega je prispeval številne zapise, povezane z delovanjem Primorske podružnice v kraških jamah.186 Pri tem ni šlo le za kratke zapise, 182 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi308558, pridobljeno 9. 9. 2022. 183 Prav tam. 184 Naslov predavanja: Dr. J. Kugy, Eine Besteigung des Montblanc von der italienischen Seite. Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚ Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Die Vereinsabende der Section Krain von 1881-1901«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens…, str. 43. 185 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 49–55. 186 Na primer Fr. M., »Die neue Grotte von Divaca«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 2, str. 25; Friedrich Müller, »Das Erdbeben in St. Canzian im Karste«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 9, str. 110–111; Friedrich Müller, »Hochwasser in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 22, str. 278, Friedrich Müller, »Die ‚Neue Grotte‘ in Adelsberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 241–243. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 47 7. 03. 2024 09:26:28 48 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine ampak so bile nekatere objave osrednja tema posameznih številk, kot na pri- mer pet strani dolg članek v 11. številki leta 1888.187 Müller ni pisal in odkrival le Škocjanskih jam, pisal je tudi o Postojnski jami. V naslovnem članku Die ‚Neue Grotte‘ in Adelsberg je poln vtisov z ogleda Postojnske jame, v kateri so dogradili električno napeljavo. Za to je bilo odgovorno tamkajšnje leta 1891 ustanovljeno jamarsko društvo Anthron, ki ga je povabilo na ogled.188 Müller je o kraških odkritjih tudi predaval, in sicer v Ljubljani v organizaciji Kranjske podružnice spomladi leta 1891 in 1897.189 Zlasti njemu gre torej zahvala, da se je širil glas o lepotah kraškega sveta takratnega slovenskega prostora. Glede na njegove aktivnosti in zvestobo podružnici je razumljivo, da je bilo ob njegovi 70-letnici v Trstu precej svečano. Na podružnični slovesnosti so bili prisotni člani drugih podružnic, na primer Beljaške, katere predsednik je slavljencu čestital v imenu centralnega odbora DuOeAV.190 V vodstvenem odboru je zanimiv še Anton Hanke,191 ki se je tako kot Müller precej angažiral pri raziskovanju Škocjanskih jam.192 V Šleziji rojeni rudarski inženir je vrsto let živel v Trstu, kjer je bil direktor Oddelka za uteži in mere,193 imenovan je bil tudi za avstrijskega rudarskega svetovalca ( Bergrath). Na seznamu članov Primorske podružnice ga sicer prvič najdemo konec leta 1881.194 Od članov vodstvenega odbora je bil s slovenskim prostorom povezan v Lju- bljani rojeni Viljem Urbas,195 ki je ves čas članstva (1874–1897) opravljal funk- 187 Friedrich Müller, »Entdeckungsfahrten in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 11, 125–130. 188 Friedrich Müller, »Die ‚Neue Grotte‘ in Adelsberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 241–243. 189 Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚ Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Die Vereinsabende der Section Krain von 1881-1901«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens…, str. 45–46. 190 »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 1, str. 16. 191 Anton Hanke (* 21. 12. 1840, Brosdorf, Šlezija; † 3. 12. 1891, Trst), rudarski inženir. A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deut schen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891), str. 11 in Shaw, Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti, str. 360. 192 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (16. 1. 1891), str. 8. 193 Shaw, Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti, str. 360. 194 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins für das jahr 1881 (ni datirano). 195 Viljem Urbas (Wilhelm Urbas) (* 14. 7. 1831, Ljubljana; † 15. 11. 1900, Gradec), etnolog, naravoslovec. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi749618/, pridobljeno 20. 11. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 48 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 49 cijo namestnika predsednika. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, nato na višji realki v Gorici (1868–1871), kjer je poleg nemščine in francoščine poučeval še slovenščino. Od leta 1872 je bil profesor na višji realki v Trstu, kjer je poučeval največ nemščino, a tudi zemljepis, zgodovino, matematiko, pisanje in včasih tudi slovenščino. V letu 1877 je bil imenovan za začasnega okrajnega šolskega nadzornika za koprski in poreški okraj. Dve mandatni dobi (1875–1883) je bil tudi zunanji član odbora Slovenske matice in član njenega odseka za knjige. Po upokojitvi 20. septembra 1897 se je preselil v Gradec in na tamkajšnji pri- vatni gimnaziji učil iste predmete kot v Trstu. Svoja dela je objavljal predvsem v nemškem jeziku, redko v slovenščini. Znana je njegova pesem Želja Slovenca na tuje, ki jo je Jakob Aljaž uvrstil v svojo Pesmarico leta 1900.196 Znana je tudi 126 strani obsežna knjižica o dr. Etbinu Henriku Costi, ki je bil Urbasov prijatelj in sošolec.197 Najpomembnejši Urbasov prispevek v slovenščini je delo O pregovorih in prilikah, posebno slovenskih.198 Njegove spise lahko delimo na filološke in naravoslovne, saj so ga zanimali tudi kraški pojavi. Sicer je Urbas nasploh deloval bolj strokovno kot politično nacionalno.199 Po vsem zapisanem bi ga lahko mirno označili za pripadnika stare kranjske dvojezične kulture. Med vodstvom Primorske podružnice je torej opaziti precej pisano poklicno strukturo. Poleg zgoraj omenjenih poklicev najdemo še pripadnike vojaških pokli- cev, med drugim artilerijskega stotnika Josefa Novaka200 kontraadmirala dr. Josefa von Schellanderja201 in kapitana Maxa von Leitgeba.202 Sedem let (1891–1897) je bil član vodstvenega odbora tudi kapitan pristanišča ( Hafen-Capitän) Franz von Hopfgartner.203 Razlog za njegov odhod iz društva je najbrž selitev na Dunaj. Na 196 Jakob Aljaž, Slovenska pesmarica (V Celovcu: Družba sv. Mohorja, 1900), str. 10–12. 197 Wilhelm Urbas, Dr. E. H. Costa (Ljubljana: Matica Slovenska, 1877). 198 O pregovorih in prilikah, posebno slovenskih gl. Jahres-Bericht über die K. K. Oberrealschule in Görz: über das Schuljahr...Kaiserlich Königliche Ober-Realschule (Görz). (Görz: Selbstverlag der k.k. Staats-Oberrealschule, 1850-[18--]) str. 2–33 in Marija Stanonik, »Viljem Urbas«, Slovenski etnograf, 1977, str. 31. 199 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi749618/, pridobljeno 20. 11. 2022. 200 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1893), str. 7 in »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 5, str. 59. 201 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 4. 1899), str. 7. 202 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1. 2. 1895), str. 7. 203 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891), str. 10. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 49 7. 03. 2024 09:26:28 50 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine prelomu stoletja (1897–1903) ga namreč najdemo v članskih seznamih dunaj- skega Antropološkega društva ( Anthropologischen Gesellschaft), kjer je kot domači naslov vedno naveden Dunaj. V omenjenem društvu je bil označen kot aktiven član,204 nekaj let pa tudi kot drugi sekretar.205 Morda kot zanimivost omenimo, da so mu leta 1866 podelili vojni križec za vojaške zasluge.206 Članstvo podružnice 1873207 – 37 1874208 – 71 1875209 – 88 1876210 – 101 1877211 – 103 1878212 – 105 204 »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien (Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1897), str. 65; »Sitzungsbericht«, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien (Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1903) str. 8. 205 »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien (Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1899), str. 8; »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien (Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1901), str. 8; »Sitzungsbericht«, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien (Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1902), str. 26. 206 Schematismus für das kaiserliche und königliche Heer und für die kaiserliche und königliche Kriegs-Marine (1895: Wien, Aus der K.K. Hof- und Staatsdruckerei, 1895), str. 34. 207 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 6, 13. 208 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Bericht über die Thätigkeit der Section Küstenland des deutschen Alpenvereins im Jahre 1873 (19. 1. 1874). 209 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Ausschusses der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit dieser Section im Jahre 1874 (5. 1. 1875). 210 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1876 (19. 12. 1876). 211 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht pro 1877 (8. 1. 1878). 212 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 50 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 51 1879213 – 121 1880214 – 146 1881215 – 188 1882216– 196 1883217 – 210 1884218 – 232 1885219 – 287 1886220 – 350 1887221 – 397 1888222 – 386 1889223 – 370 1890224 – 368 213 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht pro 1879 (ni datirano). 214 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Bericht über die ordentliche Jahresversammlung der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und oesterreichischen Alpen-Vereins (7. 1. 1881). 215 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpen-Vereins (27. 1. 1882). 216 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (12. 1. 1883). 217 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpen-Vereins (4. 1. 1884). 218 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (22. 12. 1884). 219 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (8. 1. 1886). 220 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 1. 1887). 221 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1887). 222 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 223 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (10. 1. 1890). 224 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (16. 1. 1891). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 51 7. 03. 2024 09:26:28 52 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1891225 – 385 1892226 – 387 1893227 – 393 1894228 – 400 1895 – ? 1896229 – 411 1897230 – 412 1898231 – 384 1899232 – 374 1900233 – 350 1901234 – 326 1902235 – 345 225 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891), str. 14–18. 226 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1893), str. 10. 227 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 2. 1894), str. 1. 228 Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1. 2. 1895), str. 10. 229 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 11. 230 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 2. 1897), str. 4. 231 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (5. 4. 1898), str. 12. 232 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 4. 1899), str. 13–17. 233 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1900), str. 12–16. 234 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1901), str. 20–24. 235 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1902), str. 18–23. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 52 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 53 1903236 – 335 1904237 – 335 1905238 – 350 1906239 – 365 1907240 – 368 1908241 – 390 1909242 – 414 1910243 – 413 1911244 – 423 1912245 – 437 1913246 – 465 1914247 – 498 236 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 1. 1903), str. 15–19. 237 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1904), str. 18–22. 238 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1905), str. 15–20. 239 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1906), str. 18–23. 240 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (18. 1. 1907), str. 14–19. 241 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (17. 1. 1908), str. 30–35. 242 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (29. 1. 1909), str. 24–30. 243 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins Alpenvereins (21. 1. 1910), str. 22–28. 244 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 1. 1911), str. 33–39. 245 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 37–43. 246 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 12. 1912), str. 49–55. 247 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 1. 1914), str. 49–56. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 53 7. 03. 2024 09:26:28 54 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Navedeni podatki o številu članov Primorske podružnice do leta 1914 so kljub številnim ohranjenim letnim poročilom nepopolni, saj za leto 1895 podat- ka ni mogoče najti. V letnem poročilu podružnice za leto 1895, datiranem 7. februarja 1896, je namreč navedena številka trenutnega članstva, torej za leto 1896.248 V letnem poročilu za leto 1894, datiranem 1. februarja 1895, pa je bil podatek za konec leta 1894.249 Število članov za leto 1895 ni bilo navedeno niti v osrednjem glasilu društva, saj je bil v poročilu iz leta 1895 podatek za leto 1894,250 v poročilu iz leta 1896 pa podatek za tekoče leto.251 Imeniki članov Primorske podružnice so precej bogati, saj imajo poleg imen navedene še podatke o poklicih in bivališčih. Med člani je bilo v prvem letu obstoja podružnice najti največ oseb iz Trsta, a od 37 članov jih je kar 14 prihajalo iz Gorice, eden iz Tolmina in eden iz Istre (Klana).252 Med člani je bilo 16 trgovcev in 8 učiteljev, med njimi na primer Franz König iz Gorice, delujoč na goriški kmetijski šoli. Poleg doktorjev prava je med člani najti še postajnega načelnika južne železnice, številne gozdarske poklice, denimo inšpektorje, inženirje itn. Med zanimivimi imeni omenimo še grofa Rudolfa Attemsa. V takem zvenečem spektru poklicev sta izstopala dva člana podru- žnice, ki sta bila po poklicu »le« mehanika (eden od njiju je bil že omenjeni Müller).253 Pregled imenikov v začetnih letih delovanja podružnice poleg pisanega spek- tra poklicev in krajev bivanja kaže, da je šlo za izključno moško društvo, v katerem (še) ni bilo prostora za ženske. Slabih deset let pozneje, leta 1882, se je situacija spremenila, saj je med člani najti že štiri ženska imena, med njimi Elviro von Türk in direktorico šole Anno Stumpfi.254 Tega leta so med 49 novimi člani prevladovali trgovci (24), dva izmed njih iz Ljubljane. Gre za 248 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 1. 249 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1. 2. 1895), str. 7. 250 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 6, str. 74. 251 »Bestand-Verzeichnis des D.u.Oe Alpenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 252 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Bericht über die Thätigkeit der Section ‚Küstenland‘ des deutschen Alpenvereins im Jahre 1873 (19. 1. 1874). 253 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Bericht über die Thätigkeit der Section ‚Küstenland‘ des deutschen Alpenvereins im Jahre 1873 (19. 1. 1874). 254 DuOeAV, Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882, str. 21–22. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 54 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 55 znanega ljubljanskega stavbnega podjetnika in tovarnarja Gustava Tönniesa255 in njegovega sina. Trije člani na tem seznamu so bili označeni kot uradniki, našteti pa so še bankir, sežanski župan, zdravnik in tudi študent ter farski vikar iz Trente Johann Jarc. Člani so bili torej iz različnih krajev takratnega slovenskega prostora, poleg Gorice, Ljubljane in Sežane še iz Kočevja.256 Člane je najti tudi iz oddaljenejših krajev: poštni sekretar iz Braunschweiga, švicarski konzul Alexis Paris, nemški lirik dr. Leopold Jacobi,257 ki se je leta 1877 prese- lil v Trst, in šolski direktor iz Rovereta, mesta, ki v pokrajini Trentino v dolini reke Adiže. Zanimivo je še, da so se med člani Primorske podružnice pojavljali (bivši) člani drugih podružnic DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru. Tako je bil od leta 1882258 njen član bivši predsednik Kranjske podružnice Ottomar Bamberg.259 Leta 1887 je med društveniki tudi pisatelj in predavatelj dr. Heinrich Noë,260 ki ga bomo natančneje predstavili pri opisu življenja Goriške podružnice. Prav njena ustanovitev je bila verjetno razlog za rahel upad članstva Primorske po- družnice v obdobju 1889–1890. Kot že omenjeno, so bili v Primorsko podru- žnico pred ustanovitvijo Goriške vključeni številni člani iz Gorice, leta 1887 denimo kar 15.261 Leta 1885 je bil tako njen član goriški podjetnik in bodoči predsednik Goriške podružnice Alexis Vuillemin.262 Na seznamu članstva Pri- morske podružnice je v letu ustanovitve Goriške (1888) iz Gorice najti le še 255 Gustav Tönnies (* 16. 1. 1814, Stralsund, Švedska Pomorjanska; † 12. 11. 1886, Ljubljana), podjetnik in tovarnar. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi713833/, pridobljeno 12. 11. 2022. 256 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 55. 257 Leopold Jacobi (* 29. 4. 1840 Lauenburg; † 20. 12. 1895 Zürich), nemški socialistični lirik. Ernst Gottfried Lowenthal: Jacoby, Leopold. Neue Deutsche Biographie (Berlin: Duncker & Humblot, 1974), zv. 10, str. 255–256. 258 DuOeAV, Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882, str. 22. 259 Prav tam, str. 21–22. Otmar Bamberg (* 22. 1. 1848, Ljubljana; † 1. 4. 1934, Arto – Impoljca), tiskar, založnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 9. 2020. 260 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1887). 261 Prav tam. 262 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins für das Jahr 1885 (8. 1. 1886). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 55 7. 03. 2024 09:26:28 56 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine dva,263 v imeniku konec leta 1889 pa nobenega člana več.264 Obraten proces se je potem zgodil po koncu Goriške podružnice leta 1901. V Primorski podru- žnici je v letu 1902 članstvo naraslo za slabih 20 članov, od tega jih je bilo kar 10 iz Gorice.265 Med člani Primorske podružnice moramo izpostaviti nekaj zanimivih oseb. Že večkrat na kratko omenjeni Josef Marinitsch, sicer vodilni član nekega tržaškega podjetja, se je podružnici pridružil že leta 1873 in je bil eden izmed treh, ki je bil v društvu do leta 1914.266 Leta 1895 je postal ustanovni član Sociéét de Spéléologie in v francoščini objavljal prispevke v mednarodnih revijah.267 V Primorski podružnici je bil zelo dejaven v odboru za podzemne jame in je skupaj s Hankejem in Müllerjem tvoril »triumvirat« raziskovalcev kraškega podzemnega sveta.268 Ob smrti je njegovo življenjsko pot v osrednjem glasilu povzel prijatelj Fridrich Müller. Dosežki na področju odkrivanja kraškega sveta so rezultat Marinitsche- vega skrbnega študija narave, za katerega se je odpovedal trgovskemu poklicu. Kot je zapisano v nadaljevanju, je odraz njegove izrazite humanosti precejšnja vsota denarja, ki jo je zapustil tamkajšnji ubožnici.269 Takoj po ustanovitvi je član podružnice postal nemški pesnik dr. Rudolf Baumbach,270 ki je začel izdajati humoristični list Enzian. Prvo številko je predstavil na društvenem večeru 22. novembra 1873. Enzian je bil poln hu-morne vsebine in okrašen s slikami, ki jih je s svinčnikom večinoma naredil sam Baumbach.271 263 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 264 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (10. 1. 1890). 265 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1902), str. 18–23. 266 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 55. 267 Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 9, str. 361. 268 »Christbaumfeier in St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 1, str. 10. 269 Friedrich Müller, »Josef Marinitsch †«, Mittheilungen des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1916, št. 7–8, str. 67–68. 270 Rudolf Baumbach (* 28. 9. 1840, Kranichfeld, Turingija; † 21. 9. 1905, Meiningen), pesnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001730. pridobljeno 12. 11. 2022. 271 O tem gl. Peter Zimmermann, »Poesie und Trivialität in Risto Savins deutschen Liedtexten. Poezija in trivialnost v besedilih nemških samospevov Rista Savina«, Muzikološki zbornik 48, št. 2, 2012, str. 95. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 56 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 57 Slika 5: Rudolf Baumbach (Luciano Santin, Enzian, una storia alpina Europea- catalogo. Trieste: Consiglio Regionale Friuli Venezia Giulia, Commune die Trieste, 2019, str. 7) Morda v zvezi z imenom humorističnega lista še nekaj zanimivosti: Enzian ni le lastno ime v nemško govorečem svetu, ampak tudi rastlina, ki je (bila) tako kot planika močno povezana z vzpetim svetom. Poleg tega je iz encijana na- rejena pijača veljala za kraljevski napitek.272 Avstrijski bibliotekar Richard von Strele,273 čigar prispevke je objavil tudi časopis društva DuOeAV,274 je v felj-tonu o encijanu celo zapisal, da gre za »najslavnejše kmečko zdravilo«.275 Kot gorski vilinec pa je Encijanov kralj ( Grotten König) imel obredne dolžnosti ob različnih priložnostih, kot je denimo odprtje koč.276 Da je encijan res bolj 272 R. v. Strele, »Enzian«, Die Presse, 1. 10. 1885, št. 270, str. 1. Cel članek str. 1–2. 273 Richard Ritter Strele von Bärwangen (* 10. 1. 1849, Bozen; † 14. 3. 1919, Salzburg), bibliotekar in pisatelj. »Nekrologe«, Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 1919, zv. 1 in 2, str. 106. 274 Richard v. Strele, »Der Palmesel. Eine culturhistorische Skizze«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenevereins, 1897, zv. 28, str. 135–155 in R. v. Strele, »Wetterläuten und Wetterschiessen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, zv. 29, str. 123–143. 275 R. v. Strele, »Enzian«, Die Presse, 1. 10. 1885, št. 270, str. 1. 276 Shaw, Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti, str. 379–380. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 57 7. 03. 2024 09:26:28 58 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine povezan z nemško govorečim prostorom, pričajo podobe sodobnih kovancev tega prostora. Najdemo ga namreč samostojno upodobljenega na avstrijskem kovancu za en cent (planiko na kovancu za dva centa) ter švicarskem za pet frankov, na katerem je skupaj s planiko277 (slika 7). Slika 6: Enzian (Luciano Santin, Enzian, una storia alpina Europea-catalogo, št. 1, naslovnica) 277 Oesterreichische Nationalbank, https://www.oenb.at/Bargeld/der-euro/Muenzen/Umlaufmu- enzen/Nationale-Seiten.html, pridobljeno 3. 4. 2023, in Schweizerische Nationalbank, https:// www.snb.ch/de/iabout/cash/id/cash_coins#t2, pridobljeno 3. 4. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 58 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 59 Morda še nekaj besed o pesniku Baumbachu, ki mu je osrednje gla- silo DuOeAV ob smrti namenilo precej prostora. Dr. Aloys Dreyer,278 sicer redni pisec nekrologov znanim članom društva DuOeAV,279 mu je pel hvalo ne le kot strastnemu privržencu Primorske podružnice, ampak predvsem kot pesniku. Kot avtor »južnoslovanske sage o neran- ljivem Zlatorogu, čigar kri je rodila triglavsko rožo, je vpletel ljubezen- sko zgodbo med trentarskim lov- cem Janezom in lepo Anko«. Pisec Slika 7: Kovanec za pet frankov je z odliko ocenil tako karakterje ( Schweizerische Nationalbank, glavnih protagonistov kot rimo, ki https://www.snb.ch/de/iabout/ je tudi po mnenju drugih bralcev cash/id/cash_coins#t2, pridobljeno kar nekako začarala. Avtor se je 30. 5. 2023) zavedal, da ne more osvetliti celo- tnega pesnikovega opusa, zato je v zapisu izpostavil le gorsko poezijo.280 Na seznamu imen članov Primorske podružnice iz takratnega slovenskega prostora najdemo poleg alpinista Henrika Tume še direktorja Kranjske indu- strijske družbe (Krainische Industriegesellschaft) 281 Heinricha Meyerja.282 Kot smo videli v uvodnem poglavju, je bila Primorska podružnica ne le naj- starejša, ampak tudi najštevilčnejša v takratnem slovenskem prostoru. Da ni šlo za majhno združenje, dokazujejo tudi primerjave z nekaterimi podru- žnicami DuOeAV zunaj meja današnjega slovenskega prostora. Akademska 278 Aloys Dreyer (* 3. 9. 1861, Straubing; † 17. 9. 1938, München), učitelj, bibiliotekar. Literaturportal – Bayern, https://www.literaturportal-bayern.de/autorinnen-autoren?task=lpbauthor. default&pnd=116220473, pridobljeno 12. 2. 2022. 279 Dr. A. Dreyer, »Theodor Petersen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 5/6, str. 48–49. 280 Dreyer, »Rudolf Baumbach †«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 19, str. 228–229. 281 Kranjska industrijska družba ( Krainische Industriegesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869. Več o tem gl. Pančur, »Kranjska industrijska družba«, str. 356. 282 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 49–55. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 59 7. 03. 2024 09:26:28 60 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine podružnica v Gradcu ( Akademische Section Graz des DuOeAV) je imela leta 1900 denimo 100 članov,283 kar je več kot 200 manj kot Primorska. Leta 1912, ko je imela Primorska podružnica 437 članov, so jih najmanjše podružnice znotraj DuOeAV imele le okoli deset: podružnica Schladming (8 članov), po- družnica Arco (11 članov) in podružnica Hofgastein (12 članov).284 Primer- java članstva s tremi najmočnejšimi podružnicami DuOeAV pa je razvidna iz spodnje preglednice (tabela 4). Tabela 4: Primerjava članstva Primorske podružnice s tremi najmočnejšimi podružnicami DuOeAV285 Leto Najšte- Št. Druga naj- Št. Tretja naj- Št. Primorska vilčnejša številčnejša številčnejša podruž- podružnica podružnica podružnica nica 1875 Avstrija 823 München 352 Frankfurt (M) 152 88 1878 Avstrija 1168 München 731 Salzburg 278 105 1888 München 1801 Avstrija 1779 Leipzig 1735 386 1897 München 2913 Avstrija 1883 Berlin 2840 412 1912 München 4825 Avstrija 4717 Berlin 3394 437 Seveda primerjave Primorske podružnice z velikimi zaradi precejšnjih razlik v številu prebivalstva in velikosti mest niso povsem primerne. Številke na- mreč že na prvi pogled kažejo, da je Primorska, podobno kot Kranjska, sodila med srednje velike podružnice znotraj DuOeAV. To potrjujejo ne le podatki iz zgornje tabele, ampak tudi primerjava z najmanjšimi članicami podružnic znotraj DuOeAV. Podobno se izkaže tudi ob primerjavi števila članov s povprečnim številom članov celotnega društva DuOeAV (tabela 5).286 283 Akademischen Sektion Graz des DOUAV-V, Die akademische Sektion Graz DUOAV -V 1896– 1901 (Graz: Im Verlage des Deutschen und Oesterreichischen Vereins-Druckerei Graz, 1901), str. 16. 284 Gidl, Alpenverein, str. 85. 285 Prav tam. 286 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 60 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 61 Tabela 5: Primerjava med povprečnim številom članov DuOeAV med letoma 1875 in 1912 ter številom članov Primorske podružnice. Leto V Nemčiji V Avstriji Povprečje Primorska podružnica 1875 77 102 91 88 1888 144 116 130 386 1897 190 120 161 412 1912 257 188 232 437 Število članov Primorske podružnice je bilo razen leta 1875 vedno nad pov- prečjem članstva v avstrijskem in v nemškem delu društva. V njenem članstvu se je zrcalila podoba Trsta, njegova širina in svetovljanstvo. Ohranjeni imeniki nam poleg njene velikosti izpričujejo še vrsto zanimivosti v zvezi s poklici in bivališči njenih članov. Slednji kažejo na povezanost Trsta tako z zaledjem kot s širšim območjem takratnega slovenskega prostora in še dlje. Mavrični spekter poklicne dejavnosti društvenikov in velik aktivizem vodstvenega od- bora sta pripomogla k njeni prepoznavnosti daleč preko današnjega skupnega evropskega prostora. Dejavnosti podružnice Družabne aktivnosti Podružnica je z izvajanjem programa društva DuOeAV začela že kmalu po ustanovitvi. Prvi organizirani večer je bil 29. oktobra 1873, na njem je pred- sednik Czornig predaval o vzponu na Breški Jalovec ( Montemaggiore).287 Na realki v Trstu je predaval tudi o nemškem jezikovnem otoku Sorici na Kranj- skem.288 Leta 1884 je predaval o etnografskih razmerah primorskega sveta, pri čemer je publiki kritično predstaviti predvsem štetje prebivalstva v letih 1864 in 1880,289 o čemer smo že pisali. 287 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 12. 288 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1876, št. 6, str. 226. 289 »Über die etnographischen Verhältnisse des Küstenlandes«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 358–360. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 61 7. 03. 2024 09:26:28 62 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Seznam vseh predavanj, ki so se odvijala v več kot 40-letnem življenju Primorske podružnice, bi bil na tem mestu predolg, zato na podlagi su- bjektivnega izbora omenimo le nekatera. Viljem Urbas je imel predavanja naravoslovnih vsebin pravzaprav vsako leto svojega članstva v podružni- ci. Pogosto je predaval o fenomenu Cerkniškega jezera, tako že spomladi 1877,290 nato 1879 z naslovom Das Phanomen des Zirknitzten Sees und die Karsttäler von Krain,291 s katerim je želel razložiti njegov pojav. 24. oktobra 1879 je imel predavanje z naslovom Die Kreidfeuer und Tabore in Krain und Istrien,292 30. decembra 1881 pa o kulturni podobi Istre Die Tschitschen und die Tschitscherei,293 ki ga je kot naslovni članek objavil tudi časopis dru- štva.294 5. maja 1882 je govoril o uskoškem območju,295 22. februarja 1884 o Kranjskem barju,296 18. decembra 1885 o različnih kranjskih čudesih Aller- lei Merkwürdigkeiten aus Krain.297 Tema njegovega zadnjega predavanja 26. februarja 1886 je bila podobna, vendar bolj zgodovinska: Allerlei historische Merkwürdigkeiten aus Krain.298 V organizaciji Primorske podružnice je pogosto imel predavanja dr. Hein- rich Noë. Teme njegovih predavanj so bile različne: 15 aprila 1881 je pre- daval o življenju v Visokih Turah,299 24. marca 1882 o vinu in Alpah ( Der 290 »Küstenland in Triest«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 3, str. 81. 291 Wilhelm Urbas, »Das Phanomen des Zirknitzer Sees und die Karsthäler von Krain«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1879, zv. 10, str. 17–33. 292 Jahresbericht pro 1879 (ni datirano). 293 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 192 in A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (1881), ni datirano. 294 Wilhelm Urbas, »Die Tschitscherei und die Tschitschen. Ein Culturbild aus Istrien«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1884, zv. 15, str. 1–27. 295 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 119. 296 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, »Die krainischen Moore«, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (22. 12. 1884). 297 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). 298 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 1. 1887). 299 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (1881), ni datirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 62 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 63 Wein in den Alpen),300 5. marca 1886 o Langobardih ( Die alte Langobarden-stadt an der Grenze des Küstenlandes),301 6. aprila 1888 o italijanski pokrajini Valle Isarco ( Das Eisackthal) in 4. maja 1888 o Trnovskem gozdu ( Tarno-waner Wald).302 Med predavatelji je posebej izstopal Julius Kugy: 11 februarja 1881 je imel alpinistično predavanje o vzponu na Kukovo špico in Suhi plaz, kot so Tren- tarji v njegovem času imenovali Škrlatico. 16. decembra 1881 je predaval o vzponih na različne vrhove z izhodiščem pri Baumbachovi koči ( Ueber den neuen Anstieg auf den Triglav und andere Touren von der Baumbachhütte),303 7. januarja 1888 je denimo predaval o vzponu na Mont Blanc,304 o čemer je štiri leta pozneje seznanjal tudi publiko Kranjske podružnice.305 Podružnica je poleg predavalnih večerov, ki jih je obeleževalo osrednje gla- silo društva, intenzivno sooblikovala družabno življenje v Trstu. Januarja leta 1884 je tako v avli tamkajšnje Borze organizirala razstavo akvarelov dunajskega slikarja Jana Havliczka iz trentarske doline. Med slikami Ba- umbach-Hütte, Triglava s Kugyjevo potjo, izvira Soče, Mangarta itn. je za obogatitev razstave poskrbel Kugy, saj je dodal posnetke iz svoje bogate fotografske zbirke. Po poročanju osrednjega glasila je bila razstava »moč- no« obiskana.306 V sodelovanju z drugimi tržaškimi nemškimi društvi je podružnica organizi- rala tudi zabave. Februarja 1895 je denimo s telovadnim društvom Eintracht v dvorani omenjenega društva priredila pustno zabavo.307 300 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892, str. 108. 301 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 1. 1887). 302 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 303 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (1881) ni datirano. 304 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, »Travesierung des Montblanc.« Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 305 Naslov Kugiyevega predavanja: Eine Besteigung des Montblanc von der italienischen Seite. Deutscher und österreichischer Alpenverein ‚ Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, »Die Vereinsabende der Section Krain von 1881-1901«, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens…, str. 43. 306 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 2, str. 40. 307 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 7. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 63 7. 03. 2024 09:26:28 64 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Društvene izlete je pred prvo svetovno vojno ob torkih napovedoval Tri- ester Zeitung, prijave pa je sprejemal tamkajšnji knjigarnar W. Strehler na Börsenplatz št. 2 ter urar Karl Gregor na ulici Via Rastelli Nr. 3 v Gorici.308 Že v prvem letu so v organizaciji podružnice izvedli pohode na Krn (slika 8), Nanos, Snežnik itn.309 Izleti so bili odlična prilika tudi za povezovanje z ostalimi podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru.310 Med izleti so bili zagotovo najpomembnejši tisti, ki jih je podružnica or- ganizirala za udeležence generalnih zasedanj društva DuOeAV. Glede na to, da so se jih udeleževali člani različnih podružnic, se je na ta način precej dobro širilo vedenje o takratnem slovenskem prostoru. Ko je bilo leta 1885 zasedanje društva v Beljaku, je Primorska podružnica organizirala izlet v Postojnsko jamo in Škocjanske jame, ki so ga zaključili z vožnjo po Trža- škem zalivu.311 Podoben program izleta je bil leta 1891, ob zasedanju društva DuOeAV v Gradcu,312 in leta 1897, ko je bilo zasedanje centralnega odbora društva DuOeAV v Celovcu. Primorska in Kranjska podružnica sta se tudi ob tej priliki ponudili za organizacijo dveh izletov, in sicer na Kranjsko in na Kras.313 Prvi zapis v osrednjem glasilu v zvezi z organiziranim izletom na Kras je bilo le kratko obvestilo o precej uspešni organizaciji in podatek, 308 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 3. Triester Zeitung – režimu naklonjen dnevni časopis, ki je izhajal v Trstu v obdobju 1851–1918. V osemdesetih letih 19. stoletja se je kot konkurenčni list želel uveljaviti še Triester Tagblatt, a je s 1. januarjem 1886 začel izhajati kot del Triester Zeitung. Odtlej je bilo v glavi časopisa poleg imena Triester Tagblatt dodano še » Morgenausgabe der Triester Zeitung«, pri časopisu Triester Zeitung pa » Abend-Ausgabe«. Jörg Riecke in Tina Theobald (ur.), Deutschsprachige Zeitungen im östlichen Europa. Ein Katalog (Bremen: edition lumière 2019), str. 521–522. 309 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 13. 310 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 7. 311 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (8. 1. 1886) in Shaw, Čuk, Slovesnki Kras in jame v preteklosti, str. 375. 312 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891), str. 4. O izletu gl. Shaw, »Škocjanske jame, Slovenia, in 1891: an alpine club excursion = Škocjanske jame leta 1891: izlet planinskega društva«, str. 236–260. 313 »Ausflug nach Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16, str. 194; »Der Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16, str. 194; »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mitthei lungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 17. str. 199–200. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 64 7. 03. 2024 09:26:28 Primorska Podružnica (section küstenland) 65 da se ga je udeležilo več kot 300 članov.314 Že v naslednji številki je na dveh straneh sledil podroben opis izleta na Kras.315 Slika 8: Vabilo podružnice na izlet na Krn ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1876, št. 5, str. 215) 314 »Der Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16, str. 194. 315 »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16, str. 199–200. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 65 7. 03. 2024 09:26:28 66 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 9: Ob obisku udeležencev generalnega zborovanja društva DuOeAV v Beljaku leta 1885 (A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck: Section Küstenland, 4E 104) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 66 7. 03. 2024 09:26:29 Primorska Podružnica (section küstenland) 67 Neimenovani avtor je zapisal, da je objava vabila na izlet na Kras pri udele- žencih zasedanja doživela splošno navdušenje, kar je že vnaprej zagotavljalo visoko udeležbo. 8. avgusta ob 6.20 zjutraj se je kar 350 udeležencev odpravilo s posebnim vlakom iz Celovca v Trst. Potniki so med vožnjo ob prekrasnem vremenu lahko občudovali svet Julijskih Alp. Na Dovjem se je skupina, ki se je imela namen vzpeti na Triglav, »hrupno« poslovila od ostalih. Na Jesenicah so potniki doživeli prisrčen sprejem s petjem, v Ljubljani je bil nato čas za krep- čilno kosilo. Ob 6. uri zvečer je skupina prispela v Trst, kjer so bili na železniški postaji toplo sprejeti, med drugim jih je pozdravil tudi predstavnik Societä alpina delle Giulie. Kot je zapisano v nadaljevanju, je nastanitev številnih gostov zaradi dobre organizacije potekala hitro in brez težav, tako da so se že kmalu po osmi uri skupaj z domačimi člani zbrali v hladni senci vrta tamkajšnje podružnice. Prisluhnili so glasbi instrumentalistov in tržaškega zbora, goste je pozdravil predsednik Primorske podružnice Pazze. Še posebej je nagovoril »ljubke« dame, ki jih ni bilo malo. Po njegovem mnenju je bil številni obisk za podružnico velika čast in veliko veselje. Grenak priokus je pustilo zavedanje, da »našim dragim gostom ne bomo mogli ponuditi tako veličastnih prazno- vanj, kot so bila tista, s katerih so pravkar prišli. V Celovcu so se za njihovo prisotnost potegovali ne le Alpski klub, temveč tudi deželna vlada, občinski svet in celotno prebivalstvo, tukaj pa je bila podružnica popolnoma odvisna sama od sebe.«316 Kot lahko beremo v nadaljevanju novice, so se nato zvrstili govori gostov, med drugim predstavnika Hamburške, Münchenske in Magde- burške podružnice društva DuOeAV ter lokalnega društva Touristi Triestini. Avtor prispevka še piše, da gostom po kratki noči jutro naslednjega dne ni bilo naklonjeno, a grmenje in nalivi niso zaustavili izletnikov, ki so se z obalnima parnikoma Melanira in Miramar odpravili na ogled dvorca Miramar. Popol-dan se je vreme zjasnilo, tako da so ob peti uri lahko opravili plovbo po zalivu. S parnika Arciduca Ferdinando Massimiliano so si ogledali Miramar, Nabreži-no, Sesljan do Devina, od koder so se odpluli do Pirana, Izole in Kopra. V Trst so se vrnili že v temi. Med vožnjo jim je igrala vaška godba, na krovu se je bilo mogoče pogostiti. »Vsi udeleženci so uživali ob pogledu na razgibano obalno pokrajino, alpske vrhove, ki so se jasno kazali v daljavi. Zahajajoče sonce je pričaralo čudovite svetlobne učinke, v katerih se je zrcalila brezmejna morska širjava.« Tretjega dne so se, kot je pisec zapisal v nadaljevanju, udeleženci ob 7.40 odpravili proti Divači, kjer jih je pričakala tamkajšnja godba. Po zajtrku v postajni restavraciji je sledil pohod na Kras, na Štefanijinem razgledišču, kjer so imeli odmor, so uživali ob pogledu na Veliko in Malo dolino z vasjo 316 »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16, str. 199–200. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 67 7. 03. 2024 09:26:29 68 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Škocjan. Potem so se odpravili v gostišče v Matavun. Ob 11. uri so se spustili proti Veliki dolini, v Tominčevo jamo in Schmidlovo dvorano.317 Navduše- nje pohodnikov ob pogledu na lepote kraškega podzemlja je bilo neizmerno. Avtor poročilo zaključi z zapisom o vrnitvi, ki je potekala v smeri Divače in v Trstu so se nekateri zvečer vkrcali na ladjo za Benetke. Primorska podružnica je s svojim delovanjem na družbenem področju vplivala na življenje v mestu. Predvsem pa je z organizacijo izletov za vse člane društva DuOeAV močno pripomogla k poznavanju kraškega podzemlja takratnega slovenskega prostora tudi zunaj meja monarhije. Poti vzpetega sveta Primorska podružnica je v vzpetem svetu delovala v naslednjih območjih: se- verni del »Triglavske skupine«, Jalovec, Mangart, Rabeljske špice in Kanin,318 leta 1901 je po propadu Goriške podružnice prevzela tudi območje Bovca.319 V začetku devetdesetih let so člani podružnice markirali poti od vrha Snežnika proti Novokračinam in nato do Leskove doline.320 Pot iz Bovca do Kanina je bila 1902 popravljena, tako da »zadnjega raztežaja ni več treba premagovati po gra- mozu pod vremensko pogojenimi skalami, temveč se je bilo do koče dokaj udob- no moč povzpeti po serpentinah in dobro položenih stopnicah z južne strani«.321 Na področju Kanina so člani podružnice poti obnavljali tudi pozneje.322 Koče Schneeberg-Hütte Schneeberg-Hütte323 v Novokračinah na južnem pobočju Snežnika je bila odpr-ta že kmalu po konstituiranju podružnice, kar gotovo kaže na njeno zavzetost 317 O Adolfu Schmidlu gl. Kavrečič, »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po po-ročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja«, str. 554. 318 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 57. 319 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 3, str. 40. 320 »Wegmarkierungen der S. Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 19. str. 238. 321 »Caninhütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 19, str. 233. 322 »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 6, str. 80. 323 Koča, ki je stala na južni strani hriba, v Novokračinah, danes ne obstaja več. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 68 7. 03. 2024 09:26:29 Primorska Podružnica (section küstenland) 69 pri uresničevanju ciljev društva DuOeAV. Dolga je bila 23 čevljev (okoli 7 m) in prav toliko široka ter 8 čevljev (okoli 3 m) visoka in je zaradi nevarnosti snega imela strmo streho. V koči sta bila dva prostora, v enem je bil odprt, vzi- dan štedilnik. S senom pokrita ležišča so lahko prenočila 25 gorohodcev. Drug prostor je bil namenjen damam, na podstrehi je bilo prostora še za 10–15 oseb.324 Slavnostno odprtje je bilo 19. julija 1874, kar je napovedal tudi Triester Zeitung.325 16 članov Primorske podružnice se je skupaj z nekaj gosti dan pred tem s poštnim vozom odpeljalo do Pivke, kjer so prenočili. Naslednjega dne so odšli do Koritnice in po zajtrku pri tamkajšnjem gozdarju so, »osveženi od burje«, hodili pet ur do vznožja Snežnika. Del pohodnikov se je odpravil naravnost na vrh, kjer so uživali v prekrasnih razgledih na okolico in se nato spustili do nove koče, v kateri je tisto noč prespalo 40 oseb. Zvečer so peli pesmi v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, kar je v kočo privabilo tudi nepovabljene goste. Naslednje jutro so nekateri že pred sončnim vzhodom še drugič osvojili vrh. Ob vrnitvi je v koči sledil običajen zajtrk, pečena jagnjetina, nato pa so se pohodniki ob prekrasnem vremenu odpravili na štiriinpolurni pohod do kraja Iga vas in gradu Snežnik. Od tam so se z vozom odpeljali čez Cerknico do Rakeka in nato z vlakom do Trsta.326 Glasilo Enzian je ob tej priliki poleg humoreskne igre objavilo tudi hišni red koče Schneeberg (slika 10). Kljub navdušenju ob odprtju koče pa je bil objekt že kmalu tarča napadov. Že naslednje leto je nekdo iz notranjosti ukradel vpisno knjigo skupaj z vsem inventarjem. Zato razen postelj, klopi in sena niso v njej želeli nadomestiti prav ničesar, saj so se bali, da se bo vse skupaj ponovilo.327 Strah je bil upra- vičen, saj so naslednjega leta trije »vagabundi« z vratnih in okenskih okvirov potrgali vse železne dele. Pri dejanju jih je zalotil tamkajšnji gozdar, ki je s pomočjo svojega psa enega ujel in ga odvedel na grad Snežnik, od koder so ga žandarji odpeljali v ječo v Ložu. V nadaljevanju zapisa v osrednjem glasilu društva neimenovani avtor ugotavlja, da je bilo dejanje verjetno bolj posledica zlobe kot premetenosti. Izkupiček ukradene robe je bil namreč precej manjši, kot je bil strošek zamenjave ukradenih delov. Pisec se tudi sprašuje, ali se kočo 324 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 16–17, in »Schneeberg-Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, št. 1, str. 21, in C. »Festpartie auf den [sic!] Krainer Schneeeberg«, Triester Zeitung, 21. 7. 1874, št. 163, str. 5. 325 »Die Eröffnung des Unterkunftshauses auf dem Krainer Schneeberg«, Triester Zeitung, 18. 7. 1874, št. 161, str. 6. 326 Prav tam, str. 18–19. 327 »Schneeberg-Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 1, str. 18. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 69 7. 03. 2024 09:26:29 70 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 10: Hišni red za kočo pod Snežnikom (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873–1892. Fest- Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres, str. 22) (zaradi ponavljajočih se zlorab) sploh še splača vzdrževati. Smiselno bi se mu celo zdelo, da bi se ta sredstva namenilo kakšnemu podjetju v okolici, ki bi bilo društvenim dejavnostim bilo bolj naklonjeno.328 Jasno je, da je avtor razloge za napade na kočo videl zlasti v nezadovoljstvu tamkajšnjega prebivalstva nad 328 »Unterkunftshaus am Krainer Schneeberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877–1877, št. 4, str. 164. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 70 7. 03. 2024 09:26:29 Primorska Podružnica (section küstenland) 71 delovanjem Primorske podružnice. Kljub vsemu je podružnica kočo s 120 fl popravila329 in še naprej za njo skrbela. Kot lahko beremo v zapisu iz osrednje- ga glasila društva, so bile v letu 1888 v njej na razpolago že štiri sobe. V eni sobi sta bili dve, v drugi štiri postelje, v tretji pa je bilo le seno, saj je bila namenjena prenočevanju večjega števila gorohodcev. V četrtem prostoru sta bili jedilnica in dnevna soba. V koči so bili pripomočki za umivanje in parafinske svetilke. Gostilničar sosednje Gostilne v zelenem gozdu ( Gasthaus im grünen Walde) Johann Krasovic je bil imenovan za oskrbnika koče in glavnega vodnika. Čeprav sta bila vedno na voljo kava in vino, običajno pa tudi preproste jedi, je bilo priporočljivo, da so pohodniki imeli s seboj nekaj zaloge. V dopisu je neimenovani avtor koči zaželel veliko obiskovalcev, saj sta po njegovem tako Snežnik kot celotna okolica daleč naokoli vredna obiska.330 Slika 11: Schneeberg-Hütte (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873–1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres, nepaginirano) 329 »Unterkunftshaus am Krainer Schneeberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 5, 1877, str. 195. 330 »Hütten der Section Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890 št. 3, str. 40. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 71 7. 03. 2024 09:26:29 72 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Baumabch-Hütte O gradnji koče v Trenti ( Baumbach-Hüte), ki danes ne obstaja več,331 se je na letni skupščini podružnice razpravljalo že leta 1880. Po predvidevanjih naj stroški koče ne bi bili visoki, saj je tamkajšnja občina podružnici ponudila ze- mljišče, dobili naj bi tudi podporo tamkajšnje gozdne uprave, na strani podru- žnice pa je bil tudi precej vplivni farski vikar.332 Ime je dobila po že omenjenem uredniku humorističnega časopisa Enzian in navdušenem članu podružnice Rudolfu Baumbachu. Kot lahko izvemo iz Kronike o Primorski podružnici je slovesnost ob odprtju koče potekala kar dva dni, in sicer 9. in 10. julija 1881. Prvega dne, v soboto, so se udeleženci zbrali v Bovcu na svečani večerji. Naslednjega dne, v nedeljo zjutraj, sta bila načrtovana pohod v Trento in tam slovesnost z zabavo. Sobotno slabo vreme je sicer zmanjšalo pričakovano število pohodnikov, a v nedeljo, ob 4. uri zjutraj, ob prihodu prvih pohodnikov, ki v Bovcu niso prenočili, se je vreme zja- snilo. Ob pol petih se je v spremstvu glasbe kolona slavnostno odpravila v Tren- to. Novo zgrajeno kočo so ob zvokih koračnice Radetzkega dosegli ob 10. uri. Po slovesnem govoru predsednika Pazzeja je bil krst koče, slovesna himna in ogled notranjosti. Sledila je zabava s hrano, pijačo in plesom. Prvi so se domov čez Vršič v Kranjsko Goro odpravili že ob 16. uri, deset udeležencev pa je tisto noč prespalo v novi koči. Podružnici so ob tej priložnosti čestitale druge podružnice, s pismom pa se je zahvali tudi Baumbach, ki je ostal v Trstu.333 Zanimivo je tudi, da je med maloštevilnimi zapisi o Primorski podružnici slovesno odprtje koče v Trenti obelodanil Triester Zeitung. »Njegov dopisnik iz Bovca«, kot je bil imenovan avtor novice, je poleg omenjenih dejstev lepote Trente primerjal s Švico.334 Po poročanju osrednjega glasila je bila koča letu 1888 še vedno v »povsem zadovoljivem stanju«, na pripadajočem zemljišču, ki so ga nameravali spre- meniti v naravni park, so očistili kamenje. Neimenovani pisec je bil mnenja, da je postavitev koče na tem območju močno pripomogla k povečanju obiska »čudovite, a tudi divje romantične« Trente.335 331 Koča je stala nasproti današnjega Doma Trenta. 332 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892, str. 62. 333 Prav tam, str. 76–81. 334 »Die Eröffnung der Baumachhütte im Trentathale«, Triester Tagblatt, 15. 7. 1881, št. 168, nepaginirano. 335 »Hütten der section Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 3, str. 40. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 72 7. 03. 2024 09:26:29 Primorska Podružnica (section küstenland) 73 Slika 12: Baumbach-Hütte (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873–1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres, nepaginirano) Kanin-Hütte O koči na Kaninu ( Kanin-Hütte)336 bomo podrobneje sicer pisali v poglavju o Goriški podružnici, na tem mestu samo omenimo, da jo je Primorska podružni-ca od sosednje Goriške prevzela po njenem razpustu leta 1901. Kot je razvidno iz objave uradnega glasila društva, je Primorska podružnica za njo lepo skrbela. Leta 1903 je bila koča v dobrem stanju in tudi proviant v koči je zimo dobro prestal.337 Primorska podružnica je prav tako lepo skrbela za poti v Trenti. Med drugim je leta 1906 temeljito popravila tamkajšnjo Kugyjevo pot. 338 Primorska podružnica leta se je 1884 ukvarjala z idejo, da bi na področju Bre- škega Jalovca ( Montemaggiore), torej na italijanski strani najdaljšega grebena v Julijskih Alpah, postavila kočo, a so idejo opustili, češ da območje sicer ima 336 Koča danes ne obstaja več; stala je na mestu, kjer je prvotno stal Dom Petra Skalarja pod Krliščem na nadmorski višini 1814 m. 337 »Caninhütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 19, str. 233. 338 »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 73 7. 03. 2024 09:26:30 74 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine turističen značaj, a nima »alpskega karakterja«.339 So pa bili naklonjeni posta- vitvi koče v bližini Vele Učke in so zanjo že tudi sprejeli načrt inženirja Krau-seja.340 To se je dogajalo še pred ustanovitvijo podružnice dunajskega društva OeTC v Opatiji 4. junija 1885,341 ki je bila zaslužna za postavitev koče na tem območju (današnji Planinski dom na Poklonu). 342 Delovanja Primorske podružnice v vzpetem svetu gotovo ne gre primerjati z delovanjem Kranjskem podružnice v tem prostoru. Razlog ni le v obmorski legi njenega sedeža, ampak predvsem v geografsko manjšem območju vzpete- ga sveta, za katerega je bila pristojna. Kljub temu njene tamkajšnje aktivnosti niso nepomembne, saj so sledi še danes vidne. Poleg tega so tudi objave o nje- nem delovanju v osrednjem glasilu društva širile védenje o tem prostoru in so bile zanj posredno tudi dobra reklama. Kraške jame Že bežen pregled objav v Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Al- penvereins nam pove, da je bilo težišče delovanje Primorske podružnice usmerjeno v kraške jame. Celovit pregled raziskovanj do leta 1892 je bil objavljen v jubilejnem zborniku ob 20-letnici obstoja podružnice343 in konec devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi preveden v slovenščino.344 Primorska podružnica je v sklopu delovanja v tem območju leta 1894 izdala tudi vodič po Škocjanskih jamah (slika 13). 339 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 352. 340 Prav tam. 341 Ivan Zupanc, »Poklon kao žarište zbivanja na Učki do Drugog svjetskog rata«, Zbornik Lov-ranšćine, 6 (2019), št. 1, str. 13. 342 Hrvatski planinarski savez, https://www.hps.hr/info/planinarske-kuce/planinarski-dom-po- klon/, pridobljeno 19. 11. 2022. 343 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 354–359. 344 »Delovanje Primorske sekcije Nemškega in Avstrijskega planinskega društva v letih 1884 do 1892 (Prevedla Mojca Urankar)«, str. 32–38; Friedrich Müller, »Raziskovanja v Škocjanskih jamah leta 1890 med 18. in 25. podzemnim slapom« (prevedla Mojca Urankar), str. 38–58; Primorska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva, »Letno poročilo primorske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva za leto 1893«, str. 58–60. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 74 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 75 Slika 13: Section Küstenland, Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Canizianer Grotten (Triest: Selbstverlag des Section, 1894, naslovnica) 19. oktobra leta 1883 je bil v okviru podružnice ustanovljen poseben oddelek, ki se je ukvarjal z raziskovanjem podzemnih jam. Konec istega leta je bilo vanj včlanjenih že 37 članov, 15 se jih je tudi aktivno udejstvovalo pri raziskovanju jam. Pred vojno, leta 1912, se je oddelek za jame, ki je takrat štel 63 članov, združil s tržaškim društvom za proučevanje jam Hades.345 Število temeljito pregledanih kraških jam je bilo konec leta 1883 že pet, del- no raziskanih pa kar 25. Od prvih jam gre izpostaviti jamo Bač vzhodno od 345 »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 2, str. 31. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 75 7. 03. 2024 09:26:30 76 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Bazovice, jugozahodno od vasi Padriče.346 Januarja 1884 so jamski raziskovalci v Škocjanskih jamah prodrli v Rudolfovo dvorano in 30. marca 1884 je prvi čoln zaplul v Svetinovo dvorano.347 Celovit pregled zapisov o Krasu v osrednjem glasilu društva DuOeAV bi bil preobsežen, zato jih za vtis o njihovi vsebinski naravi poglejmo le nekaj. Leta 1889 so odprli zahtevno pot med Tominčevo in Schmidlovo jamo. Neimeno- vani avtor (morda Müller?) je ob tem ugotavljal, da je območje primerno ne samo za ljubitelje jam, ampak za vse, ki se ukvarjajo z visoko turistiko.348 Sicer bi lahko paleto objavljenih prispevkov o kraških jamah strnili v naslednje kate-gorije: gradnje poti v jamah,349 popravila že obstoječih,350 delovanje jamarskega oddelka Primorske podružnice.351 Glasilo je poročalo o obiskih Škocjanskih jam,352 ki so bili organizirani tudi za druge podružnice društva DuOeAV. Tako so bili na enem od takih izletov leta 1892 očarani nad lepotami jam gostje Goriške podružnice, ki so jih vodili Pazze, Müller in Marinitsch.353 Pomembnost kraških jam za društvo DuOeAV odraža leta 1888 objavljeni članek na naslovnici osrednjega društvenega glasila izpod peresa Friedricha Müllerja.354 Avtor je v članek vključil besede znanega nemškega geologa in geomorfologa dr. Albrechta Pencka,355 ki je bil nad obiskom kraških jam povsem očaran. »Ko sem 346 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpen-Vereins (4. 1. 1884) in Kavrečič, »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po poročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja«, str. 555. 347 Pazza, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892, str. 354. 348 »Wegbauten in den Höhlen von St. Canzian, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1889, št. 11, str. 137. 349 »Wegbauten in St. Canzian (S. Küstenland)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 8, str. 95, in »Wegbauten in St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 128–129. 350 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 3, str. 40; »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 6, str. 80. 351 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 6, str. 80. 352 »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 20, str. 239. 353 »Aus den St. Canzianer Grotten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 11, str. 128. 354 Friedrich Müller, »Entdeckungsfahrten in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 11, nepaginirano. 355 Albrecht Friedrich Karl Penck (* 25. 9. 1858, Reudnitz (Leipzig); † 7. 3. 1945, Praga), geograf in geolog, posvečal se je posebno še geomorfologiji in klimatologiji. Karl Albert Habbe, »Penck, Friedrich Karl Albrecht«, Neue Deutsche Biographie (Berlin: Duncker & Humblot, 2001), zv. 20, str. 172–173. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 76 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 77 jih zapustil, sem imel občutek, da sem se približal novemu svetu naravnih lepot, imel sem enak vtis kot ob prvem pogledu na neizmerno morje ali ob prvem obi- sku ledenika. […] Človek se ob vstopu v jamo počuti kot na vratih dežele boga Hada.« V besedilu so opisi jam, ki bi bili brez naporov Primorske podružnice še vedno nedostopni. Pogoste objave Friedricha Müllerja v osrednjem glasilu356 ne odražajo le stopnje pomembnosti za društvo, ampak so zaradi podrobnih opisov za bralno publiko tudi poučne in posredno reklama za ta svet. V zvezi z raziskovanji kraških jam gre omeniti še daljši Müllerjev zapis z naslo- vom Die Račna-Jama, ki ga je osrednje glasilo objavilo leta 1889.357 V naslovu gre verjetno za napako, saj jame s tem imenom ni. Glede na zapis, ki govori o jami, ki je v bližini Divače (je »le ¾ ure oddaljena od Škocjana«) domnevamo, da gre za Kačno jamo, ki se nahaja na nadmorski višini 435 metrov. Skozi jamo po- teka tudi del podzemnega toka reke Reke. Jama je globoka 280 metrov in dolga 12.750 metrov, kar jo uvršča na tretje mesto po dolžini v Sloveniji.358 Ponavadi je bilo ob odprtju jam precej slovesno. Po poročanju osrednjega gla- sila je bilo posebej svečano ob 20-letnici delovanja v jamah. V znanem Gom- bačevem gostišču v Matavunu je bilo ob tej priložnosti organizirano slavje, ki so se ga udeležili »raziskovalci in prijatelji kraških jam«.359 V Škocjanskih jamah so se tudi sicer odvijali posebni dogodki. Med letoma 1886 in 1911 se je prvi dogodek zgodil okoli binkošti s posebno razsvetljavo jam, drugi pa nato v božičnem času, ko so v Tominčevi jami v Veliki dolini postavili okrašeno božično drevo.360 Šolarje so v vaseh, ki so spadale pod ško-cjansko župnijo, v tem času na ta način razveseljevali z darili. Tako je leta 1889 vsak od 120 otrok prejel šolske potrebščine, oblačila za zimo ter tropsko sadje 356 Fr. M., »Die neue Grotte von Divaca«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 2, str. 25; Friedrich Müller, »Entdeckungsfahrten in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 11, 125–130. 357 Friedrich Müller, »Die Račna-Jama«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 21, str. 258–259. 358 Geopedia.si, http://www.geopedia.si/#T118_F3255:955_x419085_y60275_s15_b4, pridobljeno 20. 11. 2022. O jami gl. Petra Žvab (et al.), »Geological structure of the Divača area and its influence on the speleogenesis and hydrogeology of Kačna jama«, »Geološka struktura na območju Divače in njen vpliv na speleogenezo ter hidrogeologijo Kačne jame«, Acta Carsologica 44 (2015), št. 2, str. 153–168. 359 »Christbaumfeier«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 25; »Von den Kanzianer Grotten (Jubiläumsfeier)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 71. 360 Shaw, Čuk, Slovenski Kras in jame v preteklosti, str. 373. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 77 7. 03. 2024 09:26:30 78 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine in druge sladkarije.361 Praznovanja, ki se je zaključilo z zahvalo tamkajšnjemu župniku, predsedniku Pazzeju in najbolj zaslužnim raziskovalcem jam Hanke- ju, Marinitschu in Müllerju, se je navadno udeležilo veliko ljudi.362 Müllerjevi zapisi o kraških jamah so bralno publiko precej ažurno obveščali z dogajanji v in okoli njih. Tako je leta 1895 pisal o močnem potresu, ki ga je v noči s »prvega na drugi velikonočni dan« preživel v Matavunu tik ob Škocjan- skih jamah. Prvi sunek je ob 1 uri in 27 minut po njegovem napovedal hrup, podoben tistemu, ki naj bi ga povzročil težko naložen voz, ki bi z veliko hitrostjo peljal mimo hiše. Na jugovzhodnem nebu se je za trenutek zableščalo kot oddaljena vremenska strela. Takoj zatem se je sicer velika hiša stresla do temeljev ter se silovito zibala, da je ropotalo, okna, posoda in kozarci pa strašljivo žvenketali. Kljub poznejšim popotresnim sunkom so prebivalci ostali mirni in v svojih po- steljah. Celo močan sunek okoli 4. ure zjutraj ni pregnal kmetov iz hiš, kot se je to denimo zgodilo v Trstu, kjer je veliko ljudi preživelo noč na javnih mestih, na ladjah ali celo v pokritih kočijah. Drugega dne se je avtor v spremstvu predsednika podružnice Pazzeja odpravil v nepoškodovane predele jame.363 Verjetno je Friederich Müller avtor zapisa o poplavah, ki so vrhunec dosegle 27. oktobra 1895, ko je bil nivo vode kar 12 metrov nad običajno mero. Voda je vdrla v Veliko dolino, Rudolfovo jamo in podirala vse pred seboj. »Veličasten je bil po- gled na divjo gmoto vode, ki je izginjala v neskončnosti gore. Sicer skromna reka je silovito narasla in uničevala svojo pot čez pečine v podzemlje.« Kot poroča, je v Rudolfovi jami voda narasla za 17 metrov in v njenem nadaljevanju so bile tudi višje poti povsem zabrisane. Močno prizadeti so bili še mlini v neposredni bližine vhoda v jamo, ki so bili v lasti mesta Trst. Poplava je na tem delu namreč dosegla višino 8 metrov in streha zadnjega mlina je bila od vode oddaljena le meter. V poplavi je bil med drugim poškodovan tudi most Concordia (današnji Mariničev most) na izhodu iz jame. Poplava je prav tako prizadela Trst, saj je Tržačanom še kar nekaj dni po tem dogodku iz pip tekla motna voda.364 Leta 1906 so popravili t. i. Swidov most v Škocjanskih jamah ter uredili še nekatere dele jam, ki so bili poslej javno dostopni.365 361 »Christbaumfeier in St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 1, str. 10. 362 Prav tam. 363 Friedrich Müller, »Das Erdbeben in St. Canzian im Karste«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 9, str. 110–111. 364 Friedrich Müller, »Hochwasser in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 22, str. 278. 365 »Küstenland,« Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 78 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 79 O veliki poplavi v jamah je glasilo poročalo še leta 1907. Reka je zaradi večdnevnega močnega deževja narasla v mogočen hudournik. Vodna gladina v Veliki dolini ob jezeru je narasla na 18 metrov in precej uničila jamo.366 Slika 14: Severna stena Velike doline s Tominčevo jamo. (P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres, str. 168) Raziskovanje in skrb za podzemlje kraškega sveta sta bila zagotovo ena izmed prvih nalog Primorske podružnice. O tem pričajo ohranjeni viri, poleg objav v osrednjem glasilu društva tudi publikacije, ki jih je podružnica izdala, ter ne- nazadnje bogata dediščina, ki še danes privablja številne (tuje) turiste. Še več, Škocjanske jame so bile že leta 1986 vpisane na seznam Unescove kulturne dediščine.367 366 »Hochwasser in St. Canzian am Karst«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 20, str. 254. 367 Unesco World Heritage Centre, https://whc.unesco.org/en/list/390. pridobljeno 5. 2. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 79 7. 03. 2024 09:26:30 80 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Vodništvo Podružnica si je več let prizadevala urediti vodniški sistem, ki je »v zadovolj- stvo turistov in vodnikov« že obstajal v večini gorskih držav. Vendar te želje ni bilo mogoče uresničiti, dokler ni bilo pravne podlage zanjo. Podružnica je leta 1884 uspela zakonsko uveljaviti vodniška pravila, ki so po- stala podlaga za nadaljnja izvajanja na tem področju. Izdelane so bile vodniške knjižice in določene vodniške tarife za tolminski okraj, ki so že kmalu začele veljati. Prav tako so bili skoraj končani seznami avtoriziranih vodnikov. Po- sebno sta se na tem področju angažirala dr. prof. Michael Stenta in Viljem Urbas.368 Drugega avgusta 1884 je c. kr. primorsko namestništvo razglasilo Vodniški red za Primorsko podružnico, ki je urejal vodenje po gorah in kraških jamah. Vodništvo je bilo pod nadzorom okrajne politične oblasti, ki je o poteku dela poročala namestništvu. S tem so bile na podlagi podanih ocen lokalnih oblasti določene tudi tarife za plačevanje vodniških storitev.369 V območju delovanja Primorske podružnice je bila tako leta 1884 že tudi zna- na lista avtoriziranih vodnikov. V Tolminu in Bovcu jih je bilo po pričakovanju največ, in sicer trije. V Zatolminu in Srpenici sta bila dva, Spodnji Žagi eden, Zgornji Žagi in Spodnjem Logu dva, v Srednjem Logu eden, Pri Cerkvi (sv. Marije) eden in v Logu v Trenti tudi dva.370 Kot vidimo, je bilo na seznamu že 18 avtoriziranih vodnikov, ki so smeli voditi turiste v vzpeti svet zlasti bližnjih alpskih vrhov. Čeprav se morda zdi čudno, da se vodnike iz omenjenih krajev pripisuje Primorski podružnici, ne gre za napako. Seznam vodnikov je namreč iz leta 1884, ko Goriška podružnica še ni bila ustanovljena. Omenjena Vodniška pravila so veljala torej tudi za jame z vstopnino. Obisko- valci so lahko vstopnice kupili v Gombačevi gostilni v Matavunu ( Zu den St. Kanzianer Grotten), kjer je bila tudi knjiga gostov. Cena vstopnice je bila 30 krajcarjev na osebo, za vodnika se je dodatno plačalo še 20 krajcarjev na uro za posameznika in 10 krajcarjev na uro za več obiskovalcev. Plačati je bilo potreb- no tudi za svečo, za vsako po 10 krajcarjev. Vodniki v jamah so bili domačini 368 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des deutschen und österreichischen Alpenvereins (22. 12. 1884) in »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 352. 369 Kavrečič, »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam …«, str. 556. 370 Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873– 1892, str. 178–180. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 80 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 81 iz Matavuna: Jože Antončič, Miha Gombač, Luka Gombač, Jože Cerkvenik (oče), Jurij Cerkvenik in Pavel Antončič. Govorili so večinoma slovensko, ne- kateri tudi malo nemško in italijansko. Navadno so ogledi potekali v skupinah po štiri ali pet oseb in trajali dve uri. V primeru, da so jame obiskale le ženske, je bil potreben dodaten vodnik.371 Section Küstenland v tisku Objave o Primorski podružnici v osrednjem glasilu društva Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins so bile torej relativno pogoste, sploh v zvezi s kraškimi jamami. Zapisov, ki so nam služili pri sestavljanju zgodbe o Primorski podružnici, v tem poglavju ne bomo ponovno navajali, se bomo pa pomudili pri objavah izpod peresa Juliusa Kugyja. Njegove, sprva krajše zapise372 so pozneje nadomestili daljši članki, večinoma natisnjeni na naslovnicah, kot osrednja tema številke.373 Vsebinsko so se besedila večinoma navezovala na svet Julijskih Alp, v katerih je odkrival nove poti in s čimer se je širil njihov sloves in tudi vabilo v ta del Alp. Poleg vsebinske pomembnosti je bil to gotovo odraz naklonjenosti in zaupanja uredništva avtorju. Kugyjev sloves se je v društvu DuOeAV ohranil še dolgo po koncu delovanja Primorske podružnice. Tako je bil njegov članek Scabiosa trenta osrednja zgod-ba 12. številke še v letu 1926. Objava kaže, da kljub novi politični stvarnosti, v kateri je Trst postal del druge države, in prenehanju delovanja Primorske podružnice vezi s tem prostorom, v društvu DuOeAV niso zamrle. Šlo je za del besedila iz Kugyjeve knjige Aus dem Leben eines Bergsteigers.374 Naslov članka je povezan z rastlino, ki jo je v tem koncu Alp našel in krstil že Hacquet, a jo do leta 1877 v živo kljub intenzivnemu iskanju številnih še nihče ni videl. Glede na Hacquetove zapiske in študije botanika Wilhelma Vossa gre za rastlino 371 Kavrečič, »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam …«, str. 556. 372 Dr. Julius Kugy, »Julische Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 9, str. 343–342; Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 16, str. 193–194. 373 Dr. Julius Kugy, »Aus der Monte Rosa-Gruppe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 2, str. 17–19; Dr. Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 2, str. 13–14; Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 9, str. 113–115. Dr. Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 24, str. 290–291. 374 J. Kugy, »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 227–230. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 81 7. 03. 2024 09:26:30 82 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine trentarki grintavec ( Cephalaria leucantha). Na prošnjo botaničnega mentorja Muzia de Tommasinija375 se je 19-letni Kugy odpravil iskat omenjeno cvetico. To je bil Kugyjev prvi obisk doline Trente, ki ga je s svojo naravo in z lepotami bližnjih vrhov začarala za vse življenje. Čeprav rože ni našel, je bila njegova hvaležnost za to izkušnjo neizmerna, saj je v tem delu sveta našel iskreno lju- bezen in pravljični zaklad gora.376 Iskana roža naj bi bila ostanek iz toplejših medledenih dob, ko je kraško rastlinstvo prodrlo globoko v osrčje Alp. Razlog, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, je verjetno v dejstvu, da je rastlina na zahodnih pobočjih Triglava takrat že izumrla. Rastlina danes sicer uspeva nad Vipavsko dolino,377 v Istri, tržaško- -komenskem in goriškem krasu.378 O razrešitvi te skrivnosti je Kugy izvedel šele pozneje, Scabiosa trenta pa je postala eden njegovih najlepših pesniških simbolov, ki označuje nedosegljivo, iskano, lepo, mlado…379 Naklonjenost osrednjega glasila Kugyju odsevajo tudi objave čestitk ob nje- govi 70-380 in 80-letnici, ki zaradi zgovornega naslova niti ne potrebuje ko- mentarja: Ein Klassiker des Alpinismus.381 Že omenjeni Dreyer je v zapisu o Kugyju najprej omenil njegovo znano reklo: »Gore lahko odprejo vsa svoja bogastva in globine svoje duše le iskreni ljubezni, saj zahtevajo celega člo- veka, njegovo popolno predanost, duhovit pogum in pristno navdušenje.«382 V besedilu so bili izpostavljeni nerazložljiva Kugyjeva notranja moč, ki ga je neustavljivo gnala v vzpeti svet, ter številni uspehi na alpinističnem in pisa- teljskem področju.383 375 Muzio de Tommasini, (* 7. 6. 1794, Trst; † 31. 12. 1879, Trst), botanik in upravni uradnik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si, pridobljeno 22. 12. 2021. 376 J. Kugy, »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, str. 230. 377 Marija Mercina, »Najdba obloglavke (Cephalaria leucantha) v Vipavski dolini«, Proteus, 69 (2006), št. 3, str. 130–132. 378 Igor Dakskobler in Branko Vreš, »Novosti v flori severnega dela submediteranskega območja Slovenije«, Hladnikia, 2009, št. 24, str. 20–21. 379 Julius Kugy, Aus dem Leben eines Bergsteigers (München: Bergverlag Rother, 1935), str. 36 in Nada Praprotnik, »Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin«, Scopolia, 2012, št. 75. str. 1–111. 380 »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1928, št. 7, str. 118. 381 Dr. A. Dreyer, »Ein Klassiker des Alpinismus Zum 80. Geburtstag Julius Kugy«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1938, št. 7, str. 170–171. 382 Prav tam, str. 170. 383 Peternel, » Ljubiteljem kranjskih Alp! «, str. 187–188. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 82 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 83 Tudi drugo glasilo društva DuOeAV, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichi- schen Alpenvereins, je objavljalo prispevke članov Primorske podružnice, ki so bili pogosto, če že ne vedno povezani s Kugyjem. Njegov precej obsežni članek o Julijskih Alpah Die Julischen Alpen. Mit 1 Karte und 4 Illustrationen 384 je sam razdelil na dva dela. V prvem je bil splošen opis področja vključno s floro in favno.385 Drugi, »turistični« del, kot ga je avtor sam označil, je bil precej daljši in je bralcem predstavil ne le doline, ki so vodile na vrhove, ampak tudi vse vrhove Julijskih Alp.386 Slika 15: Iz članka Juliusa Kugyja ( Dr. Julius Kugy, »Die Julischen Alpen. Mit 1 Karte und 4 Illustrationen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883, zv. 2, str. 384) 384 Dr. Julius Kugy, »Die Julischen Alpen. Mit 1 Karte und 4 Illustrationen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883, zv. 2, str. 370–413. 385 Prav tam, str. 370–379. 386 Prav tam, str. 379–413. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 83 7. 03. 2024 09:26:30 84 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Omenjeni časopis društva DuOeAV je sicer objavljal tudi prispevke drugih članov Primorske podružnice. Omenili smo že zapise Viljema Urbasa, v njem pa leta 1879 najdemo tudi Pazzejev zapis o Dolini Sedmerih jezer.387 O letnih zasedanjih Primorske podružnice, zlasti pa o predavanjih Juliusa Ku- gyja lahko beremo v Illustrierte Sport Zeitung. Neimenovani avtor ga je označil za človeka »mladostne moči in vztrajnosti«, ki je s svojimi predavanji v »jedr-natem jeziku ter z bogatimi primeri iz botaničnega sveta« doživel »živahen in zaslužen aplavz«.388 S Kugyjem povezan zapis je poleti 1884 objavil Neue Freie Presse. Videmski časopisi so namreč poročali o ujetem avstrijskem vohunu na področju fur-lanskega vzpetega sveta, ki so ga vklenjenega privedli v Trbiž. Kot ugotavlja neimenovani avtor, se je izkazalo, da gre za Kugyja, ki razen članske izkazni- ce društva DuOeAV ni imel ustreznih dokumentov. Zaradi kolere je namreč Avstrija takrat zaprla meje s provincami Verona in Brescia, medtem ko so bila področja med Vidmom in Bellunom še odprta, gibanje tod okoli je bilo možno le z uradnimi dovolilnicami. Kugy je na papirje iz Trsta, ki bi mu omogočili nadaljevanje poti, moral šest ur čakati na trbiški policiji. Zaradi zaostrenih razmer na mejnih področjih je časopis pozival ljudi, naj za giba- nje na tem območju predhodno uredijo zahtevane papirje.389 Ob relativnosti poročanja časopisov lahko hkrati vidimo, kakšno veljavo in moč je imela članska izkaznica društva DuOeAV, ki je zadostovala za izdajo ustreznih osebnih dokumentov. V Oesterreichische Touristenzeitung najdemo prispevek nekega Grafa, ki je pisal o dobro označenih in vzdrževanih poteh v območju delovanja Primorske podružnice, a tudi on ni mogel povsem mimo zaslug Juliusa Kugyja. Po njego- vem mnenju je bila predvsem Kugyjeva zasluga, da so Julijske Alpe tako dobro raziskane in poznane.390 387 P. A. Pazze, »Die sieben Seen des Triglav«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1879, str. 396–399. 388 »Deutscher und österreichischer Alpenrerein, Section Küstenland«, Illustrierte Sport Zeitung, 27. 1. 1878, št. 4, str. 31. Illustrierte Sport Zeitung je izhajal v obdobju 1878–1880 na Dunaju. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 2. 2023. 389 »Von der österreichische-italienischen Grenze«, Neue Freie Presse (Abendblatt) 9. 8. 1884, št. 7167, str. 2. 390 E. Graf, »Aus den Julischen Alpen«, Oesterreichische Touristenzeitung, 15. 2. 1886, št. 4, 37–38. Oesterreichische Touristenzeitung je na Dunaju izhajal dvakrat na mesec v obdobju 1881–1938. Österreichische Nationalbibliothek https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 2. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 84 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 85 V prilogi Gratzer Tagblatta najdemo novice o Kugyjevih vzponih, na primer o zimskem na Triglav leta 1898.391 26. decembra se je v spremstvu trentarskega vodnika Komaca ob 4. uri iz Mojstrane odpravil v dolino Krme, vrh sta do- segla ob pol tretji uri in ob pol enajstih zvečer sta bila že nazaj v Mojstrani. »Dolina Krme ni bila zasnežena, sneg se je začel šele prav na koncu doline, med tem ko je na vrhu Triglava bilo videti le špico stolpa. Vreme je bilo ču- dovito, obzorje brez oblačka, pogled je bil nepopisno lep, zlasti na morje, ki se je lesketalo v siju že zahajajočega sonca.«392 Poleg opisa narave je lahko med vrsticami razberemo podatek o dobri Kugyjevi fizični kondiciji, saj je za vzpon in vrnitev potreboval le 19 ur, kar je glede na letni čas in takratno opremo zavidanja vredno. Primorska podružnica je našla prostor tudi v časopisih takratnega osrednjega slovenskega prostora. Laibacher Tagblatt je zlasti v začetnem obdobju spremljal njeno delo, zlasti v obliki poročil o letnih sejah,393 predvsem pa o Kugyjevih predavanjih, na primer o vzponu na Mangart in Klek leta 1877.394 Časopis je prav tako poročal o njegovem predavanju s pohajanja po Kranjski, ki ga je imel 8. novembra 1875 pred množico v Trstu. Skupaj z bratom sta se iz Tolmina preko Škrbine odpravila v »romantično« bohinjsko dolino. V predavanju niso bile opevane le lepote trentarskega, bovškega in bohinjskega vzpetega sveta, ampak tudi »kranjskega bisera« Blejskega jezera, ali kot je bilo zapisano »okra- šene neveste«, ki je bila pravo nasprotje »s temnim bohinjskim menihom«.395 Omenjeno potepanje je v treh nadaljevanjih bralcem prinesel tudi Vereinigter Laibacher Zeitung.396 391 »Eine Triglavbesteigung im Winter«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland Beilage zur 360 Blatt des Gratzer Tagblattes, 30. 12. 1898, nepaginirano. 392 Prav tam. 393 »Vom Alpenverein«, Laibacher Tagblatt, 21. 12. 1876, št. 292, nepaginirano. 394 »Aus den Nachbarländern«, Laibacher Tagblatt, 20. 2. 1877, št. 41, nepaginirano. 395 »Deutscher und österreichischer Alpenverein- Section Küstenland«, Laibacher Tagblatt, 16. 11. 1875, št. 262, nepaginirano. 396 Julius Kugy, »Eine Wanderung durch Oberkrain«, Vereinigter Laibacher Zeitung, 17. 6. 1876, št. 137, str. 1057–1058, Vereinigter Laibacher Zeitung, 19. 6. 1876, št. 138, str. 1065–1066 in Vereinigter Laibacher Zeitung, 20. 6. 1876, št. 139, št. 1073–1074. Julius Kugy, »Eine Wanderung durch Oberkrain«, Österreichische Botanische Zeitschrift, 1876, št. 26, str. 194–198. Vereinigte Laibacher Zeitung je izhajal v Ljubljani v obodobju 1815–1918. Historische und österreichische Zeitungen und Zeitschriften. https://anno.onb.ac.at/info/wtv_info.html, pridobljeno 20. 9. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 85 7. 03. 2024 09:26:30 86 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Za konec pregleda tiska v nemškem jeziku moramo omeniti še lokalni Triester Zeitung, v katerem so bile najave podružničnih izletov,397 generalnih zasedanj društva DuOeAV398 ter, kot smo videli, poročila o odprtju koč v Trenti in pod Snežnikom. Ob listanju nekaterih časopisov, ki so izhajali v času delovanja Primorske po- družnice, dobimo vtis, da se je glas o njej širil pretežno po Kugyjevi zaslugi. V novicah so informacije o podružnici pogosto služile le kot okvir, v katerega so bile vpete zgodbe o njegovih aktivnostih. Narava objav v osrednjem glasilu društva je bila seveda nekoliko drugačna, saj je bilo v njem objavljenih veliko Kugyjevih člankov, mnogi med njimi tudi na naslovnici, kot osrednja tema številke. Ko končno ugotovitev bi morda lahko celo zapisali, da je bil njegov aktivizem nekakšen simbol Primorske podružnice. Spekter časopisov z objavami o Primorski podružnici je bil pisan. Poleg ura- dnih glasil društva DuOeAV in strokovnih časopisov (denimo Illustrierte Sport Zeitung) so bili zapisi tudi v povsem »navadnih« dnevnih časopisi, na primer Neue Freie Press e. Prostor delovanja Primorske podružnice je z omenjenim periodičnim tiskom in z lastnimi publikacijami podružnice postal znan daleč prek meja monarhije. Ob tem ne gre pozabiti, da so o podružnici pisali tudi nemški časopisi iz takratnega osrednjega slovenskega prostora. To je bilo pričakovano, saj je bila Primorska podružnica tudi zaradi sodelovanja in organizacije skupnih dogodkov s Kranjsko podružnico tam poznana. Število časopisov tiskanih v slovenskem jeziku v času življenja Primorske podružnice ni bilo malo, a novic o njej v pregledanih številkah ni bilo najti: Gospodarski list 399 Slovenski delavec, Edinost,400 Slovanski svet 401 . Izjema ni 397 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 3. 398 »Deutscher und österreichischer Alpenverein Generalversammlung«, Triester Tagblatt, 26. 7. 1881, št. 177, nepaginirano; »Der deutsche und österreichische Alpenverein in Klagenfurt«, Triester Tagblatt, 20. 8. 1881, št. 199, nepaginirano. 399 Gospodarski list – časopis, ki je izhajal v Gorici med letoma 1881 in 1902, je bil izrazito kme-tijsko usmerjen. Pregledan je bil celotni prvi letnik. 400 Edinost, 21. 8. 1894. Edinost – glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, ki je izhajalo naprej vsakih štirinajst dni, potem kot tednik in nazadnje kot dnevnik oziroma tudi dvakrat na dan v obodobju 1876–1928. Njegov prvi izdajatelj in odgovorni urednik je bil Ivan Dolinar. Časnik je prikazoval situacijo Slovencev, živečih v Trstu in na širšem področju Primorske ter Istre. Zavzemal se je za rabo slovenskega jezika v javnem življenju, vzgajal slovensko rodoljubje in širil narodno zavest. Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr-BJPVOFS8, pridobljeno 18. 2. 2023. 401 Slovanski svet, 1888, letnik 1. Slovanski svet je sprva izhajal bolj pogosto (mesečno, tedensko), Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 86 7. 03. 2024 09:26:30 Primorska Podružnica (section küstenland) 87 niti Primorski list, ki se je konec leta 1894 preselil iz Trsta v Gorico.402 Pregled objav v tisku potrjuje že znane ugotovitve, da so nemške podružnice DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru zanimale zlasti nemške časo- pise. Šlo je namreč za nemško društvo, ki se je poleg tega navduševalo za dejavnost, ki širšim krogom ni bila lahko dostopna. Nenazadnje je bila tudi bralna publika nemških časopisov tista, ki jo je vzpeti svet zanimal povsem s praktičnega vidika. Sklep Primorska podružnica DuOeAV je bila v primerjavi z ostalimi podružnicami takratnega slovenskega prostora posebna iz več razlogov. Sedež podružnice je bil v mestu, ki je bil že samo zaradi svojega geografskega položaja in zlasti zgodovinskega razvoja precej bolj poseben kot sedeži ostalih podružnic. Šlo je namreč za najpomembnejše mesto v jugovzhodnem alpskem prostoru, kjer se Jadran najglobje zajeda v notranjost in kjer je morje najbolj neposredno povezano z alpskim svetom. Posebna lega mesta je narekovala svojstven razvoj, prežet s kozmopolitskim duhom, ki je vplival na vsa področja človekovega delovanja. Tudi na področje turizma, na kar so spominjali številni hoteli, poimenovani po Trstu. Vse to se je zrcalilo v članstvu in posledično delovanju Primorske podružnice, ki je bila v takratnem slovenskem prostoru posebna že tudi zaradi datuma ustanovitve. Ustanovljena je bila namreč mesec dni pred preden nastankom društva DuOeAV, in sicer kot podružnica DAV. Člani glavnega odbora podružnice so bili z zelo redkimi izjemami izobraženi predstavniki takratne visoke tržaške družbe z uglednim položajem. Med naj- bolj znanimi člani Primorske podružnice je bil poleg Augusta Pazzeja zagoto- vo Julius Kugy. Med društveniki je najti predstavnike iz celotnega takratnega slovenskega prostora in še dlje. Na številčnost članstva je vplivala tudi sosednja Goriška podružnica, saj v času njenega delovanja v imeniku Primorske ni najti predstavnikov iz Gorice. potem pa občasno v obdobju 1888–1899. Vseboval je politične in zgodovinske članke sploš- nejšega obsega, razprave, vprašanja, ki so zadevala slovansko kulturo. Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-GHB0XVQC, pridobljeno 18. 2. 2023. 402 »Na znanje«, Primorski list, 6. 9. 1894, št. 17, str. 144. Primorski list (Gorica) je izhajal večkrat mesečno v Trstu in nato v Gorici v obdobju 1893–1913. Vseboval je novice v glavnem s področja severne Primorske. Nadaljuje se kot Goriški list. Digitalna knjižnica Slovenije, https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BRAN3O5G, pridobljeno 18. 2. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 87 7. 03. 2024 09:26:31 88 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Posebnosti, ki jih najdemo v delovanju Primorske podružnice, so zagotovo raziskave, ki jih je opravila v območju kraških jam, zlasti Škocjanskih. Sledi njenih vztrajnih in uspešnih prizadevanj so vidne še danes, saj privabljajo šte- vilne turiste, njene lepote so uvrščene tudi na seznam Unescove kulturne de- diščine. Ob tem ne gre zanemariti njenih dejavnosti v vzpetem svetu. Urejanje in vzdrževanje poti, skrb za kočo na Kaninu po letu 1901, sploh pa postavitev koče v Trenti, so močno pripomogli k razvoju tega, takrat precej nerazvitega dela alpskega sveta. Omenjena dolina se je še bolj odprla navzven, z ureditvijo vodništva pa je tudi življenje v njej postalo lažje. Vodenje takratnih turistov je namreč postalo dodatni, če ne celo osnovni vir dohodka, kar je marsikateri družini olajšalo preživetje in omililo revščino. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 88 7. 03. 2024 09:26:31 89 goriška podružNica (sectioN görz) Družbenopolitične razmere na prelomu 19. in 20. stoletja na Goriškem Za opis vzdušja na Goriškem oziroma v Gorici nam je služil zapis ne- imenovanega goriškega učitelja »nemške« šole s konca 19. stoletja, objavljen v graškem časopisu.403 Pisec je precej hvale najprej namenil izjemni geografski legi mesta, ki jo je zaradi ugodnih podnebnih razmer zelo priporočal vsem osebam šibkega zdravja, sploh ljudem s severa. Po njegovem je bila Gorica zaradi mile klime že v preteklosti precej znana in cenjena in je upravičeno nosila ime »avstrijske Nice«. Po njegovem je bilo bivanje v kraju že mnogim bolehnim »kraj odrešitve«, saj se jim je povrnilo zdravje, zato je verjel, da bo Gorica tudi v prihodnje priljubljen kraj za vse, potrebne krepo- stnih moči. Velik pomen je pripisal nemškemu jeziku, saj so bile v Gorici »tri povsem nemške izobraževalne ustanove, nemška osnovna šola, gimnazija in višja realka«. Kot je ugotavljal, se je bilo povsod, tudi v boljših gostilnah in kavarnah, mogoče sporazumevati v nemščini. Po njegovi oceni je bilo lokalno prebivalstvo prijazno in izredno ustrežljivo, političnih sporov ni bilo zaslediti, tako da je bil tozadevno strah povsem odveč. Edino pomanjkljivost je pisec videl v slabih možnostih zabave, saj je v mestu praktično ni bilo.404 403 Rud. Peerz, »Görz als Curort«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland. Beilage zur 360 Blatt des Gratzer Tagblattes, 30. 12. 1898, nepaginirano. 404 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 89 7. 03. 2024 09:26:31 90 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Čeravno morda zgornji zapis vzbuja vtis, da je bila Gorica izrazito nemško me- sto, ni bilo tako. Na območju Goriške so se namreč stikale tri velike jezikov- ne skupine, poleg germanske še slovanska in romanska. Slovenci so naseljevali predvsem severni in vzhodni del dežele, Furlani in Italijani zahodne in južne predele, Nemci pa so bili v večjem številu zastopani le v deželnem glavnem mestu Gorici ter v vasicah Nemški Rut in Stražišče, dveh manjših jezikovnih otokih nad Baško grapo.405 Nemci na Goriškem so v primerjavi s Slovenci in Italijani predstavljali številčno mnogo šibkejšo skupino, ki pa je bila kljub temu politično in kulturno vplivna.406 Stebri nemštva na Goriškem so bili državni uslužbenci (uradniki, srednješolski profesorji), nekateri pripadniki aristokracije in gospodarstveniki. Na podeželju Nemci skorajda niso bili prisotni, izjema je bilo Bovško, ki naj bi bilo trdnjava »nemškutarstva«; na to so vplivale predvsem slabe gospodarske razmere, ki so prebivalstvo prisilile v iskanje zaposlitve tudi na nemškem severu.407 Kot smo omenili v poglavju o Primorski podružnici, je demografska ekspanzija Trsta slonela predvsem na doseljevanju in je imela v Goriški-Gradiški dolgo prvega izmed svojih demografskih rezervoarjev.408 Avstrijsko Primorje se je po marčni revoluciji leta 1848 obdržalo kot enotna upravna enota, ki jo je vodilo cesarsko namestništvo v Trstu. Junija 1849 so bila na podlagi cesarskega sklepa odpravljena okrožja (kresije) in uvedena okrajna ureditev kot najnižja oblika državne oblasti; okrajem so načelovali okrajni gla- varji (za Goriško so bili uvedeni okraji v Gorici, Gradišču ob Soči, Sežani in Tolminu). Sodna in upravna veja oblasti sta bili dokončno razdruženi z zakonom, sprejetim junija 1868, ki je tudi uvedel štiri okrajna glavarstva (Gorica-okolica, Gradišče ob Soči, Sežana, Tolmin) in 13 sodnih okrajev. Tako stanje se je z manjšimi spremembami nato obdržalo do konca habsburške monarhije.409 Največ, 16.659 prebivalcev je leta 1896 pričakovano živelo v deželnem glav- nem mestu Gorici. Gorica je bila nasploh edino nekoliko večje naselje v ce- lotni pokneženi grofiji. Več kot 2000 prebivalcev so poleg Gorice štela le štiri naselja: Fiumicello, Krmin, Gradež in Tržič.410 405 Karl von Czoernig-Czernhausar, Land Görz und Gradisca: mit Einschluss von Aquileja (Wien: W. Braumüller, 1873), str. 56–58. 406 Hans Kitzmüller (ur): Görz 1500– 1915 Ein vergessenes Kapitel altösterreichischer Dichtung (Klagenfurt: Carinthia, 1995), str. 26. 407 »Iz Sočke doline«, Slovenski narod, 31. 5. 1870, št. 63, nepaginirano. 408 Kalc, »Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne«, str. 701. 409 Branko Marušič, Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848– 1899 (Nova Gorica: Goriški muzej, 2005), str. 33–34. 410 Podrobno o razporeditvi prebivalstva Karl von Czoernig, Görz: Oesterreich`s Nizza (Wien: Wilhelm Braumüller, 1873), str. 33–42. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 90 7. 03. 2024 09:26:31 Goriška podružnica (Section Görz) 91 V Gorici je 31. decembra 1880 po ljudskem štetju, ki je spraševalo po spora- zumevalnem jeziku, 13.517 prebivalcev kot pogovorni jezik navedlo italijan- ščino, 3.411 slovenščino, 2.149 nemščino, 40 češčino, 7 poljščino in 9 srbo- hrvaščino. Poleg tega je v Gorici živelo še 787 tujcev. Italijansko govoreči so predstavljali kar 64,61 % prebivalstva, kar je bilo krepko nad deželnim pov- prečjem. Prav tako je z 10,27 % močno izstopal tudi delež nemško govorečih, medtem ko so bili slovensko govoreči prebivalci glede na deželno povprečje podpovprečno zastopani.411 Goriški Nemci so razvili dokaj živahno kulturno in društveno dejavnost. Sre- dišče nemškega društvenega življenja je bil novembra 1861 ustanovljeni Ca- sino Concordia (imenovan tudi Casino Tedesco). Iz tega društva je izšel pevski zbor Görzer Gesangverein, krajši čas je delovalo društvo Deutscher Sängerbund (1872), aktivni pa so bili še telovadni in rekreativni krožki.412 V Gorici so ustanavljali tudi slovenska društva. Med strokovnimi omenimo od leta 1875 delujoče Učiteljsko društvo za Goriški okraj, obstajala so še različna kulturna, gospodarska in športna društva. Med slednjimi sta bila v mestu v času delovanja Goriške podružnice društva aktivna slovenski Goriški sokol (od 1887) in Kolesarsko društvo Gorica (od 1895). V mestu je deset let po razpadu Goriške podružnice začela z delom podružnica SPD, ki je sicer na Goriškem imelo še tri podružnice: v Tolminu (od 1896), v Ajdovščini (od 1903) in v Cerknem (od 1904).413 Čeravno je v obravnavanem času Gorica imela sloves klimatskega zdravilišča, se je ponašala tudi z bogato planinsko dediščino. Že dosti pred ustanovitvijo dru- štva DuOeAV je ljubezen do vzpetega sveta razvijal tam delujoči prvi slovenski »veleturist« Valentin Stanič.414 Besede prvega predsednika SPD Frana Orožna, izrečene ob Staničevi smrti, lepo opisujejo njegovo osebnost: »S Staničem je pred malone 60 leti legel k večnemu počitku izredno delaven in podjeten rodo- ljub, ki je bil gotovo prvi in najboljši slovenski turist, znan in spoštovan po vsem omikanem svetu kot ustanovitelj veleturistike. Bil pa ni le imeniten hribolazec, nego tudi znanstven turist in planinoslovec. Hrepenenje po znanosti, ljubezen 411 Marušič, Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899, str. 46. 412 Prav tam, str. 231–233. 413 O slovenskih društvih na Goriškem gl. Marušič, »Pregled društvene dejavnosti v Avstrijskem primorju (1848–1918)«, str. 179–181. 414 Valentin Stanič (* 12. 2. 1774, Bodrež (Kanal ob Soči); † 29. 4. 1847, Gorica), duhovnik, alpinist, pesnik, prevajalec, učitelj. Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp., 1878), zv. 37, str. 133–136. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 91 7. 03. 2024 09:26:31 92 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine do bližnjega in človekoljubnost so biseri njegovega značaja, ki se bleste liki rdeča nit skozi njegovo življenje.«415 Tudi zapis neimenovanega avtorja v prispevku Zur Geschichte der Triglau-Ersteigungen 416 je zajel vse, kar je »Stanig« bil: »Zna- čilnost njegovega življenja so drzni vzponi na najvišje avstrijske vrhove tako v centralnih kot tudi v severnih in južnih Alpah. Veljal je za najboljšega alpinista, še zlasti pa gre izpostaviti njegova prizadevanja, vzpeti se na vse v njegovem obzorju vidne višinske točke in jih pomeriti s svojim barometrom.«417 Razlog Staničeve slave daleč okoli niso samo njegovi vzponi, ampak tudi šte- vilni prispevki, ki jih je še tudi po njegovi smrti objavljal časopis DuOeAV Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins.418 Staničeva tradicija se je v Gorici pozneje nadaljevala z odvetnikom in politikom Henrikom Tumo, po katerem se danes imenuje koča na Slavniku. Kot pa smo že videli, je bil slednji od leta 1907 tudi član Primorske podružnice DuOeAV.419 Tako kot pred njim Stanič, je začel z zimskimi turami in je tudi sicer je veljal za enega najboljših alpinistov.420 Tumovi prispevki so presegli okvire alpskega prostora, saj je objavljal denimo v Jadranskem almanahu, v katerem se je posvečal gospo-darskemu položaju vzpetega sveta na Goriškem.421 Ogromno je doprinesel še na področju kartografije in topografije, predvsem Julijskih Alp.422 Pri izdelavi kartografskih del je uporabljal italijanski, precej redko slovenski, večinoma pa nemški jezik, kar ne preseneča. Nemškega jezika je bil namreč vajen zaradi očeta, ki je bil zelo izobražen in je bral le nemško literaturo.423 415 Fran Orožen, »Valentin Stanič, Prvi veleturist«, Planinski vestnik, 1907, št. 4, str. 51. 416 »Zur Geschichte der Triglau-Ersteigungen«, Blätter aus Krain, 9. 5. 1857, št. 19, str. 73−75. 417 Prav tam, str. 73. 418 Valentin Stanig, »Etwas über meine Reise auf den Triglou in Oberkrain, angefangen am 18. September 1808«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, str. 418–430 . 419 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 55. 420 Olga Janša, »Zgodovina turizma na Slovenskem«, Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968), str. 116. 421 Henrik Tuma, »Naše planine«, Jadranski almanah (Trst: Naša založba, 1924), str. 76−94. Jadranski almanah je izhajal letno, med letoma 1923 in 1930, pri Naši založbi v Trstu. Vseboval je koledar, kmetijske nasvete, poljudnoznanstvene in literarne prispevke. Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si, pridobljeno 1. 12. 2019. 422 Zapuščina njegovih del je velika, prav tako je obsežen seznam publikacij sodobnih raziskovalcev, ki so proučevali življenje in delo Henrika Tume. Med mnogimi naslovi člankov in publikacij naj navedem Tone Strojin, Dr. Henrik Tuma: slovenski alpinist, narodni prosvetitelj, politik, publicist in odvetnik (Ljubljana: Slovenski gorniški klub Skala, 2008). 423 Henrik Tuma, Iz mojega življenja (Ljubljana: Naša založba, 1937), str. 19. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 92 7. 03. 2024 09:26:31 Goriška podružnica (Section Görz) 93 Ustanovitev podružnice O notranjem življenju 13 letnega delovanja Goriške podružnice (1888–1901) doslej ni bilo veliko zapisanega. Ker je na voljo precej skromen obseg ohra- njenih virov, bo tudi naš zapis pomanjkljiv. Pri pisanju se namreč nismo mogli opreti niti na spominske zbornike ali letna poročila niti na gradivo, ki bi bilo v hrambi Archiva Alpenverein v Innsbrucku. Glavni vir informacij je bilo osrednje glasilo društva DuOeAV. Maloštevilne objave iz Gorice vsebujejo nekaj podatkov o vodstvenem odboru ter zapisov o koči na Kaninu, ki se je zgradila po zaslugah Goriške podružnice. Pri pisanju njene zgodovine se prav tako nismo mogli opreti na slovenski lokalni tisk. Časopis Soča denimo za nemško podružnico ni kazal zanimanja niti ob ustanovitvi leta 1888424 niti ob odprtju omenjene koče na Kaninu.425 O ustanovitvi podružnice ni pisalo osrednje glasilo društva Mitteilungen, pač pa časopis društva: »V letu 1887 so se na pobudo preminulega H. K. Linkeja odločili v Gorici živeči člani Primorske podružnice ustanoviti svojo podružnico. Ustano- vljena je bila 21. januarja 1888, in sicer po zaslugi Linkeja, Bolleta in Beyerja.«426 Od omenjenih je najbolj znan Johann Bolle, medtem ko za druga dva ni bilo mo- goče najti podrobnejših biografskih podatkov v razpoložljivih leksikonih. Razlog za maloštevilne prispevke v osrednjem glasilu je verjetno na eni strani posledica majhnosti podružnice in posledično majhne pomembnosti znotraj društva DuOeAV. Na drugi strani pa gre morda tudi za premajhno angažira- nosti članov podružnice, predvsem v zvezi s pisanjem in pošiljanjem poročil v osrednji društveni list. Vodstvo podružnice Nepopoln seznam članov glavnega odbora je priložen na koncu knjige (pri- loga 3). V imeniku imena pogosto niso navedena v celoti, ampak le z inici- alko osebnega imena. Osrednje glasilo društva je namreč pri zapisih o po- družnici iz Gorice dokaj redno navajalo le priimek predsednika, ne pa tudi ostalih članov. 424 Soča – časopis je izhajal v Gorici v obdobju 1889–1892. Pregledane so bile vse številke v letu 1888. 425 Soča, 24. 8. 1894, št. 34. 426 »Görz«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, zv. 25, str. 406. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 93 7. 03. 2024 09:26:31 94 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 16: Na seznamu podružnic DuOeAV je leta 1890 pod številko 55 vpisana Goriška podružnica ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, str. 114) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 94 7. 03. 2024 09:26:31 Goriška podružnica (Section Görz) 95 V obdobju delovanja Goriške podružnice se je zvrstilo pet predsednikov in naj- več podatkov je na voljo o prvem, daleč najbolj znanemu Johannu Bolletu,427 ki je podružnico vodil prva tri leta (1888–1890). Ostali predsedniki so podružni- co vodili različno dolgo: gozdni mojster ( Forstmeister) Michael Beyer v obdobju 1891–1894,428 podjetnik Alexis Vuillemin dve leti (1895– 1896),429 deželni sodnik ( Landesgerichtsrath) A. v. Gironcoli prav tako dve leti (1897–1898)430 ter vladni inženir Ernst Marchesani, ki je podružnico vodil zadnja leta njenega delovanja (1899–1901).431 Podobno kot v ostalih podružnicah v takratnem slovenskem prostoru so bila v vodilni odbor vključena večinoma neslovenska imena. Glede na geografski položaj Goriške in nacionalno ozadje prostora delovanja podružnice je bilo pričakovano, da bodo v odboru tudi italijanska imena. Slovenskih imen zaradi ustroja društva in slabšega gmotnega položaja ni bilo pričakovati. Nazivi ozi- roma poklici vodilnih članov potrjujejo, da so bili tudi člani Goriške podru- žnice večinoma Neslovenci z vidnejšimi družbenim položajem, ki so v Gorici močno (so)oblikovali tamkajšnje javno življenje. V letu ustanovitve Goriške podružnice (1888) je njen prvi predsednik Johann Bolle postal podpredsednik tamkajšnjega kmetijskega društva.432 Bolj znan je verjetno kot vodja leta 1869 ustanovljene Poskusne postaje za svilorejo v Gorici 427 Johann Bolle (Ivan Bole) (* 16. 1. 1850, Prosek/Prosecco, Italija; † 2. 9. 1924, Firence), kmetijski strokovnjak. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002650/, pridobljeno 7. 10. 2022. Čeprav je v slovenskih biografskih leksikonih njegovo ime slovenjeno, bomo zapisovali nemško obliko imena, ki je bila natisnjena v njegovih publikacijah. 428 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1891, št. 7, str. 97; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 7, str. 82; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893 št. 6, str. 82; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 90. 429 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 39; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 430 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 3, str. 35; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. 431 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 6, str. 74; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1899«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 7, str. 90; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 66. 432 »Občni zbor«, Gospodarski list, glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici, 6. 4. 1888, št. 7, str. 28. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 95 7. 03. 2024 09:26:31 96 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine ( K. k. Seiden und Weinbauversuchsstation), ki se je pozneje preimenovala v Poskusno postajo za svilorejo in vinogradništvo v Gorici, aprila 1891 pa v Kmetijsko- -kemično poskusno postajo. Mesto upravnika Postaje je Bolle prevzel leta 1880, mesto stalnega direktorja pa leta 1891, kjer je ostal do upokojitve leta 1912. Njegovo dolgoletno vodenje je zavodu dalo neizbrisen pečat, saj mu je uspelo gojenje sviloprejke tako na ožjem Goriškem, kot na drugih območjih Avstro- -Ogrske. Vse bolj se je uveljavljal v evropskem in svetovnem merilu na področju proučevanja in izboljševanja svilogojstva ter na področju vinarstva. Konec no- vembra 1871 je bil v Gorici celo prvi mednarodni kongres svilogojstva. Bolle je kot raziskovalec in znanstvenik napisal številne članke, denimo v že omenjeno enciklopedijo Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.433 Bil je avtor razprav in brošur o svilogojstvu in vinogradništvu, predvsem o boleznih trt in znanju kletarjenja.434 Bil je avtor letnih poročil zavoda435 ter vrste strokovnih besedil v italijanskem jeziku.436 Zanimiva je njegova knjižica Die Mittel zur Bekämpfung der Reblaus (Phylloxera vastatrix) 437 (slika 17), v kateri je na 22 straneh predstavil sredstva v boju z nadlogo, ki je v Evropo prišla iz Amerike in je povzročila že veliko škode. Bolle je bil poleg tega znan tudi kot predavatelj, denimo januarja 1907 ob letnem zasedanju Primorske podružnice.438 Ostali predsedniki Goriške podružnice so nam znani predvsem po svojih pokli- cih, ki izpričujejo njihov dober družbeni položaj. Podobno je bilo še pri nekate- rih identificiranih članih vodilnega odbora. Med njimi je bil gozdarski nadzor- nik Josip Puchich,439 ki je bil takoj po končanem študiju gozdarstva na Dunaju najprej zaposlen v Gorici. Od leta 1878 do 1892 se je v Postojni posvečal proble- mom pogozdovanja kraškega sveta in akciji za ustanovitev Turističnoolepševal- nega društva. Pozneje je deloval kot gozdarski nadzornik v Trstu, od leta 1896 pa 433 Johann Bolle, »Landwirtschaft von Görz und Gradiska«, Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Wien: Druck und Verlag der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei und Alfred Hölder, 1891), zv. 10, str. 285–294. 434 Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002650/, pridobljeno 10. 10. 2022. 435 Na primer: J. Bolle, »Bericht über die Tätigkeit der K.K. landw.-chem Versuchsstation in Görz 1911«, Zeitschrift für Pflanzenkrankheiten, 18. 1. 1913, št. 1, str. 308–309, ali Johann Bolle, Jahrbuch der k. k. Seidenbau-Versuchsstation in Görz für das Jahr 1873 (Görz: Seitz,1874). 436 Med drugim Giovanni Bolle, L‘infezione fillosseriea in Istria nel 1884 (Gorizia: Tip. Paternolii, 1886); Giovanni Bolle, La sommersione delle vigne affette dalla Phylloxera vastatrix (Gorizia: Tip. Paternolii, 188?). 437 Johann Bolle, Zur Bekämpfung der Reblaus (Triest: K. K k. k. Seiden und Weinbauversuchsstation, 1882). 438 »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. 439 Josip Puchich (* 14. 1. 1850, Zminj pri Kanfanaru; † 25. 3. 1911, Trst), gozdarski nadzornik. Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986), zv. 12, str. 118–119. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 96 7. 03. 2024 09:26:31 Goriška podružnica (Section Görz) 97 je bil predsednik Kranjsko-primorskega gozdarskega društva.440 Tudi blagajnik Goriške podružnice, koroški gozdarski strokovnjak Conrad Rubbia,441 se je naj- prej ukvarjal s pogozdovanjem na Primorskem, nato se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot deželni gozdarski nadzornik. Drugi zapisnikar v vodstvenem odboru Goriške podružnice je bil profesor na državni gimnaziji v Gorici Enrico (Heinrich) Majonica.442 Leta 1882 so mu prepustili vodenje tisto leto odprtega Arheološkega muzeja ( Museo archeologico dello Stato) v Ogleju, ki se mu je povsem posvetil šele po letu 1893, ko je dokončno opustil profesuro v Gorici. Slika 17: Johann Bolle, Die Mittel zur Bekämpfung der Reblaus (Triest: K. k. Seiden und Weinbauversuchsstation, 1882, naslovnica) 440 Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 12, str. 118–119. 441 Konrad Rubbia (* 3. 5. 1858, Beljak; † 17. 7. 1931, Gorica), gozdar. Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 13, str. 227. 442 Enrico Majonica (* 6. 8. 1853 Trst; † 4. 12. 1916 Trst), profesor. Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 9, str. 334–335. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 97 7. 03. 2024 09:26:32 98 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Članstvo podružnice V nasprotju z ostalimi podatki o Goriški podružnici nam razpoložljivi viri nudijo precej popolno sliko njenega članstva. 1888443 – 62 1889444 – 65 1890445 – 51 1891446 – 52 1892447 – 77 1893448 – 92 1894449 – 99 1895450 – 92 1896451 – 90 1897452 – 71 1898453 – 64 443 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97. 444 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1889«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7, nepaginirano. 445 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1890«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein 1890, št. 8, nepaginirano. 446 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1891«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, nepaginirano. 447 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 7, str. 82. 448 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893 št. 6, str. 82. 449 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 90. 450 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895 št. 7, str. 86. 451 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 452 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 74. 453 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 98 7. 03. 2024 09:26:32 Goriška podružnica (Section Görz) 99 1899454 – 54 1900455 – 52 1901456 – 47 Čeprav so podatki popolni, je potrebna previdnost, saj je številčni prikaz nastal na podlagi samo enega vira. Kljub temu verjamemo, da zadostujejo za vtis o velikosti podružnice. Članstvo je v prvih dveh letih njenega delovanja nara- ščalo, kar gre zagotovo pripisati začetni zagnanosti in navdušenju nad novim društvom. V začetku 90. let je opazen manjši upad števila članov, kar je morda odraz zmanjšanje začetne vneme. Po letu 1892 je bilo društvenikov vedno več, do leta 1894, ko je s skoraj 100 člani doseglo vrh. Verjetno je to posledica precejšnje angažiranosti podružnice, saj je bila prav leta 1894 odprta koča na Kaninu. Od tega leta dalje je opaziti stalno upadanje števila članov, dokler jih v zadnjem letu delovanja, leta 1901, ni bilo vključenih le še 47, torej občutno manj kot v prvem letu njenega obstoja. Ob tem prikazu gre še enkrat ponoviti, da je Goriška podružnica vplivala na številčnost podružnice iz Trsta. V času ustanovitve Goriške podružnice leta 1888 je bilo namreč na seznamu članstva Primorske najti le še dva člana iz Gorice,457 v imeniku konec leta 1889 pa nobenega več.458 Lep primer je pod- jetnik Alexis Vuillemin, poznejši predsednika Goriške podružnice. Leta 1885 je bil še član Primorske podružnice,459 v letu pred ustanovitvijo Goriške po- družnice pa ga v imeniku Primorske ne najdemo več.460 Ustanovitev Goriške podružnice je bila zagotovo razlog za njegov izpis iz članstva Primorske po- družnice. Verjetno tudi goriška »hribovska« tradicija ni dopuščala, da bi bili Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. 454 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1899«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 7, str. 90. 455 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 6, str. 74. 456 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 66. 457 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 458 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (10. 1. 1890). 459 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins für das Jahr 1885 (8. 1. 1886). 460 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins für das Jahr 1887 (30. 12. 1887). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 99 7. 03. 2024 09:26:32 100 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine domačini (in okoličani) člani drugih podružnic. Obraten proces se je zgodil po propadu Goriške podružnice leta 1901. Naslednje leto je bilo namreč med 20 novimi člani Primorske podružnice kar polovica iz Gorice, med njimi tudi bivši predsednik Bolle.461 Tik pred začetkom prve svetovne vojne je bilo v Pri- morski podružnici še vedno 8 članov iz Gorice, med njimi Henrik Tuma462 in goriški urar Gregor Karla. Slednji je bil njen član od leta 1908463 in je spreje- mal prijave na ture, ki jih je organizirala Primorska podružnica.464 Podatke o številu članov Goriške podružnice smo zgolj za vtis primerjali z drugimi podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru, saj zaradi različne velikosti mest vzporednice niso bile povsem na mestu. Število članov je bilo v prvih dveh letih obstoja podružnice sorazmerno veliko, če vemo, da je denimo Kranjska podružnica v prvem letu obstoja imela 45–55 članov,465 Go- riška pa v prvem letu obstoja že 62. Leta 1897 je bila tudi večja od Celjske (64 članov) in Mariborske podružnice (69 članov), a bi bilo glede na relativnost podatkov mogoče trditi, da so bile vse tri podobno velike. Goriška podružnica prav tako ni spadala med najmanjše podružnice društva DuOeAV. Leta 1897 so denimo tri najmanjše podružnice imele 12–16 članov,466 kar je precej manj od Goriške, ki je takrat štela 71 društvenikov. Tudi v primerjavi z ostalimi društvi v Gorici podružnica ni bila med manjšimi. Kot poroča časopis Soča spomladi 1895, se je posvetovalnega sestanka ob ustanovitvi Kolesarskega društva v Gorici udeležilo »16 gospodov, oglašenih pa jih je že 21«.467 Na ustanovnem zborovanju Goriškega sokola 24. julija 1887 je bilo 28 od 40 vpisanih članov.468 Članstvo Sokola je naraščalo in je v letu 1900 že imelo 121 rednih članov, enega častnega in enega pokrovitelja.469 Da je bilo 461 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1902), str. 18–23. 462 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 55. 463 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913), str. 49–55. 464 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 3. 465 Peternel, » Ljubiteljem kranjskih Alp! «, str. 75–76. 466 Gidl, str. 85. 467 »Kolesarsko društvo«, Soča, 15. 3. 1895, št. 11, nepaginirano. Več o kolesarskem društvu gl. Na-taša Hönig, »Kolesarstvo na Goriškem na prehodu iz 19. v 20. stoletje«, Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, 2017, št. 39/40, str. 179–197. 468 »Naši Sokolci«, Soča, 29. 7. 1887, št. 31, nepaginirano. 469 »Goriški Sokol«, Soča, 7. 2. 1901, št. 16, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 100 7. 03. 2024 09:26:32 Goriška podružnica (Section Görz) 101 to precej več, kot je takrat imela članov Goriška podružnica, je razumljivo, saj je bila že globoko v zatonu in je naslednje leto prenehala z delovanjem. Primerjava z Goriško podružnico SPD prav tako ni povsem ustrezna, saj je bil njen ustanovni občni zbor 28. januarja 1911, torej skoraj deset let po zatonu Goriške podružnice. Kljub temu so številke zanimive, saj je Goriška podru- žnica nemškega društva v prvem letu obstoja beležila približno enako število članov (62) kot v istem obdobju slovenska podružnica. V gostilni Pri zlatem jelenu v Gorici se je namreč leta 1911 zbralo okoli 60 planincev, ki so pod vod- stvom sklicatelja in bodočega predsednika prof. Jakoba Zupančiča ustanovili Goriško podružnico SPD.470 Dejavnosti podružnice Družabne aktivnosti Dejavnosti Goriške podružnice so potekale v skladu s programom društva DuOeAV, sooblikovala pa je tudi mestno življenje. Tako je leta 1891 ob priso- tnosti nadvojvode Karla Ludvika imela »čast sprejeti delegacijo njegove cesarske visokosti in mu izročiti zelo okusno izdelano kaseto iz lokalne mizarske delavni- ce s 24 izvrstnimi krajinskimi fotografijami iz grofije Goriška-Gradiška, ki jih je posnel J. Bolle in jo je njegova cesarska visokost z veseljem sprejela«.471 Osrednja naloga podružnice je bila izdaja Itinerarija 472 (slika 18), podrobnega popisa za Goriško-Gradiško grofijo, kar je bil tudi sklep generalnega zasedanja skupščine društva DuOeAV 28. februarja 1890. Ob tem so izdelali poseben zemljevid s potmi tega območja, ki so ga natisnili in razmnožili pri znanem dunajskem tiskarju Rudolfu Lechnerju.473 Itinerar je bil pravzaprav izvleček iz knjige dr. Noëja Die Stadt Görz und ihre Umgebung 474 in je obsegal nekaj več 470 »Goriške podružnice«, Planinski vestnik, 1911, št. 6, str. 103. 471 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 18, str. 248. 472 Section Görz, Itinerar für die gefürstete grafschaft Görz und Gradisca – Separatdruck aus dem Buch von dr. Heinrich Noë, Die Stadt Görz und ihre Umgebung (Görz: Im Verlage des Ferdinand Woklulat, 1891). 473 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, str. 97. Več o založbi Lechner gl. Rudolf Schmidt, Deutsche Buchhändler. Deutsche Buchdrucker. Beiträge zu einer Firmengeschichte des deutschen Buchgewerbes (Berlin, Eberswalde: Verlag der Buchdruckerei Franz Weber/ Verlag von Rudolf Schmidt, 1907), zv. 4, str. 601–604. 474 Heinrich Noë, Die Stadt Görz und ihre Umgebung (Görz: Wokulat, 1891). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 101 7. 03. 2024 09:26:32 102 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine kot 50 stran. Klimatsko zdravilišče, kot je avtor označil Gorico, je predstavljalo izvrstno izhodišče za eno- ali večdnevne ture. Opisu neposredne okolice je sledil opis nižine in mest Akvileje in Gradeža, nato gričevnatega sveta, Vi- pavske doline, Trnovskega grozda, Krasa. V zadnjem, najobsežnejšem delu je bilo opisano območje Soške doline in Goriških Alp. Na koncu knjižice so bili priloženi seznami prometnih povezav z različnimi prevoznimi sredstvi. Prav na koncu so bili natisnjeni ceniki tur, pri čemer gre izpostaviti tudi vstopnino za Škocjanske jame in sezname vodnikov, o katerih bomo še pisali. Slika 18: Section Görz, Itinerar der gefürsteten Grafschaft Görz und Gradisca – Separatdruck aus dem Buch von dr. Heinrich Noë, Die Stadt Görz und ihre Umgebung (Görz: Im Verlage des Ferdinand Woklulat, 1891, naslovnica) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 102 7. 03. 2024 09:26:32 Goriška podružnica (Section Görz) 103 Goriška podružnica je v skladu s programom društva DuOeAV organizirala večerna predavanja. Med redkimi znanimi predavatelji je prav avtor omenje- nega Itinerarja dr. Heinrich Noë475 (slika 19), ki je bil v drugi polovici 19. stoletja precej uveljavljen avtor popotniške literature. Dr. Aloys Dreyer mu je v časopisu DuOeAV posvetil obsežen članek s pomenljivim naslovom Mün- chen: Ein Meister der alpinen Schilderungskunst.476 Dreyer ga je uvrstil med tri klasike zgodnjih zapisov o Alpah. Po njegovem mnenju je bil Noë najboljši poznavalec in opisovalec celotnih Vzhodnih Alp zato, ker je vse predstavljene poti tudi sam prehodil. Njegovi opisi Alp so bili zaradi osebnih doživetij ter stikov z domačimi lovci, lesnimi delavci, skratka z lokalnim življem zelo po- sebni, saj je informacije o krajevnih običajih in navadah dobil neposredno od njih. Po Dreyerjevih besedah je Noë s svojim pisanjem »pozlatil literarni žanr popotniške literature«.477 Noë je bil tudi sicer precej znan znotraj društva DuOeAV. Ob njegovi smrti poleti leta 1896 je bil v zapisu uradnega glasila označen kot najbolj nadarjen, najbolj znan in najbolj priljubljen pisatelj. Imel je poseben dar za opazovanje narave in njenih lepot, ki jih je znal ubesediti in pričarati bralcem.478 Spomini nanj so v društvu živeli še dolgo po njegovi smrti.479 Maja leta 1889 je Noë na zasedanju Goriške podružnice predaval o kopališkem življenju na Tirolskem. Gre za predstavitev njegovih bogatih izkušenj s podro- čja tirolskih kmečkih kopališč, ki jih je pospremil z okusno humorno kritiko sodobnih in starejših hidroterapevtskih teorij, primitivnih kopaliških naprav in postopkov. Po poročanju osrednjega glasila društva je predavanje doživelo lep odziv pri številnih obiskovalcih.480 Predavalni večeri v organizaciji Goriške podružnice so se odvijali tudi pozneje. Tako sta bili leta 1895 izvedeni dve pre- davanji z diskusijo, pri čemer imena predavateljev nismo uspeli odkriti.481 475 Heinrich Noë (* 16. 7. 1835 München; † 26. 8. 1896 Bozen), nemški pisatelj. K. Paulin, »Noë, Heinrich«, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1978), zv. 7, str. 142. 476 Dr. A. Dreyer, »München: Ein Meister der alpinen Schilderungskunst«, Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1933, zv 64, str. 219–229. 477 Prav tam. 478 »† Dr. Heinrich Noë«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 17, str. 215. 479 Karl Paulin, »Heinrich Noë und die Alpenwelt«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1935, št. 8, str. 193–195. 480 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 10, str. 128. 481 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 39. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 103 7. 03. 2024 09:26:32 104 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 19: Heinrich Noë (dr. A. Dreyer, »München: Ein Meister der alpinen Schilderungskunst«, Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1933, str. 221) Poti vzpetega sveta Goriška podružnica je v vzpetem svetu označevala tamkajšnje poti in tudi skrbela za njih. Leta 1891 je označevala poti v Trnovskem gozdu in postavila opazovalnico na Poldanovcu (1304 m).482 Leta 1895 so končali z označeva- njem planinskih poti od Bovca do koče na Kaninu in od tam čez Mali in Veliki Kanin oziroma do Prestreljenika in sedla Prevala. Želeli pa so tudi izboljšati povezavo z Rabljem.483 Poti na tem koncu so označevali tudi naslednje leto, ko so na poti do Prevala postavili tudi table.484 482 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, str. 97. 483 »Kaninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 188. 484 »Arbeiten der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 104 7. 03. 2024 09:26:33 Goriška podružnica (Section Görz) 105 Koče Kanin-Hütte Največji prispevek Goriške podružnice v vzpetem svetu je zagotovo postavitev koče na Kaninu, Kanin-Hütte. Danes so od koče, ki je pogorela na novo leto 1972, ostale le še ruševine, so pa na mestu, kjer je stala koča Goriške podružni-ce, postavili kovinski kontejner. Gre torej za objekt, kjer je prvotno stal Dom Petra Skalarja in se nahaja pod Krliščem na nadmorski višini 1814 m.485 Kočo je podružnica zgradila v letih 1893/1894 in je bila svečano odprta 20. avgusta 1894. Osrednje glasilo društva je jeseni leta 1893 poročalo o koncu priprav za gradnjo koče, saj je bil les že dostavljen na mesto, kjer naj bi objekt stal. Gradnja naj bi se začela spomladi naslednjega leta.486 V pritličju koče je bilo 7 postelj, na podstrehi pa še 30 ležišč, hrana je bila urejena po Potto- vih načelih,487 kar pomeni, da ni zaostajala za drugimi kočami v lasti društva DuOeAV, ki so hrano v skladu s statutom shranjevale v pet zabojev.488 Če spo- mnimo: v prvem zaboju je bila hrana za zajtrk, mdr. čaj, kava, kakav, čokolada, pa tudi konzerva sardin, rum, konjak in cimet. V drugem zaboju je bila hrana za opoldansko in večerno hrano, tj. različne vrste juh, konzerve mesa, klobas, golaža, graha ter sol in poper. Tretji zaboj je bil namenjen vinu in žganim pi- jačam, v četrtem je bilo pivo in v petem voda.489 Leta 1895 osrednje glasilo društva piše o vzponu na Kanin (2592 m), in sicer tako z bovške strani kot iz doline Na Žlebeh ( Sella Nevea). Vzpon je bil zaradi ogromne količine zapadlega snega lažji, saj je bila ledeniška plošča pokrita z metrskimi snegom, koča pa je bila glede na razmere v kar dobrem stanju.490 Istega leta poleti so vanjo vlomili, a razen nekaj konzerv in steklenic rdečega vina ni bilo odtujenega nič drugega. Storilec je bil kaznovan, podružnica pa je na okna koče namestila močne dvojne železne rešetke.491 Leta 1898 je bila 485 Hribi.net, https://www.hribi.net/gora/stara_koca_na_kaninu/1/3137, pridobljeno 22. 11. 2022. 486 »Kanin-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37. 487 »Ausrüstung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 201. 488 Johannes Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 85–88. 489 Emil Pott, »Unsere Schützhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 21, str. 242–245. 490 »Der Kanin bei Raibl (2592 m)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 17, str. 176. 491 »Arbeiten der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 105 7. 03. 2024 09:26:33 106 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine koča temeljito obnovljena. Popolnoma prenovljena je bila kuhinja, kamor so vzidali štedilnik.492 Naslednje leto objekt ni bil več oskrbovan,493 kar morda daje slutiti bližajoči se konec delovanja Goriške podružnice. Osrednje glasilo društva je leta 1897 poročalo o meritvah nadmorske višine koče. Po izmeri k. u. k. Militärgeographisches Institut je koča stala na nadmorski višini 1810,5 m.494 Kočo je na leto obiskalo okoli 20 ljubiteljev vzpetega sveta. Leta 1895 denimo 20 takratnih turistov, pri čemer vodniki niso bili všteti,495 leta 1898 pa 18 gorohodcev.496 Ključe so leta 1895 imeli vodniki Mrakitsch v Bovcu, F. Velussigi in Baumgartner na Predelu.497 Tri leta pozneje jih je bilo mogoče dobiti v Bovcu pri poštnem mojstru Aloisu Sortschu (Hotel »zur Post«) ter pri vodnikih Jo- sefu in njegovemu sinu Johannu Mrakitschu.498 Kot že zapisano, je Goriška podružnica leta 1901 predala v upravljanje kočo na Kaninu glavnemu odboru Primorske podružnice, ki jo je uredila za namene visoke turistike.499 Objekt je po prvi svetovni vojni prešel pod italijansko upravljanje ( Club Alpino Italiano), ime pa je dobil po v Trstu rojenemu pisatelju Ruggeru Timeusu - Fau ru.500 Stavbo so po drugi svetovni vojni prevzeli bovški planinci in jo obno- vili, kočo so poimenovali po revolucionarju Ferdu Kravanji - Petru Skalarju.501 Koča je 1. januarja 1972 pogorela in naslednje leto so začeli na novi lokaciji graditi današnji Dom Petra Skalarja.502 492 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 14, str. 175. 493 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 6, str. 72. 494 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 3, str. 30. 495 »Arbeiten der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. 496 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 6, str. 72 497 »Kanin-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 188. 498 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 14, str. 175. 499 »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 18, str. 221. 500 DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen (Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016), str. 222. Ruggero Timeus, tudi Ruggero Fauro Timeus ali Ruggero Timeus Fauro (* 16. 2. 1892, Trst; † 14. 9. 1915, Pal Piccolo), pisatelj. Österreichisches biographisches Lexikon, https:// www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Timeus_Ruggero_1892_1915.xml, pridobljeno 22. 10. 2022. 501 Ferdo Kravanja - Peter Skalar (* 10. 8. 1912, Čezsoča; † 10. 10. 1944, Paljevo pri Desklah), delavec, tigrovec. Primorski biografski leksikon, (Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982), zv. 8, str. 190–191. 502 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=8, pridobljeno 22. 10. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 106 7. 03. 2024 09:26:33 Goriška podružnica (Section Görz) 107 Slika 20: Kannin-Hütte (Sektion Wien des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, Die Schutzhütten und Unterkunftshäuser in den Ostalpen. Dresden: Verlag Kunstanstalt Stengel o. J., 1908, nepaginirano) Vodništvo Trenta z izrazito najskromnejšimi njivami je bila od vseh alpskih dolin po besedah enega od avtorjev planinskih vodnikov najrevnejša. Njeni prebivalci so bili močno pod italijanskim vplivom in precej revni. Šele ko se je zaostril nadzor nad divjim lovom, so se začeli ukvarjati z gozdarstvom.503 Trentar je bil namreč rojen lovec in mu je bilo veselje do lova tako rekoč prirojeno. Zanj je veljalo, da ne bi zapustil svojega območja, pa naj bi bilo še tako hudo: »Morda bi šel, pa bi mi morali pustiti puško in lov, drugače ne!«504 Nekateri tamkajšnji lovci so po cele tedne lovili po tujih revirjih in kupčevali s plenom. Prebrisani in drzni Trentarji so bili prav zato moreča nadloga žandarjem, in kot zapiše Kugy, toliko divjih izbruhov strasti kot v Trenti ni videl še nikjer.505 503 Roschnik, Der Triglav, str. 19. 504 Josip Abram, »Opis Trente«, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 135. 505 Evgen Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah (Ljubljana: Planinska založba, 1961), str. 129. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 107 7. 03. 2024 09:26:33 108 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Glede na revščino in dejstvo, da je vodništvo vendarle lahko pomagalo pri preživetju,506 je bila relativno veliko število tamkajšnjih planinskih vodnikov pravzaprav pričakovano. Na seznamu na koncu Itinerarija iz leta 1899 je tako skupno naštetih kar 23 vodnikov iz Tolmina, Zatolmina, Bovca do Trnovskega gozda. Največ jih je bilo verjetno zaradi odličnih izhodišč za gorske ture iz Tolmina in Bovca, iz vsakega kraja po trije. Ob tem je zanimiv podatek o nji- hovem jezikovnem znanju, ki je bilo navedeno ob imenu vsakega vodnika. Od 23 vodnikov so le štirje govorili samo slovensko. Dva od njih sta znala samo slovensko in italijansko, devet jih je znalo slovensko in nemško in kar osem jih je govorilo vse tri jezike. Vidimo torej, da je bila nemščina med vodniki bolj razširjena kot italijanščina, kar kaže na nemški vpliv in hkrati na večinskost nemško govorečih gorohodcev. Navedeni vodniki so bili večinoma označeni kot lastniki zemljišč ( Grundbesitzer), najdemo pa še lesne delavce, lovce ter po enega zidarja in kamnoseka.507 Vodniki s tega območja so bili nasploh kar znani, saj jih je omenjalo tudi osrednje glasilo društva.508 Vodništvo na območju delovanja Goriške podružnice je bilo precej razvito in poznano. Močno je prispevalo k izboljšanju materialnega položaja posa- meznih družin, saj je vodenje gorohodcev lahko znatno povečalo zaslužek iz primarne dejavnosti. Section Görz v tisku Zaradi kratkega obstoja podružnice in relativno majhnega območja delovanja tudi časopisov, ki bi pisali o njej, ni bil veliko. Osrednje glasilo društva DuOe- AV je poleg kratkih letnih poročil podružnico omenjalo tudi v nekaterih no- vicah. Tako sta Dunajčana Leopold Brunner in alpinist Hans Wödl509 poleti 1895 osvojila Mali Kanin ter Vrh Laške Planje. Kot zanimivost naj zapiše- mo, da se po Wödlu danes imenuje koča na nadmorski višini 1533 m v bli- žini Schladminga.510 V osrednjem glasilu društva so podružnico omenili med 506 Peternel, »Prvi koraki pri organiziranju vodniškega poklica«, str. 32–34. 507 Section Görz, Itinerar für die gefürstete Grafschaft Görz und Gradisca, str. 44–45. 508 »Jalouc«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 21 str. 265. 509 »Julische und Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 10, str. 120. Johann (Hans) Wödl (* 9. 11. 1863, Dunaj; † 20. 8. 1937, Schladming), trgovec, alpinist, avtor številnih planinskih dopisov. Österreichisches biographisches Lexikon, https:// https:// www.biographien.ac.at/oebl/oebl_W/Woedl_Johann_1863_1937.xml. pridobljeno 2. 11. 2022. 510 Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/huetten/?huette_nr=1323, pridobljeno 2. 11. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 108 7. 03. 2024 09:26:33 Goriška podružnica (Section Görz) 109 osmrtnicami, denimo pisca planinskih vodnikov Johanna Sima, ki je umrl v Gorici 11. aprila 1898.511 Kot smo videli, je Goriško podružnico omenjalo tudi drugo glasilo društva Zeitung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Poleg že navedenih zapisov o Noëju najdemo v njem še prispevek o zahodnem delu Julijskih Alp512 graškega učitelja in alpinista Adolfa Gstirnerja.513 Za nas je pisec poleg opisov tega dela alpskega sveta zanimiv zato, ker je bil Kugyjev prijatelj.514 Dejstvo torej, ki ponovno potrjuje védenje o tem prostoru, zlasti pa vpetost tega dela alpskega sveta v geografsko precej širok kontekst. Goriško podružnico deimo najdemo v italijanskem časopisu Alpi Giulie,515 in sicer na seznamu koč in vodnikov.516 Spekter časopisov v slovenskem jeziku v Gorici je bil v času življenja podru- žnice sicer širok, a kot smo že zapisali, novic o njej ni bilo. Tudi goriški Gospodarski list 517 ni kazal zanimanja za nemško podružnico, pa čeprav je bil Bolle podpredsednik tamkajšnjega kmetijskega društva hkrati tudi predsednik Go-riške podružnice. Prav tako ni prinesel rezultatov pregled celotnega prvega letnika časopisa Slovenski delavec. Izrazito delavski časopis se je zanimal skoraj izključno za politične, predvsem narodne vsebine. V sklopu društvene tematike je prinašal predvsem novice iz društev v dolini.518 Še en dokaz, da preprosto prebivalstvo takratnega slovenskega prostora, kateremu je bil list tudi name- njen, v tistem času ni kazalo kaj dosti zanimanja za vzpeti svet. 511 »Johann Sima«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 130. 512 Adolf Gstirner, »Die Juischen Alpen, westlicher Teil (Schluß)«, Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1907, zv. 38, str. 262–300. Omemba kaninske koče je na strani 298. 513 Adolf Gstirner (* 16. 6. 1855 Gradec; † 29. 10. 1940, Gradec), učitelj, alpinist. Österreichisches biographisches Lexikon, https:// https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_G/Gstirner_ Adolf_1855_1940.xml, pridobljeno 2. 11. 2022. 514 Österreichisches biographisches Lexikon, https:// https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_G/ Gstirner_Adolf_1855_1940.xml, pridobljeno 2. 11. 2022. 515 Alpi Giulie: rivista bimestrale della Società alpina delle Giulie – časopis, ki je začel izhajati v Trstu leta 1896 in izhaja še danes. Universita degli Studi di Trieste, https://www.biblio.units.it, pridobljeno 20. 10. 2022. 516 »Rilevation di Panorami e Vedute alpine«, Alpi Giulie, 7. 6. 1896, št. 2–3, str. 20–23. 517 Pregledan je bil celotni prvi letnik. 518 Delavski list – časopis, ki je izhajal v Trstu med letoma 1908 in 1991. Pregledanih je bilo vseh 52 številk prvega letnika. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 109 7. 03. 2024 09:26:33 110 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Goriška podružnica prav tako ni bila zanimiva za časopise Rimski katolik,519 Edinost,520 Slovanski svet 521 ali Primorski list. Časopis Soča je le občasno prinašal novice iz vzpetega sveta. Tako septembra 1888 lahko nekaj več pre- beremo o nesreči dveh mladih gorohodcev, ki sta se smrtno ponesrečila pod Mangartom.522 Goriška podružnica je podobno kot ostale podružnice DuOeAV zanima- la predvsem nemške časopise, a zaradi svoje majhnosti in kratkega obdobja delovanja tudi te precej poredkoma. Slovenski bralec, ki ga je bolj zanimalo zadovoljevanje osnovnih eksistencialnih pogojev, kar je bilo znano tudi onkraj Karavank,523 pač ni imel prevelikega interesa za obisk vzpetega sveta. Sklep Gorica je kot relativno majhno mesto konec 19. stoletja imela poseben polo- žaj, saj so se v njej križali italijanski, slovenski in nemški vplivi. Slednji so bili zlasti na gospodarskem in upravnem področju v času obstoja Goriške podru- žnice DuOeAV še vedno precej močni. V mestu so vsi narodi ustanavljali svoja društva in bogata dediščina goriškega planinstva se je po Staniču nadaljevala prav z ustanovitvijo Goriške podružnice. Rekonstrukcija življenja in delovanja Goriške podružnice zaradi maloštevilnih virov ni popolna, a za vtis o njej in njenem delovanju verjamemo, da zadostu- je. Glavni vir je bilo osrednje glasilo društva, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, kajti tudi Archiv Alpenverein v Innsbrucku ne hrani nobenega gradiva o podružnici. Še najbolj popolno sliko daje številčnost članstva podružnice, ki med podružnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru ni bila med manjšimi. V okviru celotnega društva DuOeAV je sicer res sodila med manjše, a ne med najmanjše podružnice. Vodstvo Goriške podružnice, zlasti njegovi predsedniki, je bilo v rokah pre- cej vplivnih ljudi, če omenimo samo vsestranskega Johanna Bolleta. Člani 519 Rimski katolik – izhajal v Gorici 1888−1906. Pregledan celoten prvi letnik. 520 Edinost, 21. 8. 1894. 521 Slovanski svet, 1888, letnik 1. 522 »Pod Mangartom«, Soča, 5. 10. 1888, št. 40, nepaginirano. 523 »Reichsrath«, Klagenfurter Zeitung, 28. 3 1888, št. 72, str. 2. Klagenfurter Zeitung – je izhajal v Celovcu najprej dnevno, nato dvakrat in končno trikrat tedensko v obdobju 1784–1951. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 110 7. 03. 2024 09:26:33 Goriška podružnica (Section Görz) 111 vodstvenega odbora so bili podobno kot v drugih podružnicah ugledni in pre- cej družbeno angažirani. V sklopu uresničevanja ciljev društva DuOeAV so, zlasti s predavanji, skrbeli za notranje življenje podružnice in so tudi sicer so- oblikovali mestno dogajanje. Delovanje podružnice je pustilo vidne sledi še v vzpetem svetu. Gradili in urejali so planinske poti, zlasti pa je bila pomembna gradnja koče na Kaninu, ki je danes ni več. V tistem času je nudila prenočišče gorohodcem in po urejenosti ni prav nič zaostajala za ostalimi kočami alpske- ga sveta. Ob prenehanju delovanja podružnice je njeni člani niso pustili pro- padati, ampak so jo prepustili v skrb Primorski podružnici, kar kaže na visoko stopnjo odgovornosti vodstva Goriške podružnice. Kljub njenemu zatonu so namreč želeli, da se ta del vzpetega sveta še naprej neguje in razvija. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 111 7. 03. 2024 09:26:33 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 112 7. 03. 2024 09:26:33 113 celjska podružNica (sectioN cilli) Družbenopolitične razmere na prelomu iz 19. v 20. stoletje v Celju Celje je po letu 1848 sicer doživelo kar nekaj upravnih sprememb,524 a za nas je bolj kot to pomembno vzdušje, ki je vladalo v času ustanovitve Celjske podružnice DuOeAV. Po popisih iz leta 1880 je mesto štelo 5.393 prebivalcev in se je spričo naraščajoče industrializacije dokaj hitro pove- čevalo. Deset let pozneje je v njem živelo 6.264 in leta 1910 že 6.919, skupaj z okolico pa nekaj več kot 7.000.525 V mesto je pritekala delovna sila s podeželja, dotok kapitala je rasel, saj sta izredna prometna lega mesta in poceni delovna sila ob pravi meri tveganja vsakomur, ki je bil pripravljen vložiti kapital, nudila izredne možnosti.526 Med slovenskimi podjetniki, ki so prišli v Celje od drugod, omenimo Petra Majdiča, saj se je mlin na Spodnji Hudinji, ki ga je kupil leta 1888, razvil v največji mlin v vseh avstrijskih Vzhodnih Alpah.527 V Celju je bil (podobno kot v Mariboru) nemški vpliv sredi 19. stoletja vse večji. Čeprav je bilo mesto ob Savinji še v revolucionarnem letu 1848 središče 524 Tone Kregar, »Upravni razvoj Celja v letih 1848–1918«, Tone Kregar (et al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918 (Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998), str. 5–23. 525 Janez Cvirn, Aufbiks. Nacionalne razmere v Celju na prelomu 19. v 20. stoletje (Celje: Visula Production d. o. o., 2006), str. 7. 526 Prav tam. 527 Milko Mikola, »Razvoj industrije na območju Celja od začetkov do prve svetovne vojne«, Tone Kregar (et al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918 (Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998), str. 158. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 113 7. 03. 2024 09:26:33 114 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine slovenskega narodnega gibanja, je po obnovi ustavnega življenja hitro dobivalo nemški značaj. Med nižjimi družbenimi sloji so bili sicer še vedno večinoma Slovenci, med meščani pa jih je bilo že sredi sedemdesetih let 19. stoletja tako malo, »da jih je bilo mogoče prešteti na prste«.528 A kljub temu so se razmere začele spreminjati, in če so še ob koncu sedemdesetih let celjski Nemci povsem resno trdili, da je Celje »pranemško mesto«, so se po ljudskem štetju leta 1880 nacionalne razmere začele nagibati v korist slovenstva.529 Nacionalne razprtije na prelomu stoletja so bile, tako kot drugod v takratnem slovenskem prostoru, del mestnega vsakdana.530 Boj med Slovenci in Nemci je potekal tudi na gospodarskem področju,531 saj so nemški ali ponemčeni go- spodarstveniki osebno ali z gospodarskimi vplivi pritiskali na slovenske usluž- bence in zaposlene.532 Celje, ki so ga nekateri primerjali z nemškim Heidelbergom ali celo z monde- nim Bad Ischlom, je nudilo pestro podobo odličnih hotelov, gostiln in kavarn. Prav gostinski lokali so bili konec 19. stoletja središče družabnega življenja in ne le prostor, kjer se je pilo in jedlo.533 Ostra nacionalna razdvojenost se je v mestu odražal tudi v njihovem lastništvu, saj so bili vsi boljši lokali v nemških rokah, kar je pomenilo, da jih Slovenci niso obiskovali in so bili tako omejeni tudi pri udeležbi na družabnih prireditvah.534 V mestu so delovala številna društva.535 Na športnem področju gre omeniti najstarejšega, leta 1812 ustanovljeno Strelsko društvo, v katerem so bili vklju- čeni najuglednejši predstavniki celjskega nemštva. V mestu sta bila pred usta- novitvijo Celjske podružnice DuOeAV najbolj aktivna od leta 1862 delujoči 528 Cvirn, Aufbiks, str. 10. 529 Prav tam. 530 Bojan Cveflar in Andrej Studen, »Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Celju pred prvo svetovno vojno«, Tone Kregar (et al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918 (Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998), str. 323–368. 531 Več o tem gl. Milko Mikola, »Razvoj industrije v Celju od začetkov do prve svetovne vojne«, str. 158. 532 Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice (Celje: Celjska turistična zveza, Olepševalno in turistično društvo Celje, 1967), str. 102. 533 Cvirn, Aufbiks, str. 21, in Marija Počivavšek, »Celjska obrt in trgovina po sprejetju obrtnega zakona leta 1859«, Tone, Kregar (et al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918, (Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998), str. 191–192. 534 Cvirn, Aufbiks, str. 24. 535 Ivanka Zajc Cizej, »Društveno življenje v Celju do leta 1918«, Tone Kregar (et al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918 (Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998), str. 206–236. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 114 7. 03. 2024 09:26:33 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 115 nemški Turnverein ter od leta 1890 dejavno slovensko sokolsko društvo. Na prelomu stoletja je bilo največ športnih društev ustanovljenih na področjih drsanja, tenisa, atletike, kolesarstva in telovadbe. V napetih nacionalnih raz- merah sta nastali vedno po dve društvi, ki sta vključevali pripadnike le enega naroda. Tudi pri društvih gre poleg nacionalnega predznaka poudariti socialno diferenciacijo, saj so se denimo višji sloji celjskega meščanstva radi ukvarjali s sankanjem, tenisom, streljanjem, kolesarjenjem in lovom, nižji pa predvsem s telovadbo in v letih pred prvo svetovno vojno z atletiko in nogometom.536 Ustanovitev podružnice Za Celjsko podružnico innsbruški arhiv hrani nekaj gradiva, njegov popis je v prilogi na koncu knjige (priloga 4). Gradivo se nanaša predvsem na koče, ki so bile v upravljanju Celjske podružnice, deloma tudi na poti in ključe koč. O sami podružnici je ohranjenega malo gradiva. Ker ni bilo na voljo niti jubilej- nih publikacij, je bilo večino podatkov za rekonstrukcijo življenja Celjske po- družnice treba poiskati v osrednjem glasilu društva DuOeAV in v časopisnih virih, večinoma v lokalnem Deutsche Wacht.537 Slednji je ob 30-letnici obstoja podružnice v osmih nadaljevanjih objavil njeno zgodovino, za zadnja leta pa tudi imena članov vodstvenega odbora.538 Omenjeni časopis je v začetku marca 1884 objavil vabilo neimenovanih pro- ponentov, ki so pozivali lokalno prebivalstvo k vključitvi v »kmalu ustanovljeno Celjsko podružnico Nemškega in avstrijskega planinskega društva«.539 536 Cvirn, Aufbiks, str. 63–64. 537 Deutsche Wacht (slovensko Nemška straža) je bil nadaljevanje časopisa Cillier Wochenblatt, ki je z vmesnimi premori izhajal v Celju. V nasprotju s predhodnikom (1848) izvodi, ki so izšli med letoma 1876–1883 (vmes izhaja oz. se preimenuje v Deutsche Wacht) in letoma 1919– 1929, niso sovpadali z izvirno zamislijo časopisa o enakosti Slovencev ter nemške manjšine, saj so zagovarjali ideologijo velike Nemčije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr- QGNN21RH, pridobljeno 20 2. 2023. O tem gl. Tanja Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem (Ljubljana: Študentska založba, 2001), str. 65–66. 538 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 4. 3. 1914, št. 13, str. 4–5; »Sektion Cilli des Deutschen und 0esterreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 7. 3. 1914, št. 14, str. 4; »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 11. 3. 1914, št. 15, str. 3–4; »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 14. 3. 1914, št. 16, str. 4; »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 18. 3. 1914, št. 17, str. 5; »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 21. 3. 1914, št. 18, str. 4; »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3; »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines, Deutsche Wacht, 28. 3. 1914, št. 20, str. 4. 539 Die Proponenten, »Einladung«, Deutsche Wacht, 2. 3. 1884, št. 18, str. 7–8. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 115 7. 03. 2024 09:26:33 116 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine V mestu je bila, kot je bilo zapisano, že večkrat izražena želja po ustanovitvi podružnice DuOeAV, ki bi razširjala poznavanje alpskega sveta in ga znala približati čim širši publiki. Pisec je bil mnenja, da bi bilo to mogoče doseči le v okviru podružnice DuOeAV v mestu, ki je predstavljalo odlično izhodišče za obisk Savinjskih Alp. Tovrstno društvo si v Celju po njegovem želijo tudi tisti, ki so doslej bili primorani biti člani drugih podružnic društva DuOeAV. Omenjena dejstva so bila po mnenju avtorja dovolj upravičeni razlogi za mno- žično vključitev v društvo, katerega ustanovni sestanek je bil napovedan za 3. marec ob osmi uri zvečer, in sicer v sobi gostišča Pri zlati kroni. Udeleženci naj z ustanovitvijo ne bi postavili le »spomenik domoljubnemu duhu«, ampak naj bi zlasti pripomogli k prepoznavnosti tega dela Alp.540 Poročilo o ustanovnem sestanku je isti časopis objavil tri dni pozneje (slika 21).541 V ponedeljek, 3. marca 1884, so se v gostišču Pri zlati kroni zbrali ustanovitelji društva, ki jih je vodil zdravnik in politik dr. Josef Neckermann.542 Osrednji referat je imel dr. Karl Higersperger, ki je dal pobudo za ustanovitev podružnice ter napravil uvodne korake k njeni realizaciji. Brez posebne razprave so bila v statut sprejeta določila Beljaške podružnice. Čeprav podružnica formalno še ni bila konstituirana, so se prisotni strinjali z volitvami in so za predsednika podru- žnice izvolili dr. Johanna Stepischnegga. Podružnica je bila v osrednjem glasilu društva DuOeAV zabeležena pod številko 104 (slika 22). Kot je še zapisano v poročilu, je ustanovitelje pozdravil tudi predsednik Graške podružnice.543 Na katero stran se je v takratnem, nacionalno močno razdvojenem Celju po- stavila podružnica, kaže ne le dejstvo, da je novico objavil nemški časopis, am- pak tudi imena obeh glavnih protagonistov. Josef Neckermann je bil celjski župan od leta 1870 do svoje smrti leta 1893, in kot zapiše Orožen v svoji kro- niki, se je z njim začela »huda nemško-nacionalna era«.544 Ustanovni sestanek Celjske podružnice je torej vodil župan, zdravnik, ki ni bil samo član zdravni- škega društva,545 ampak član vseh političnih in nepolitičnih društev v mestu ob 540 »Einladung«, Deutsche Wacht, 2. 3. 1884, št. 18, str. 7–8. 541 »Gründung der Section Cilli des Deutschen und österr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 6. 3. 1884, št. 19, str. 3. 542 Josef Neckermann (* 1829, Celje; † 1893, Celje), zdravnik, politik. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 366–367. 543 »Gründung der Section Cilli des Deutschen und österr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 6. 3. 1884, št. 19, str. 3. 544 Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice (Celje: Kulturna skupnost, 1971–1974), str. 25. 545 »Cillier Aerzte-Verein«, Cillier Zeitung, 23. 1. 1881, št. 7, nepaginirano. Cillier Zeitung je izhajal v Celju v obdobju 1876–1937, v času 1883–1919 je izhajal pod imenom Deutsche Wacht. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 116 7. 03. 2024 09:26:33 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 117 Savinji. Svojo dejavnost je usmerjal predvsem v gospodarska vprašanja in bil velik nasprotnik slovenskih prizadevanj.546 Slika 21: Novica o ustanovitvi Celjske podružnice ( Deutsche Wacht, 6. 3. 1884, št. 19, str. 3) Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQMYQUS Q/?euapi=1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&query=%27rele%253dCillier%2bZeit ung%27, pridobljeno 18. 2. 2023. 546 Več o njem gl. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 366, 367 in Kregar, »Upravni razvoj Celja v letih 1848–1918«, str. 18. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 117 7. 03. 2024 09:26:33 118 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 22: Celjska podružnica je vpisana pod številko 30 ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, str. 115) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 118 7. 03. 2024 09:26:34 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 119 Glede na javni poziv predsedniku podružnice Wilhelmu Lindauerju spomladi leta 1893 bi sklepali, da sestanki podružnice niso bili prav pogosti. Po besedah neimenovanega pisca naj Celjska podružnica že dalj časa ne bi imela nobene seje, zato je želja mnogih, da bi se to kmalu vendarle spet zgodilo.547 Vodstvo podružnice Kljub nepopolnemu seznamu članov vodstvenega odbora (priloga 5) želimo, da imenik vendarle nudi vtis o vrsti njegovih članov. Kot zdaj že vemo, so vodstva podružnic DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru zastopali ve- činoma Neslovenci ugodnega materialnega in družbenega položaja. Za Ce- lje, v katerem je živelo veliko tovrstnih predstavnikov, je bilo to že vnaprej pričakovati. Že prvi predsednik dr. Johann Stepischnegg (1884–1885) je bil advokat, njegov naslednik je bil podjetnik Adolf Lutz, lastnik mlina na Spo- dnji Hudinji,548 ki ga je nato kupil že omenjeni Peter Majdič.549 Adolf Lutz je podružnico vodil slaba tri leta (1886–1888) in je zaradi selitve prepustil mesto predsednika odvetniku Eduardu Glantschniggu.550 Slednji je podružnico vodil le eno leto, saj se je leta 1889 preselil v Maribor, kjer je odprl odvetniško pisar-no.551 Glantschnigg je skoraj 19 let živel v Celju, kjer se je ukvarjal s politiko. Bil je član Ustavnega in pozneje Nemškega društva. Leta 1882 je dal pobudo za ustanovitev Spodnještajerskega naprednega društva in je ob ustanovitvi na- slednje leto postal njegov načelnik. Ko je leta 1886 Georg von Schönerer552 ustanovil društvo Schulverein für Deutsche s poudarjeno antisemitsko usmer-jenostjo, se mu je Glantschnigg takoj pridružil. Sodeloval pa je tudi pri 547 »Für Alpenfreunde«, Deutsche Wacht, 20. 4. 1893, št. 32, str. 5. 548 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97. 549 Marija Počivavšek, »Rakuschev mlin: 1903–2014«, Kronika, 63 (2015), str. 138. 550 »Cilli«, Mittheilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 18, str. 224. Eduard Glantschnigg (* 27. 1. 1840 Celovec; † 15. 8. 1907 Gradec), doktor prava, politik. Janez Cvirn, »Politična orientacija celjskega nemštva (drugi del)«, Zgodovinski časopis, 42 (1988), str. 191. 551 »Personalnachrichten«, Marburger Zeitung, 6. 10. 1889, št. 80, str. 5. Marburger Zeitung je izhajal v Mariboru trikrat tedensko med letoma 1866 in 1945. V Letu 1870 je izhajal pod imenom Tagesbote für Untersteiermark, med letoma 1871 in 1945 pa kot Marburger Zeitung. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/mbz_info.html, pridobljeno 24. 10. 2022. Več o časopisu gl. Petra Kramberger, »Nemško časopisje v Mariboru v 19. stoletju«, Kronika, 53 (2005), str. 39–44. 552 Georg von Schönerer (* 17. 7. 1842, Dunaj; † 14. 8. 1921, grad Rosenau, Spodnja Avstrija), politik. Lothar Höbelt: »Schönerer, Georg von«, Neue Deutsche Biographie (Berlin: Duncker & Humblot, 2007) zv. 23, str. 406–407. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 119 7. 03. 2024 09:26:34 120 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine ustanovitvi več krajevnih skupin društva na celjskem območju.553 Poleg števil- nih aktivnosti je napisal še 30 strani dolgo knjižico o Celju in okolici, ki je bila pravzaprav vodnik za »tujce«.554 Slika 23: Eduard Glantschnigg, Cilli und Umgebung: Handbuch für Fremde, (Cilli: Verlag von Fritz Rasch, 1887, naslovnica) 553 Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 359–360. 554 Eduard Glantschnig, Cilli und Umgebung: Handbuch für Fremde (Cilli: Verlag von Fritz Rasch, 1887). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 120 7. 03. 2024 09:26:34 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 121 Kot bomo videli, se je Glantschnigg tudi po preselitvi v Maribor precej anga- žiral za alpsko stvar. Ob njegovi smrti se ga je spomnilo uradno glasilo društva, kjer je bilo med drugim zapisano, da je bil ne le »eifriger turist«, marveč tudi zelo aktiven član Mariborske podružnice, ki je pred tem močno pripomogel k ustanovitvi Celjske podružnice.555 V obdobju 1890–1893 je podružnico v Celju vodil dr. Anton von Wurmser, ki je bil znan po svoji izraziti protislovenski usmerjenosti in leta 1899 imeno- van za predsednika okrožnega sodišča v Celju.556 Njegov naslednik v obdobju 1894–1896 je bil inženir Wilhelm Lindauer. Dr. Johann Stepischnegg, med drugim tudi vodja mestnega zbora ( Gesangverein),557 je po nekaj letih premora leta 1897 za štiri leta ponovno prevzel vodenje podružnice. Leta 1901 mu je sledil celjski advokat dr. Ernst Mravlag,558 nato deželni sodnik dr. Hermann Schäftlein (1902–1909). Zadnji in dejansko najdaljši staž vodenja je imel in- ženir dr. Otto Kallab (1910–1913), sicer tudi član leta 1882 na Dunaju usta- novljene zavarovalniške družbe ( Oesterreichische Allgemeinen Unfallversicherun gsgesellschaft).559 Med predsedniki Celjske podružnice so nemška imena različnih poklicev, ki poleg nacionalnosti kažejo na angažiranost v različnih sferah takratnega me- stnega življenja, tako na pravnem, medicinskem in šolskem področju kot v gradbeništvu. Tudi poklici ostalih članov vodstvenega odbora podružnice so bili precej raznovrstni. Med njimi so bili zdravnik dr. Gregor Jesenko, kavar- nar Franz Hansbaum, trgovec Karl Ferjen, učitelj Ferdinand Porsche, inženir Wilhelm Lindauer560 ter Alois Walland, ki je ob prihodu cesarja v Celje leta 1891 načeloval komiteju za red.561 Pozabiti ne gre niti rudarskega svetnika Emanuela Riedla, mestnega konservatorja in dolgoletnega predsednika Mu- zejskega društva v Celju. Prav v času njegove funkcije so bila v mestu in okolici 555 »† Eduard Glantschnigg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 23, str. 287–288. 556 Bojan Cveflar, »‘Jaz nisem nameraval vstreljiti‘ Proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899«, Zgodovina za vse, 1996, št. 1, str. 36. 557 »Cillier Männergesangverein«, Deutsche Wacht, 22. 1. 1885, str. 5. 558 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 65. 559 Bericht über den II. internationalen kongress für Rettungswesen und Unfallverhütung (9-13. 9. 1913) (Wien: Verlag der Kongreßleitung, 1914), str. 91. Več o zgodovini te ustanove gl. Wien Geschichte Wiki, https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Erste_%C3%96sterreichische_Allge- meine_Unfallversicherungs-Gesellschaft, pridobljeno 3. 6. 2023. 560 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 9, str. 114. 561 Cvelfar, Studen, »Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Celju pred prvo svetovno vojno«, str. 344. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 121 7. 03. 2024 09:26:34 122 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine opravljena najodmevnejša izkopavanja.562 Med člani vodstvenega odbora ome- nimo še zdravnika Hansa Harpfa iz Slovenj Gradca. Slednji ni bil zaslužen samo za gradnjo tamkajšnje javne bolnišnice, ampak je bil velik navdušenec nad kulturnim življenjem, ljubiteljski fotograf in zaprisežen športnik, ki se je zlasti navduševal nad vzpetim svetom.563 Med člani glavnega odbora Celj- ske podružnice ne gre spregledati Otta Ambroschitscha,564 doktorja prava, a tudi žurnalista, ki je od marca 1896 do novembra 1902 urejal celjski Deutsche Wacht. Časopis torej, ki bi ga lahko imenovali glasnik podružnice in nam je pomagal pri pisanju njene zgodbe. Po opravljenem doktoratu na univerzi v Gradcu leta 1905 se je na začetku leta 1906 vrnil v Celje in prevzel mesto predstojnika mestnega urada. Aktivno se je vključil v politično življenje v Ce- lju in na Spodnjem Štajerskem nasploh. V letih 1913–1918 je bil načelnik nemškega ljudskega sveta ( Volksrat) za Spodnjo Štajersko, od leta 1906 načelnik celjskega krajevnega odseka društva Südmark, nekaj časa pa tudi načelnik celjskega Nemškega društva.565 Dolgo let je blagajno Celjske podružnice vodil Fritz Rasch, ki se je v mesto preselil leta 1886 z Dunaja in prevzel knjigarno in papirnico Theofila Drexla.566 V mestu se je takoj vključil v različne organe in društva celjskih Nemcev, še zlasti aktiven pa je bil v Olepševalnem društvu, saj je bil leta 1912 tudi njegov predsednik.567 V letih od 1897–1918 je založil in izdal celo vrsto razglednic Celja, ki so v hrambi tamkajšnjega Muzeja no- vejše zgodovine.568 Finančno so podružnico poleg dotacij društva DuOeAV podpirali še lokalni privrženci, med njimi prav Fritz Rasch, ki je denimo koči v Logarski dolini podaril vpisno knjigo.569 562 Rolanda Fugger Germadnik, »Muzejsko društvo v Celju (Museal-Verein in Cilli), 1883– 1922«, (57) Kronika (izredna), 2009, str. 357. 563 Hans Harpf (* 10. 4. 1866, Gradec; † 16. 10. 1938, Slovenj Gradec), zdravnik. Franc Verovnik, »Dr. Hans Harpf (1866–1938), ustanovitelj bolnišnice v Slovenj Gradcu pred 110 leti«, (75) Zdravniški vestnik, št. 12, str. 869–870. 564 Otto Ambroschitsch (* 31. 7. 1868, Vipava; † 14. 5. 1919, Ljubljana), doktor prava, žurnalist in politik. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 355. 565 Prav tam. 566 »Geschäftliche Einrichtungen und Änderungen«, Börsenblatt für den deutschen Buchhandel und die mit ihm verwandten Geschäftszweige, 20. 7. 1886, št. 165, str. 3864, in Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/fritz-rasch/, pridobljeno 21. 10. 2022. 567 »Stadtverschönerungsverein Cilli«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1898, št. 24. str. 5. 568 Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, https://www.kamra.si/digital- ne-zbirke/fritz-rasch, in Muzej novejše zgodovine Celje, https://museums.eu/collection/de- tails/515/zbirka-razglednice? pridobljeno 7. 11. 2022. 569 »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 122 7. 03. 2024 09:26:34 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 123 Slika 24: Z rdečo označen oglas za Raschevo papirnico in knjigarno ( Deutsche Wacht, 7. 6. 1900, št. 45, str. 6) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 123 7. 03. 2024 09:26:35 124 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Pri pregledu imen vodilnih v Celjski podružnici je še posebej izstopal poda- tek, da je v njem leta 1896 imela funkcijo dama, kar je bil unikum med po- družnicami DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru. Gospodična Schütz je bila namreč leta 1896 zadolžena za poti in koče, ki jih je imela v upravlja- nju Celjska podružnica.570 Kljub nepopolnemu seznamu članov vodstvenega odbora podružnice vidimo njihovo angažiranje na različnih družbenih področij takratnega mestnega življenja. Podobno kot pri drugih podružnicah DuOeAV na Slovenskem so bili vodilni člani hkrati člani različnih društev in so s tem zagotovo soobliko- vali podobo javnega življenja v mestu. O njihovi usmeritvi veliko pove novica iz leta 1887, ki je bila objavljena v osrednjem glasilu ob smrti rudniškega direktorja ( Bergdirektor), sicer pa blagajnika Celjske podružnice in nemškega Schulverein Juliusa Pogatschnika. Neimenovani avtor ga je označil za »prave-ga nemškega človeka,« ki je bil topel prijatelj narave, plemenitega značaja in član številnih društev.571 Članstvo podružnice572 1884 ? 1885573 – 40 1886 ? 1887574 – 45 1888575 – 50 1889576 – 49 570 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. 571 »-«, Mittheilungen des Deutschen un Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 172. 572 Število članov je bilo povzeto po osrednjem glasilu društva, ker je bil to tudi edini, a nepopolni vir. 573 »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 5. 2. 1885, št. 11, str. 5. 574 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 4, str. 47. 575 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97. 576 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1889«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 124 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 125 1890577 – 42 1891578 – 34 1892579 – 33 1893580 – 21 1894581 – 41 1895582 – 58 1896583 – 61 1897584 – 64 1898585 – 63 1899586 ? 1900587 ? 1901588 – 33 577 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1890«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, nepaginirano. 578 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1891«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, nepaginirano. 579 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 7, str. 81. 580 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893 št. 6, str. 81. 581 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s,1894, št. 7, str. 89. 582 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins, 1895 št. 7, str. 85. 583 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 79. 584 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 74. 585 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. 586 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1899«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 7, str. 89. V viru ni podatka. 587 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 6, str. 73. 588 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 65. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 125 7. 03. 2024 09:26:35 126 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1902589 – 29 1903590 – 34 1904591 – 61 1905592 – 83 1906593 – 95 1907594 – 99 1908595 – 102 1909596 – 99 1910597 – 103 1911598 – 113 1912599 – 107 1913600 – 105 589 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1902«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 7, str. 90. 590 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 65. 591 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1904«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein 1904, št. 6, str. 77. 592 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1905«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 6, str. 73. 593 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 5, str. 66. 594 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1907«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 7, str. 90. 595 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1908«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 8, str. 114. 596 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1909«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 6, str. 82. 597 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1910«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 7, str. 93. 598 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1911«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1911, št. 7, str. 91. 599 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1912«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 7, str. 101. 600 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1913,« Mitteilungen des Deutschen und Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 126 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 127 1914 601 – 99 1915602 – 110 1916603 – 88 1917604 – 99 1918605 – 93 Kot je že na prvi pogled razvidno, podatki o številu podružničnih članov tudi tokrat niso popolni. Ob tem je prav tako potrebna previdnost, saj so bile šte- vilke včasih zapisane dvoumno. V poročilu o letni skupščini Celjske podružni- ce, objavljenem v lokalnem Deutsche Wacht na začetku leta 1895, je na primer podatek, da je članstvo v podružnici s 34 naraslo na 50.606 Ob tem se zastavlja vprašanje, na katero leto se ta številka nanaša, 1893 ali 1894? In posledično, ali gre v nadaljevanju za leto 1894 in 1895? Ker je to poročilo letne skupščine, je precej verjetno, da je šlo za podatek za tekoče leto. V tem primeru bi torej šlo za leti 1894 in 1895. Kakorkoli, dejstvo je, da se številke članov, objavljene v lokalnem nemškem časopisu, razlikujejo od številk, objavljenih v osrednjem glasilu društva. Poleg tega manjkajo tudi številke za leti 1899 in 1900, ker se vodstveni odbor podružnice zaradi ostrih nacionalnih sporov med letoma 1897 in 1900607 ni sestajal; za to obdobje tudi ni objav v osrednjem glasilu društva. Zaradi relativnosti številčnih podatkov so vse nadaljnje primerjave o velikosti podružnice zgolj za grob vtis o njeni velikosti. V primerjavi z ostalimi podru- žnicami društva DuOeAV Celjska kljub sorazmerno majhnemu številu član- stva ni sodila med najmanjše podružnice. Leta 1897 so na primer tri najmanjše Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 4, str. 115. 601 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1914«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1914, št. 7, str. 109. 602 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1915«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1915, št. 5, 6, str. 60. 603 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1916«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1916, št. 9, 10, str. 88. 604 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1917«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1917, št. 9, 10, str. 68. 605 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1918«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1918, št. 7, 8, str. 52. 606 »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 2–3. 607 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 14. 3. 1914, št. 16, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 127 7. 03. 2024 09:26:35 128 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine podružnice DuOeAV štele le okoli 10 članov,608 kar je precej manj od Celjske, ki je takrat štela 64 društvenikov. V primerjavi s takratnimi podružnicami na Slovenskem in glede na netočnost številk bi lahko zapisali, da je bila Celjska leta 1897 s 64 člani približno enako velika kot Goriška (71 članov) in Mari- borska (69 članov). Število članov Celjske podružnice je po letu 1908 preseglo število članov obeh drugih omenjenih podružnic. Obe namreč v obdobju do prve svetovne vojne nikoli nista imela več kot 100 članov, Celjska pa je to šte- vilko denimo presegla že leta 1908. Za občutek o velikosti podružnice smo njeno članstvo primerjali z drugimi dru- štvi v mestu. Tovrstne primerjave prav tako niso povsem na mestu, saj so pla- ninska društva precej specifična, med drugim zato, ker zahtevajo določeno mero fizične pripravljenosti. Celjska podružnica je bila manjša kot Kazinsko društvo, ki je že leta 1886 štelo 176 članov.609 Številčno šibkejša je bila tudi od Celjskega čebelarskega društva, ki je dve leti po ustanovitvi imelo že 120 članov,610 in od Prostovoljnega gasilskega društva, ki je leta 1877 štelo 156,611 leta 1898 pa že 257 članov.612 Tudi Katoliško podporno društvo je bilo precej večje, saj je leta 1890 štelo 472 članov,613 medtem ko jih je Celjska podružnica takrat imela le 42. Celjska podružnica pa je bila leta 1897 skoraj dvakrat številčnejša od tamkaj- šnjega Olepševalnega društva ( Stadtverschönerungsverein), v katerega je bilo tisto leto včlanjenih okoli 30 članov.614 S 107 člani je bila leta 1912 večja tudi od celjskega Männergesangverein, saj je bilo vanj tega leta vključenih 72 članov.615 Pregled virov, povezanih s člani podružnice, je prinesel dve ugotovitvi. Med člani podružnice so bile tudi ženske predstavnice. Luise Schulz je bila pre- cej aktivna obiskovalka vzpetega sveta in avtorica člankov v Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins.616 Druga ugotovitev se nanaša 608 Gidl, str. 85. 609 »Casinoverein«, Deutsche Wacht, 3. 1. 1886, št. 1, str. 4. 610 »Iz Celja (Čebelarsko društvo)«, Slovenski gospodar, 14. 3. 1878, št. 11, str. 88 . 611 »Generalversammlung der Freiwillige Feuerwehr Cilli«, Cillier Zeitung, 14. 2. 1878, št. 13, nepaginirano. 612 »Generalversammlung der Freiw. Feuerwehr in Cilli am 14. Jänner 1899«, Deutsche Wacht, 19. 1. 1899, št. 6, str. 3–4. 613 »Katoliško podporno društvo v Celji«, Slovenski gospodar, 5. 3. 1891, št. 10, str. 78. 614 »Stadtverschönerungsverein Cilli«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1898, št. 24. str. 5. 615 »Haupt-Versammlung des Cillier Männergesangvereines«, Deutsche Wacht, 20. 1. 1912, št. 6, str. 4. 616 Luise Schütz, S. Cilli, »Steiner Alpen. Vellacher Kocna oder Dreigipfelige Baba (2154 m)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 298. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 128 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 129 na širok spekter poklicev, ki jih poleg vodstvenega odbora najdemo tudi med člani. Inženir Zobel je bil denimo znan po odličnem vodenju gradnje ceste Luče–Solčava ter Luče–Ljubno.617 Na splošno bi ob koncu pregleda članstva – podobno kot za ostale podružnice društva DuOeAV – veljalo, da so bili člani podružnice večinoma Neslovenci. Glede na široko paleto poklicev bi lahko zapisali, da so pokrivali praktično vsa področja mestnega življenja – od kavarn do sodišč, trgovine in mestne upra- ve. Poleg profesionalne dejavnosti posameznikov je znana še njihova široka družbena aktivnost, saj so bili hkrati člani različnih mestnih društev. S tem so močno zaznamovali takratno družbeno dogajanje v Celju. Dejavnosti podružnice Družabne aktivnosti Celjska podružnica je v svojem delovanju zvesto sledila programu društva DuOe- AV tudi z organizacijo številnih predavalnih večerov. Kot smo videli, so se sre- čevali Pri zlati kroni, omenja pa se še gostilna Pri zlatem levu.618 Dejstvo je, da so se do dograditve Nemške hiše leta 1907 vsa celjska nemška društva srečevala po različnih gostilnah in hotelih. Ko sta bila maja 1907 v Nemški hiši odprta gostilna in hotel, je ta postala osrednje prizorišče različnih nemških zabavnih in kulturnih prireditev, ki so bile vse do vojne 1914 zelo dobro obiskane.619 V njej se je poslej sestajala tudi Celjska podružnica DuOeAV.620 Tam so organizirali predavalne večere, ki so bili podprti s predvajanjem fotografskega gradiva.621 V ta namen je podružnica kupila projektor.622 Precej odmeven večer je bil denimo spomladi leta 1912 ob predavanju Alberta Otta, predsednika Graške podružnice.623 Med gostujočimi predavatelji tudi sicer najdemo znane osebnosti tistega časa. 617 »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 3. 618 »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5. 619 Cveflar, Studen, »Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Celju pred prvo svetovno vojno«, str. 363. 620 »Alpenvereinssektion«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1911, št. 7, str. 4. 621 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 14, str. 175. 622 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.301, Sektion Cilli, Verschiedenes (1895–1913). 623 »Lichtbilderabend der Alpenvereinssektion Cilli«, Deutsche Wacht, 27. 3. 1912, št. 25, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 129 7. 03. 2024 09:26:35 130 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Tovarnar, sicer pa pionir smučanja Max Kleinoscheg624 je v predavanju leta 1910 izčrpno predstavil smučanje in na platno projiciral »prečudovite slike zimske narave Štajerske, Schwarzwalda in Tirolske«. Obiskovalcev večera po zapisu neimenovanega avtorja sicer ni bilo malo, a se mu je kljub temu zdelo, da jih ni bilo dovolj.625 Teme predavalnih večerov niso zadevale le vzpetega sveta. Na začetku leta 1910 je denimo sekretar Lloyda R. v. Paska predaval o Dalmaciji, ki je svoje besede podkrepil in popestril s številnimi slikami, zlasti Splita, Boke Kotorske itn. Celoten večer je izzvenel v velikem aplavzu in ne- znani pisec je zapisal, da so mnogi obiskovalci odšli v želji, da bi te kraje sami obiskali.626 V vlogi predavateljev so nastopili tudi člani domače podružnice. Tako je na primer inženir Lindauer predaval o Savinjskih Alpah,627 Dr. Otto Kallab je 25. januarja 1932 imel predavanje z naslovom Das Tauerngold.628 Celjska podružnica je predvsem v poletnih mesecih organizirala skupne ekskur- zije.629 Kot vemo, so se podružnice DuOeAV na Slovenskem povezovale, in tako je tudi Celjska podružnica imela stike s sosednjo Mariborsko. V začetku sep- tembra 1894 je lokalni nemški časopis objavil vabilo Mariborske podružnice na slavnostno odprtje Gratzer-Hütte.630 Čeprav je Celjska podružnica v istem času načrtovala tridnevni izlet v Savinjske Alpe, so interesenti zadnji dan vendarle še lahko obiskali omenjeno kočo. Prvi dan naj bi udeleženci izleta prenočevali v Ljubnem, drugi dan je bil namenjen ogledu nove ceste Luče–Solčava in nočeva- nju v Okreschel- Hütte.631 Tretji dan naj bi se pohodniki sicer vračali v Celje, a so si po želji lahko ogledali novo Gratzer-Hütte v bližini vrha Preber.632 Podružnica se je leta 1904 ukvarjala z ureditvijo poštnega urada v Logar-Haus ter telegrafskih postaj v Ljubnem, Lučah in Solčavi. Prošnja Direkciji za po- što in telegraf v Gradcu je bila uspešna in že istega leta so se začele uradne 624 Tovarnar Max Kleinoscheg je skupaj s hotelirjem Antonom Schrufom opravil prve poskuse na smučeh v Srednji Evropi. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1999), zv. 11, str. 264–265. 625 »D. u. O. Alpenverein«, Deutsche Wacht, 16. 2. 1910, št. 14, str. 5. 626 »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 15. 1. 1910, št. 5, str. 4. 627 »Sektion Cilli des deutschen und österr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 11. 1. 1894, št. 3, str. 4. 628 »Bericht des Vereines, Naturkundliches Landesmuseum für Kärnten für das Jahr 1932«, Carinthia 2, 1932, zv. 121/41 in zv. 122/42, str. 3. 629 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. 1906, št. 8, str. 102. 630 Koča pod vznožjem gore Preber v osrčju skupine gora Schladminger Tauern. 631 Današnji Frischaufov dom na Okrešlju. 632 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 2. 9. 1894, št. 70, str. 5. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 130 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 131 poizvedbe, torej konkretne akcije na terenu. Mitteilungen des Deutschen nund Oesterreichischen Alpenvereins nam ponudi še nekaj zanimivosti iz življenja Celjske podružnice. Znotraj podružnice so v okviru pogovorov o organizaciji praznovanja 25. obletnice podružnice razmi- šljali tudi o izdaji spominske publikacije.633 Ali je namera bila udejanjena, ne vemo, ker publikacije nismo našli. Iz osrednjega glasila nadalje izvemo, da so leta 1910 prebivalci Slovenj Gradca Celjski podružnici dali v upravljanje jamo Huda luknja.634 Gre za eno od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji. S skupno dolžino 2339 m predsta- vlja Huda luknja največji jamski sistem v severovzhodni Slovenije (slika 25).635 Slika 25: Fotografija Hude luknje, na kateri je tudi spomenik nadvojvodi Janezu ( Wikipedija) 633 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. 634 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 14, str. 175. 635 E-kataster jam, „Huda luknja pri Gornjem Doliču“.. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, https:// www.katasterjam.si/Caves/Details/2932, pridobljeno 7. 11. 2022 . Več o tej jami gl . Peter Skoberne, Sto naravnih znamenitosti Slovenije (Ljubljana: Prešernova družba, 1988), str. 51–52. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 131 7. 03. 2024 09:26:35 132 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Poti vzpetega sveta Po poročanju lokalnega Deutsche Wacht je območje Savinjskih Alp leta 1886 uradno pripadlo v delovno območje Celjske podružnice.636 V skladu s progra- mom društva DuOeAV je podružnica začela z gradnjo oziroma obnovo poti in gradnjo koč, za katere je skrbela ves čas do prve svetovne vojne. Poglejmo si nekaj kronoloških podatkov, večinoma objavljenih v osrednjem glasilu društva. Podružnica je leta 1886 od centrale DuOeAV dobila 330 fl, s katerim so po- pravili poti od slapa Rinke do koče na Okrešlju, tako da je bila lepo dosegljiva iz Logarske doline. Tega leta so imeli v načrtu tudi ureditev poti do Kamni- škega sedla.637 Leta 1888 je bila pot čez Kamniško sedlo urejena, nameščena je bila jeklenica. Istega leta so popravili vzpon do Savinjskega sedla, kjer so prav tako namestili jeklenice in naredili dodatne stopnice. Za leto 1889 so načrto- vali gradnjo poti od Savinjskega sedla prek Zgornjega Jezerskega in Kočne.638 Leta 1903 so obnovili skalnato pot skozi Robanov kot do Ojstrice.639 Isto leto je Celjska podružnica od centrale DuOeAV dobila dotacijo 1600 mark za ureditev poti od Okreschel-Hütte na Ojstrico, a je ni mogla porabit, ker lastnik zemljišča, po katerem je šla pot, ni dal soglasja.640 Poti so popravljali tudi leta 1905,641 leta 1907 pa se je v Kamniških Alpah podružnica »žal morala ome-jiti na vzdrževanje že obstoječega«, zato so bila na poteh opravljena le nujna popravila.642 Leta 1907 je bila končana gradnja ceste od Ljubnega do Luč, tako da je bilo mogoče z vozom potovati do Solčave. Celjska podružnica je s plezalnim siste- mom omogočila dostop skozi sotesko oziroma strugo Hudičevega potoka.643 Leta 1908 so obnovili markacije in postavili nove table, v Hudičevem grabnu je bila popravljena jeklenica in drugo, saj je bila dotedanja pot zaradi spravljanja 636 »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5. 637 Prav tam. 638 »Weg- und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 5, str. 59. 639 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284–285. 640 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 9, str. 114. 641 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 8, str. 102. 642 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. 643 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115 in Hribi. net, https://www.hribi.net/izlet/zvodno_grmada_nad_celjem_skozi_hudicev_graben/25/877/ 2466, pridobljeno 21. 10. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 132 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 133 lesa precej uničena. Na vrhu Ojstrice je bila istega leta položena tudi nova vpisna knjiga.644 Poti v lasti Celjske podružnice so bile deležne izboljšav tudi v naslednjih letih,645 kar kaže na precejšnjo angažiranost in skrb podružnice za varnost ta- kratnih gorohodcev. V zvezi s tem je zanimiv članek iz leta 1912, ki govori o poteh v dolini na ob- močju delovanja Celjske podružnice. Šlo je za 40 let star problem na mejnih področjih Štajerske in Koroške. Štajerska deželna uprava je namreč leta 1894 zgradila cesto skozi Zgornjo Savinjsko dolino do Solčave. Da pa bi bila ta cesta zares uporabna za promet, jo je bilo treba povezati z Logarsko dolino, urediti izhodišče za dostop do Ojstrice, Rinke, Planjave, Brane, prehode čez Kamniško sedlo in nadaljevanje v dolino do Železne Kaple in Bele na Koro- škem. Štajerski deželni gradbeni urad je leta 1912 ponovno prevzel ta cestni projekt in sredi septembra so bili opravljeni komisijski pregledi obravnavanih poti. Na voljo sta bila dva načrta. Po prvem naj bi bodoča cesta potekala od začetka Logarske doline in se prek 1.339 m visokega Pavličevega sedla pri- ključila na cesto, ki bi prečkala prelaz Jezersko. Drugi projekt je načrtoval cesto od Pastirkovega vrha (1.425 m) skozi območje Remšenika, ki bi se za Železno Kaplo priključila na državno cesto. Kljub nekoliko višjim stroškom je bil ta projekt veliko pomembnejši zaradi gospodarskih, prometnih in tudi turistič- nih razlogov. Število turistov s severne strani prek nemško govorečega otoka v Železni Kapli, ki je imela železniško postajo in je bila že 30 let priljubljena turistična baza za vzhodne Karavanke in Štajerske Alpe, je bilo namreč precej večje kot število turistov z južnega dela monarhije.646 Koče Okreschel-Hütte (Frischaufov dom na Okrešlju) Prvo kočo na Okrešlju je leta 1875 ob podpori Section Austria in OeTC postavilo Štajersko planinsko društvo ( Steirischer Gebirgsverein). Leta 1886 je koča prišla v upravljanje Celjske podružnice.647 Istega leta je bil objekt v celoti na 644 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. 645 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 14, str. 175. 646 »Ein Straßenprojekt für die Steiner Alpen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 23, str. 298. 647 »Südliche Ostalpen.Steiner Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! , str. 225. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 133 7. 03. 2024 09:26:35 134 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine novo opremljen, dve leti pozneje pa so že načrtovali povečanje prostorov.648 Leta 1894 so v prizidku namestili 12 žimnic, tako da je v koči lahko udobno prenočilo 16 gorohodcev.649 Svečano odprtje 16. septembra 1894 je potekalo v ožjem krogu, otvoritev koče je posvetil tudi župnik.650 V zimi 1902–1903 je bil objekt tarča nepovabljenih gostov. Vlomilci so v kočo najprej poskušali vdreti skozi streho, a so potem vdrli skozi nezamreže- no okno. Ukradli so 11 konzerv hrane, sedem steklenic vina, nekaj lastnine oskrbnika Piskernika, posteljnino in hišne aparate. Storilca, 19-letnega le- snega delavca Petra Selišnika in 22-letnega hlapca Ignaza Prodnika, oba iz Solčave, so kmalu ujeli. Obsojena sta bila na 4 mesece stroge ječe ter dneve posta na vsake 14 dni. Piskerniku sta morala plačati denarno odškodnino v višini 23.70 K.651 Novica je zanimiva, saj nam poleg samega dogodka med vrsticami izpričuje oskrbovanost oziroma opremljenost koče ter seveda obli- ke kazni, ki so doletele storilce. Na objekt so namestili novo ključavnico,652 oskrbnik je leta 1903 postal upoko- jeni vodnik Anton Dolinar.653 Koča je bila opremljena po Pottovih načelih,654 ključe pa so imeli tamkajšnji avtorizirani vodniki.655 Pozimi istega leta so nato objekt zaprli, ključi so bili na voljo pri gostilničarju Ignazu Fluderniku v Ljub- nem in pri znanem gorskem vodniku Johannu Piskerniku v Logarski dolini.656 648 »Weg- und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 5, str. 59. 649 »Weg- und Hüttenbauten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. 650 »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 3. 651 »Einbruch in die Okreschelhütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284. 652 »Die Schutzhütten der S. Cili«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. 653 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284–285. 654 »Ausrüstung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1895, št. 16, str. 201. 655 »Die Schutzhütten der S. Cili«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. 656 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. 1903, št. 23, str. 284–285. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 134 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 135 Koča je bila relativno dobro obiskana, v letu odprtja (1894) so našteli 75 turi- stov, leta 1895 64,657 leta 1903 pa kar 195.658 K dobri obiskanosti je zagotovo pripomoglo odprtje lokalne železnice na relaciji Sinča vas–Železna Kapla leta 1903.659 Po poročanju osrednjega glasila društva je leta 1906 kočo obiskalo okoli 300 gorohodcev.660 Naslednjega leta jo je popolnoma uničil snežni plaz z Mrzle gore in je ni bilo mogoče več uporabljati.661 O nesreči je Celjska podru- žnica 4. julija 1907 obvestila centralo društva DuOeAV, 25. julija pa napisala obsežno poročilo o škodi in načrtovanih akcijah. Ker je bil objekt uničen in ker so v tem območju dejavnosti SPD postajale vse intenzivnejše, je bilo nuj- no načrtovati novo kočo: »Slovensko planinsko društvo že gradi zavetišče v neposredni bližini naše uničene koče: naš položaj na območju Savinjskih Alp je zelo otežen, saj na celotnem tem območju nimamo zanesljivega predstav- nika, poleg tega pa ima Slovensko planinsko društvo tudi izključno pravico do gradnje poti.«662 Pismo se je zaključilo v upanju na pomoč s strani društva DuOeAV, saj brez predhodnega zagotovila finančne pomoči podružnica na tem območju ne bi mogla začeti z gradnjo nove koče.663 Koroschitza-Hütte (Kocbekov dom na Korošici) Dom je stal ob južnem vznožju Ojstrice nad prostrano zeleno kotlino Koroši- ce. Prvo kočo je leta 1876 postavilo že omenjeno Štajersko planinsko društvo, in sicer na pobudo dr. Johanna Frischaufa ter ob podpori Avstrijske podružni- ce. Leta 1881 je koča pogorela, leto zatem jo je obnovila Graška podružnica, in to na pobudo Mariborske podružnice. Kot poroča Deutsche Wacht, je leta 1886 koča prešla iz rok Graške podružnice v upravljanje Celjske podružnice.664 Po 1. svetovni vojni je nemško kočo prevzela Savinjska podružnica SPD.665 657 »Weg- und Hüttenbauten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. 658 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. 1903, št. 23, str. 284–285. 659 Prav tam. 660 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. 661 »Die Okreschel-Hütte (der S. Cilli)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 13, str. 164, in »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. 662 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.403, Sektion Cilli, Auszüge 2 (25. 7. 1907). 663 Prav tam. 664 »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5. 665 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=90Z, pridobljeno 23. 2. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 135 7. 03. 2024 09:26:35 136 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Koroschitza-Hütte je bila leta 1887 opremljena z novimi žimnicami,666 leta 1894 pa nasploh precej obnovljena. Objekt so na novo prekrili, vgradili nova okna in štedilnik ter ga dodatno opremili z novimi žimnicami.667 Podobno kot za druge koče, so tudi zanjo veljala Pottova načela.668 Leta 1903 je koča dobila novo ključavnico, a takrat ni bila niti oskrbovana niti opremljena s hrano.669 Ključe so v tem času imeli avtorizirani vodniki Johann Pi- skernik v Logarski dolini, Johann Kremžer v Solčavi, Franz Deschmann v Lučah ter gostilničar Ignaz Fendernik v Ljubnem.670 Glede na vse ni čudno, da jo je tega leta obiskalo le 13 gorohodcev.671 Kot lahko beremo dve leti pozneje, so se ponovno veselili povečanega obiska turistov, verjetno tudi zato, ker so v kleti koče uredili shrambo s steklenicami in jo z obnovljeno streho in tlemi ter z dopolnjenim inventarjem povzdignili na višjo raven.672 Tik pred prvo svetovno vojno je kočo obiskalo le 15 gorohodcev.673 Razlog je najti v pismu centrali društva DuOeAV, ki ga je predsednik Celjske podružnice Otto Kallab pisal 26. januarja 1913. V njem je na kratko opisal, da je Celjska podružnica že leta 1912 začela s popravili koče, a se je med delom izkazalo, da sta temeljni zid in ogrodje stavbe že tako dotrajana, da je bilo treba kočo zapreti za turiste. To je poleg vse glasnejših zahtev po povečanju koče narekovalo odločitev, da podružnica začne s popravilom in hkrati z razširitvijo koče. Načrtovali so ločeni kuhinjo in spalnico, s čimer bi bila izpolnjena ena od prioritet. Načrtovali so zidove iz kamnitega kamna s cementno malto, na notranji strani pa obložene z lesenimi deskami, novi naj bi bili tudi stre- šni tramovi. Kar zadeva notranje opreme, so načrtovali nakup novega štedilnika, 9 vzmetnic, blazin, zaves, odej, klopi in miz, nujno je bilo treba dopolniti opremo koče s posodo. Koča naj bi bila tako dvakrat večja od prvotne in oskrbovana. Pisec 666 »Weg- und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 5, str. 59. 667 »Weg- und Hüttenbauten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. 668 »Ausrüstung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 201. 669 »Die Schutzhütten der S. Cili«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. 670 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. 671 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284–285. 672 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. 673 »Aus den Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 8. 1913, št. 8, str. 143. Der Gebrigsfreund – mesečni čaospis, ki je izhajal na Dunaju v obodobju 1890–1941. Österreichische Nationalbibliothek, htt- ps://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 136 7. 03. 2024 09:26:35 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 137 je ob koncu načrta centralo DuOeAV zaprosil še za denarno pomoč.674 Kočo je poleti posvetil luški župnik in slavnostnega odprtja se je udeležilo precej ljudi, ne le članov podružnice, temveč tudi lokalnega življa.675 O obnovljeni koči so poro- čali časopisi, ki so jih brali predvsem ljubitelji vzpetega sveta.676 Logar-Haus V Logarski dolini je po poročanju osrednjega glasila prizadevni vodnik Johann Piskernik pod slapom Palenk677 zgradil »kočo za turiste« ( Touristen–Unter- kunftshaus), ki je bila poleti 1889 dana v uporabo in jo je Celjska podružni-ca finančno podprla s 300 fl.678 Leta 1896 je Piskernik kočo prodal Celjski podružnici,679 s katero je sklenil tudi prodajno pogodbo (slika 26).680 Ker je šlo za priljubljeno, predvsem pa lažje dostopno kočo, je bilo pov- sem pričakovano, da je bila precej obiskana. Leta 1893 je tako beležila 242 obiskovalcev,681 število obiskovalcev tega »udobno opremljenega in vodenega doma« je do sredine oktobra 1903 naraslo na 361.682 Ne le položaj koče, tudi javne pohvale odličnega Piskernikovega skrbništva683 so gotovo botrovale nje- ni priljubljenosti in dobri obiskanosti. Leta 1907 so tako zabeležili kar 500 obiskovalcev,684 dve leti pozneje pa 274.685 674 A AVI Arciv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.403, Sektion Cilli, Auszüge 1, nepaginirano. 675 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3. 676 »Aus den Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 8. 1913, št. 8, str. 143, in »Koroschitzahütte der Alpenvereinssektion Cilli«, Moderne illustrierte Zeitung für Reise und Sport, 1. 9. 1913, št. 17, str. 32. Polno ime časopisa je Moderne illustrierte Zeitung für Reise und Sport, Theater und Literatur, Kunst, Mode und Fremdenverkehr – mesečno je izhajal v Gradcu v obodobju 1909–1918. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. 677 Koča danes ne obstaja več. Leta 1919 je objekt prevzela Savinjska podružnica SPD, ki je ob njem zgradila in 28. junija 1925 slovesno odprla Tillerjevo kočo. Leta 1931 je podružnica poleg obeh postojank zgradila še planinski hotel Aleksandrov dom. Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=92, pridobljeno 8. 8. 2023. 678 »Schutzhütte im Logarthale«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 3, str. 38. 679 »Steiner Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus!, str. 225. 680 Pogodba med Johannom Piskernikom in Celjsko podružnico, A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.402, Sektion Cilli, Auszüge 2. 681 »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 3. 682 »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284–285. 683 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. 684 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. 685 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 137 7. 03. 2024 09:26:35 138 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 26: Pogodba med Johannom Piskernikom in Celjsko podružnico DuOeAV (A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Cilli, OeAV SE 245.402 Auszüge 2, naslovnica) Ursulaberg-Haus Staro kamnito kočo na Uršlji gori nad Mežiško dolino Ursulaberg-Haus686 je leta 1910 prevzela Celjska podružnica, pri čemer je šlo pravzaprav za darilo grofa Thurna.687 Podružnica se ni odločila za njeno prenovo, zato jo je že na- slednjega leta prevzela Celovška podružnica DuOeAV. 14. julija 1912 je bilo slovesno odprtje, po prvi svetovni vojni pa je koča pripadla novi državi. Objekt je leta 1942 pogorel.688 686 Koča danes ne obstaja več. 687 DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus!, str. 224. Več o grofih v tem delu Koroške gl. Miha Preinfalk, »Grofje Thurn-Valsassina na Koroškem«, Iz zgodovine Koroške, 56 (2008), št. 2 str. 247–264. 688 DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus!, str. 224. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 138 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 139 Tik pred prvo svetovno vojno Celjska podružnica delovala v težkih razmerah; o tem pričajo pozivi oziroma vabila k množičnemu obiskovanju koč. To bi naj po eni strani pripomoglo k povečanju prometa v še vedno premalo znanih in obiskanih Kamniško-Savinjskih Alpah, po drugi pa bi bil to lahko dodatni vir dohodka za podružnico.689 Vodništvo »Gotovo ima potepanje po gorah brez spremstva svoj čar, ki spominja na ču- dovito popotniško življenje naših očetov v času pred železnico. Vendar skriva toliko nevarnosti, da je treba pred njo resno posvariti. Skoraj vsak izmed ugle- dnejših alpinistov se je v mladosti sam povzpel na marsikateri ponosni vrh in verjetno se še danes včasih povzpne brez spremljevalca. Vendar zrelejše izkušnje vsekakor govorijo o tem, da samega vzpona nikakor ni mogoče priporočiti in da je treba velikemu številu povprečnih gorohodcev nujno svetovati, naj vza- mejo s seboj vodnika.« S temi besedami je Alexander Burgen zaključil novico o nesreči Hermanna Wunderlicha, ki je 18. avgusta 1895 brez vodnika odšel na Planjavo.690 Nesreča dunajskega inženirja je odmevala v avgustovskih številkah številnih časopisov širom po monarhiji: Agramer Zeitung,691 Prager Tagblatt,692 Innsbrucker Nachrichten, 693 Gratzer Tagblatt,694 (Linzer) Tages-Post.695 Ob tem ne smemo pozabiti Laibacher Zeitung, ki je izrazil bojazen, da bodo novice o nesre- čah v gorah postale še pogostejše. V članku izvemo, da so klice na pomoč in stre- le slišali tamkajšnji pastirji, a jim niso namenili pozornosti. Wunderlich je del 689 »Koroschitzahütte der Alpenvereinssektion Cilli«, Moderne Illustrierte Zeitung für Reise und Sport, 1. 9. 1913, št. 17, str. 32. 690 »Ein Unfall in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 17, str. 213–214. 691 »Touristenunfall«, Agramer Zeitung, 26. 8. 1895, št. 194, str. 6. Agramer Zeitung – je izhajal v Zagrebu v obdobju 1829–1912, najprej dvakrat tednesko, nato dnevno razen ob nedeljah. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. 692 »Touristenunfälle ohne Ende«, Prager Tagblatt, 25. 8. 1895, št. 234, str. 7. Prager Tagblatt je izhajal v Pragi v obdobju 1876–1939, in sicer dnevno razen ob nedeljah in praznikih. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. 693 »Touristenunfall«, Innsbrucker Nachrichten, 28. 8. 1895, št. 196, str. 17. Innsbrucker Nachrichten: unabhängiges Tagblatt für Tirol und Vorarlberg – izhajal je med letoma 1845 in 1945, in sicer ob delavnikih, pozneje tudi dvakrat dnevno v Innsbrucku. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. 694 »Touristenunfall in den Sanntahaler Alpen«, Gratzer Tagblatt (Abend Ausgabe), 27. 8. 1895, št. 236, str. 2. 695 »Touristenunfälle«, (Linzer) Tages-Post, 28. 8. 1895, št. 197 str. 4. (Linzer) Tages-Post – dnevni časopis, ki je izhajal med letoma 1865 in 1944 v Linzu. Österreichische Nationalbibliothek, htt- ps://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 139 7. 03. 2024 09:26:36 140 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine svoje prtljage pustil na železniški postaji, in ker se do srede ni vrnil ponjo, so ga začeli iskati.696 Iskalna akcija pogrešanega turista se je torej začela potem, ko se dotični 21. avgusta še ni vrnil. Kot izvemo iz časopisov, je dunajski gorohodec 19. avgusta zvečer med sestopom na Kamniško sedlo padel v 20 m globoko brezno in obležal med snegom in nad 200 m strmimi stenami brez hrane. Nesrečnika so našli 22. avgusta ob 5. uri popoldne, razen odrgnin na koži relativno zdravega. Po zaslugi požrtvovalnih prizadevanj gospoda Polaka, akademika Levičnika in gozdarja Luznarja so ga prepeljali v Kamnik. Iz Wunderlichovih pisem sorodni- kom je bilo razvidno, da na poti ni padel, ampak je na strmem delu spusta tako nesrečno vrgel nahrbtnik in palico, da sta padla v razpoko med steno in sneži- ščem. Med iskanjem padlih reči je nato zabredel v razpoko tako globoko, da ni več mogel splezati ven.697 Avtor zapisa se je ob tem zavedal, da bi nesrečnik kljub rahlim odrgninam lahko »klavrno« umrl, če ga v Kamniku ne bi bili pogrešali oziroma če ne bi stekla iskalna akcija.698 Prav zato je (bil) pomen vodnikov precej velik, še zlasti pa za gorohodce, ki niso poznali terena. Objava nesreče samo še potrjuje takratno široko zavedanje o pomenu vodenja pri obisku vzpetega sveta. Da je DuOeAV želela vložiti sredstva v poseben sklad za razvoj vodnikov, se je vedelo tudi v mestu ob Savinji.699 Popolnega seznama vodnikov z delov- nega območja Celjske podružnice nismo našli, je pa ohranjene nekaj kore- spondence in nekaj virov v zvezi s prijavami oseb s tega območja na vodniške tečaje. Pogosto so bila imena vodnikov omenjena med vestmi o vzponih z območja delovanja Celjske podružnice ali ob podatkih o hrambi ključev koč. Naj avtorizirane vodnike naštejemo še enkrat: Johann Piskernik iz Logarske doline, Johann Kram iz Solčave, Franz Deschmann iz Luč, gostilničar Ignaz Fendernik z Ljubnega.700 Johann Piskernik, vulgo Plesnik iz Solčave pri Celju, oskrbnik koče v Logarski dolini, je leta 1894 prejel celo nagrado dunajskega planinskega društva Altenberger v višini pet dukatov.701 Kot je zapisal časo- pis Gebirgsfreund, gre za diplomo, ki so jo dobili zaslužni avstrijski prebivalci vzpetega sveta, vključno z oskrbniki in gostilničarji. Oseba se »v odnosu do turistov odlikuje po ustreznem informiranju, prijaznem svetovanju in pomoči 696 »Touristen-Unglück?«, Laibacher Zeitung, 24. 8. 1895, št. 193, str. 1668. 697 »Ein Unfall in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 17, str. 213–214. 698 Prav tam. 699 »Unterstützungs-Kasse für Bergführer«, Cillier Zeitung, 23. 1. 1879, št. 7, nepaginirano. 700 »Die Schutzhütten der S. Cili«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. 701 »Führerwesen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str. 22. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 140 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 141 ter vljudnosti in dostojnem vedenju«. Imena nagrajencev je navadno objavljal Oesterreichische Alpenzeitung.702 Sicer pa je Marburger Zeitung ob Piskernikovi smrti marca 1915 zapisal, da je bil tih in zelo delaven človek, ki je kot gorski vodnik veliko pripomogel k razvoju Savinjskih Alp, saj je med drugim sodelo- val pri številnih gradnjah poti na tem območju.703 Naj v zvezi z vodništvom omenimo še zapis predsednika Celjske podružnice dr. Eduarda Glantschnigga iz lokalnega Deutsche Wacht. Objava se nanaša na vodnika iz Predgrada ( Prägraten), ki je Glantschnigga vodil po Visokih Turah. Avtor se je odzval na novico iz Touristenzeitung, da je 37-letnega vodnika Josefa Bergerja na lovu pokopal plaz. Nesrečni vodnik je namreč predsednika Celjske podružnice skupaj z ženo septembra 1888 vodil na Venediger ( Ve- nedigergruppe). Po Glantschniggovem mnenju, je bil pokojni vodnik vedrega duha in je zaradi skrbnosti in skromnosti užival precejšnjo naklonjenost. Še posebej je izpostavil vodnikovo poznavanje tamkajšnje flore, saj je poznal vsa latinska imena rastlin.704 Čeprav zapis ne obravnava lokalnih vodnikov Celj- ske podružnice, nam med vrsticami sporoča kar nekaj zanimivosti. Izvemo, da je bil predsednik Celjske podružnice sam aktiven gorohodec, ki je vzpeti svet obiskoval tudi zunaj območja delovanja Celjske podružnice. Ob tem se je dobro zavedal važnosti najema vodnika in je torej tudi v praksi živel cilje dru- štva DuOeAV. Opis nesrečnega vodnika nadalje kaže na njegove osebnostne lastnosti in tudi na bogato in široko strokovno znanje vodnikov. Oblike nacionalnih ostrenj v območju delovanja Celjske podružnice Tudi Celjska podužnica DuOeAV se – podobno kot Kranjska – ni mogla pov- sem izogniti vse pogostejšim nacionalnim ostrenjem. Kakšne so bile razmere na tem področju, odraža zapis v Deutsche Wacht, ki navaja, da so delovanje podružnice v obdobju 1895–1900 zaznamovali predvsem nacionalni boji, saj si je SPD »na vso moč prizadevalo otežiti življenje« podružnice nemškega društva.705 V imenovanem celjskem časopisu, ki se je skliceval na dopis, ob- javljen 15. novembra 1902 v Südsteierische Post, lahko nadalje preberemo, da po mnenju SPD Celjska podružnica DuOeAV v tem območju nima nobene 702 »Prämien-Ausschreibung«, Gebirgsfreund, oktober 1894, št. 10. str. 110. 703 »Bergführer Piskernik †«, Marburger Zeitung, 18. 3. 1915, št. 63, str. 4. 704 »Unglücksfall in den Alpen«, Deutsche Wacht, 10. 1. 1889, št. 3, str. 5. 705 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 11. 3. 1914, št. 15, str. 3–4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 141 7. 03. 2024 09:26:36 142 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine pravne podlage za gradnjo poti. So pa ob tem Slovenci sami priznali, da so pot Okrešelj–Kamniško sedlo zgradili Nemci. Kot še piše graški časopis, SPD vse, kar leži na slovenskih tleh, preprosto razglasi za njihovo. V nadaljevanju je pojasnjena zgodovina omenjene poti. Spadala je pod jurisdikcijo ljubljanskega nadškofa, leta 1876 jo je zgradilo društvo Steierischer Gebirgsverein, zanjo sta pozneje skrbeli celjski Alpenklub in Sektion Cilli. Za ustrezno in varno urejene poti so skrbeli tudi na območju Kamniškega sedla, Planjave in Ojstrice, skupno okoli 11.000 oralov ( joch). Da si je SPD preprosto prisvojilo pot, dokazuje tudi njihovo pismo iz 26. maja 1895 s podpisi Antona Perneta in predsednika SPD Franza Kocbeka. V njem vodstvo slovenske podružnice vljudno sprašu- je akademsko podružnico iz Gradca, ali do 1. julija 1895 načrtuje še kakšne izboljšave poti v Robanovem kotu, oziroma če to nameravajo storiti kakšne druge podružnice DuOeAV. V primeru, da za njih ne bi bila pripravljena skr- beti nobena od nemških podružnic, bi za varnost teh poti poskrbela slovenska podružnica. Gre za pot od Robanovega kota do slovenske Kocbekove koče, pri čemer so bile, tako v prispevku, na odcepu za omenjeno kočo kovinske table z nemškimi napisi ne samo prevrnjene, ampak uničene do neprepoznav- nosti. Kot je bilo še zapisano, je »v takih razmerah bodoče skupno delovanje nemogoče«.706 Veliko nezadovoljstva je leta 1904 povzročilo poročilo, da si je SPD prilastilo pot na Kamniško sedlo, ki jo je nemška podružnica že vrsto let z velikimi stroški vzdrževala, z znatnimi zneski pa sta jo podpirala tudi štajerski parla- ment in Štajerska hranilnica.707 O podobnem so razpravljali na letni skupščini podružnice 8. februarja 1909 v Nemški hiši. Leta 1908 je bila nemška podru- žnica tarča napadov »slovanskih« nasprotnikov, ki so se kazali zlasti v uniče- vanju smerokazov, pa čeprav je delo podružnice služilo prostemu prometu in s tem tudi lokalnemu slovenskemu prebivalstvu. Enega od storilcev, slovenskega univerzitetnega študenta, so celo privedli pred sodišče.708 Da je tako kot nemška podružnica tudi časopis Deutsche Wacht stal na naspro-tnem bregu, se je čutilo že ob poročanju o ustanovitvi SPD. O namenu usta- novitve društva je nemški časopis povzel vsebino tistega, o čemer so poročali v Ljubljani. Namera po ustanovitvi SPD je namreč že na začetku naletela na administrativne težave. Kot je zapisal nemški časopis, se slovenski predlaga- telji niso držali pravil. Čeprav je znano, da so ustanovitev tovrstnih društev 706 Prav tam. 707 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 8, str. 102. 708 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 142 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 143 morale potrditi oblasti na Dunaju, so se slovenski predlagatelji temu hoteli izogniti. Kot je nemški časopis še zapisal, so slovenski ustanovitelji, »ki jih je Winklerjev čas razvadil v preračunljivost«, mislili, da bo za ustanovitev društva zadostovala le potrditev lokalne vlade, kar pa seveda ni bilo dovolj.709 Usmerjenost nemškega celjskega časopisa odraža tudi prispevek neimenova- nega avtorja iz leta 1895, ki že v naslovu izpričuje odklonilen odnos do SPD. Slednjega namreč označuje za »takoimenovano ’planinsko društvo‘«.710 Kot je zapisano v nadaljevanju, so kranjski Slovenci ugotovili, da k stvarem, značilnim za zahodne kulturne narode, sodi tudi planinsko društvo. Ne le da so posnemali društvo DuOeAV, ampak so se lotili tudi Kamniško-Savinjskih Alp, ki bi se po prizadevanjih avstrijskega geografa in alpinista dr. Augusta von Böhma711 morale imenovati Savinjske Alpe ( Sannthaler Alpen). Precej ironično je v v članku zapisano, da gre zahvala za uporabo imena Kamniške Alpe ( Steiner Alpen) predvsem znanemu graškemu profesorju Frischaufu. Spor v zvezi z imenom je zadeval pobočja med Grintovcem in Ojstrico, kjer poteka meja med Kranjsko in Štajersko. Na kranjski strani leži pod vznožjem mesto Kamnik, na štajerski pa v krnici Okrešlja izvira reka Savinja. V nadaljevanju zapisa je bila kritika usmerje-na v izdani vodnik po Kamniških Alpah, ki je pravzaprav poročilo o delovanju SPD. Verjetno je šlo za kritiko Kocbekovega Vodnika za Savinske planine in najbližjo okolico iz leta 1894.712 V tem delu naj bi bilo po pisanju nemškega časopisa precej neresnic, saj si je SPD prisvojilo veliko zaslug pri markiranju in urejanju poti, ki sta jih pravzaprav opravili Kranjska in Celjska podružnica DuOeAV. Gre za poti s Kokrškega sedla čez Pode na Grintavec in Skuto ter poti iz Lo- garske doline in od Koroschitza-Hütte na Ojstrico. Po mnenju neimenovanega, a glede na vsebino izrazito nemško usmerjenega pisca se podane informacije v slovenščini imenujejo »nacionalni ponos«, nemščina pa jih označuje za »zlo- namerno potvarjanje«. S temi vrsticami je časopis želel opozoriti vse nemške časopise na pazljivost pri tiskanju tovrstne reklame za SPD, saj pri tem ne gre le za »nacionalno, ampak tudi človeško dolžnost«.713 709 »Vom slovenischen Alpenvereine«, Deutsche Wacht, 1. 1. 1893, št. 1, str. 2. 710 »Steiner Alpen und der sogenannte slovenische ‚Alpenverein‘«, Deutsche Wacht, 10. 1. 1895, št. 3, str. 3. 711 August von Böhm (* 27. 4. 1858, Dunaj; † 19. 10. 1930, Gradec), geograf in alpinist. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1957), zv. 1, str. 97. 712 Fran Kocbek in M. Kos: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico (Celje: Slovensko planinsko društvo, 1894). 713 »Steiner Alpen und der sogenannte slovenische ‚Alpenverein‘«, Deutsche Wacht, 10. 1. 1895, št. 3, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 143 7. 03. 2024 09:26:36 144 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Leta 1913 so poskusili odpraviti nasprotja med slovensko in nemško planin- sko podružnico in ustvariti uspešno sodelovanje. Pod okriljem političnih pred- stavnikov iz Mozirja je prišlo do več pogovorov predstavnikov obeh podružnic v Celju in Mozirju. A majska izredna seja glavnega odbora sklepov teh dogo- vorov ni potrdila, in tako so bili poskusi sodelovanja hitro končani.714 Slika 27: Koroschitza-Hütte (A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.403, Sektion Cilli, Auszüge) 714 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 144 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 145 Section Cilli v tisku Nekaj objav iz takratne publicistike je bilo pri opisu delovanja in življenja Celjske podružnice že omenjenih, in tudi sicer je prostora za celostni pregled novic o Celjski podružnici premalo. Kratek spodnji pregled naj zato služi za vtis in hkrati izhodišče prihodnjih raziskav. Novic iz Kamniško-Savinjskih Alp je bilo v Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins glede na velikost podružnice relativno veliko. Lahko so se nanašale na posameznike, prvopristopnike, tako na primer na go- rohodca iz podružnice Wolfsberg in iz Celovške podružnice, ki sta se povzpela na Mrzlo goro.715 O vzponu je bil že pred tem objavljen tudi daljši prispevek s podrobnim opisom hoje od Belske Kočne do Mrzle gore, ki je trajala 6 ur. Hoja še zdaleč ni bila lahka, saj je bilo treba v trdo zmrznjen sneg in v naklonu 40 stopinj vklesati 100 stopinj, kar je zahtevalo skrajno previdnost. Trud goro- hodcev je poplačal prečudovit razgled na Rinko in dolino Okrešelj.716 Istega leta je bilo iz tega območja objavljeno poročilo o dvodnevni turi ne- znane skupine gorohodcev. Prvi dan so opravili pot Okreschel-Hütte–Kamni- ško sedlo–Planjava–čez Škarje–Ojstrica in nazaj. Na poti so jih spremljali čudoviti razgledi na Okrešelj, markacije so bile vidne in dobro postavljene. Planjavo so osvojili v sedmih urah, sicer pa so se v kočo vrnili ob devetih zve- čer; pot je bila časovno nekoliko daljša, saj so s seboj imeli tudi fotoaparat. Naslednji dan so se želeli vrniti domov, in sicer čez Turski žleb, ki naj bi bil, kot je piscu zagotovil Frischauf, neprehoden. Zaradi snega so potrebovali ce- pine, dodatno pazljivost in potrpežljivost ter posebno pozornost je zahtevala tudi nagnjenost terena za 40–45 stopinj. Spuščali so se čez Žmavcarje, kjer so bile povsod zavajajoče markacije. Avtorja so motili napačni kartografski podatki za ta majhen del alpskega sveta. Dodatna kritika pa je letela tudi na uredništvo osrednjega glasila društva, ki teh informacije ni objavilo. Uredni- štvo se je branilo, češ da je objavilo le informacije, ki mu jih je posredovala Celjska podružnica. V žlebu naj bi bili za pomoč pri vzpenjanju namreč nameščeni dve jeklenici. V besedilu je dodana še razlaga slovenskega imena Turski žleb, ki naj bi po razlagi tamkajšnjega vodnika Lorenza Potočnika ime dobil po bližnji Turski gori.717 715 »Merzlagora«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, str. 137. 716 »Merzlagora«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 59. 717 »Planjava—Ojstrica«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1896, št. 6, str. 59. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 145 7. 03. 2024 09:26:36 146 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Lorenz Potočnik (vulgo Uršič) je bil glede na zapise v glasilu društva dokaj znan vodnik. Tako je 21. julija 1896 vodil dve dami, že omenjeno člani- co Celjske podružnice in avtorico prispevkov Luise Schulz ter njeno sestro Paulo. Njun vzpon je časopis naznanil v deseti številki,718 podrobnosti pa so sledile nekaj številk pozneje. Dami sta se v spremstvu vodnika, ki se je tudi tokrat izkazal za »zelo sposobnega«, iz Okresel-Hütte povzpeli na Belsko Kočno. Po njenih besedah na vrhu niso »našli nobenih sledi turističnega vzpona in so postavili možica«, razgleda na doline pa so bili zaradi megle deležni le občasno.719 Tudi v časopisu društva DuOeAV lahko najdemo zapise z območja delo- vanja Celjske podružnice. Heinrich Heß je leta 1896 objavil daljši članek o pohodu po Kamniških Alpah, kjer je med drugim omenil majhno in preprosto gostilno v Stahovici. Nasploh je bil mnenja, da so v celotni ka- mniški dolini obcestne gostilne precej »pomanjkljive«, poleg tega pa v njih tudi nihče ne govori nemško. Pravo nasprotje Železne Kaple ali Ljubnega in Luč ter Solčave in Piskernika v Logarski dolini, kjer je »človek dobro preskrbljen«.720 Razlog tesnih povezav lokalnega Deutsche Wacht s Celjsko podružnico je bil predvsem urednik Otto Ambroschitsch, sicer član glavnega odbora. Kot omenjeno, je list urejal od marca 1896 do novembra 1902. So pa člani po- družnice že leta 1887 izrazili željo, da bi lokalni Deutsche Wacht objavljal vesti o delovanju Celjske podružnice, kar je bilo deležno pozitivnega od-ziva.721 Lahko bi zapisali, da je omenjeni časopis res postal glasnik podru- žnice, saj je natiskoval vabila za letne skupščine podružnice722 in poročila o že omenjenih predavalnih večerih. V časopisu najdemo tudi drugačna obvestila, povezana z nemško podružnico. Po pisanju nekega E. G. je gra- ška tiskarna Leykam Celjski podružnici podarila prvih šest zvezkov Die 718 »Julische und Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 10, str. 120. 719 Luise Schütz, S. Cilli, »Steiner Alpen. Vellacher Kocna oder Dreigipfelige Baba (2154 m)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 298. 720 Heinrich Hess, »Wandertage in den Steiner Alpen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, zv. 17, str. 329. 721 »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5. 722 »Alpenverein,« Deutsche Wacht, 29. 1. 1885, str. 5 ali »Die Section des Alpenvereines,« Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 2–3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 146 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 147 österreichische Gebirgswelt krajinskega slikarja Augusta Gerascha723 s slikami vzpetega sveta. 724 Deutsche Wacht je objavil razloge, zakaj Kranjska podružnica DuOeAV ni mogla zgraditi kočo južno od Grintovca in Skute na območju Podov. To ji je preprečevalo nasprotovanje tamkajšnjih lovcev.725 Ob tem lahko domneva- mo, da je celjski časopis novico preprosto povzel po uradnem glasilu društva, ki je novico objavilo prej in pod enakim naslovom.726 Novice o Celjski podružnici so natiskovali tudi drugi nemški časopisi. Kot smo videli, jo je dunajski Gebirgsfreund 727 omenjal v različnih seznamih: koč,728 oseb, ki so darovale prostovoljne prispevke,729 ter seznamih »nemških in nemško prijaznih« gostišč v območju jugovzhodnih Alp.730 Omenjeni časopis je objavljal še nekoliko daljše prispevki o kočah v lasti društva.731 Poleg tega je poročal o prenovah koč, denimo leta 1912732 in leta 1913,733 v njem pa je odmeval tudi spor glede poimenovanja Kamniških oziroma Savinjskih Alp.734 723 August Gerasch, Die österreichische Gebirgswelt (Graz, Leykam 1887-1894). August Gerasch (* 1. 9. 1822, Dunaj; † 23. 3. 1908, Dunaj), krajinski slikar in litograf. Ulrich Thieme in Felix Becker (ur.), Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart (Leipzig: Verlag von E. A. Seemann, 1920), zv. 13, str. 442. 724 »Alpines«, Deutsche Wacht, 14. 1. 1889, št. 5, str. 4. 725 »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Deutsche Wacht, 18. 3. 1894, št. 22, str. 3–4. 726 Die Section Krain des D. und Oe. A.-V, »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str. 18. 727 Gebirgsfreund – mesečnik s podnaslovi: v obdobju 1890–1904: Zeitschrift des Niederösterreichischen Gebirgsverein s in v obdobju 1904–1917: Zeitschrift des Österreichischen Gebirgsvereins, izhajal na Dunaju. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 11. 2022. 728 »Schützhütten in den Ostalpen (Schluß),« Gebirgsfreund, Juni 1895, št. 6, str. 63, »Die Alpenvereinshütten«, Gebirgsfreund, 10. 7. 1906, št. 7, str. 99. 729 »Spenden und freiwillige Jahresbeiträge für 1900«, Gebrigsfreund, april 1901, št. 4, str. 48. 730 »Aus den südöstlichen Kalkalpen«, Gebirgsfreund, 10. 9. 1907, št. 9, str. 143. 731 »Neue Schutzhütten«, Gebirgsfreund, oktober 1894, št. 10. str. 111. 732 »Von der Ojstritza«, Marburger Zeitung, 1. 8. 1912, št. 92, str. 4. 733 »Aus den Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 8. 1913, št. 8, str. 143. 734 »Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 12. 1893, št. 12, str. 107. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 147 7. 03. 2024 09:26:36 148 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine V široki paleti nemških časopisov, ki so objavili novico o nesreči dunajskega inženirja Wunderlicha, naj dodamo še graški časopis Moderne illustrierte Zei- tung für Reise und Sport. 735 Mariborski časopis Südsteierische Post,736 ki je v vse večjih nacionalnih ostrenjih sicer želel delovati pomirjujoče, ni ostal miren ob delovanju tamkajšnje podru- žnice DuOeAV. Konec avgusta leta 1894 je bil v njem natisnjen obsežen dopis z naslovom Aus den Sulzbacher Alpen nekega Luta V., ki je v navdušenju za sloven-skost zagovarjal dejavnosti SPD in se razveselil odprtja koče na Molički planini. Za Celjsko podružnico DuOeAV je zapisal, da je »volk v ovčji obleki«. Menil je, da se nemška podružnica hvali z objektivnostjo in strpnostjo do slovenske SPD, a že pogled na postavljene table, ki so izključno v nemščini, dokazuje, da ni tako. Kritika je letela tudi na predsednika Lindauerja, ki je ob nameri Slovencev po markiranju poti v Logarski dolini takoj ostro reagiral. Nesrečnega vodnika, ki se je javil, da bo naredil markacije, je Lindauer nahrulil in mu na koncu celo zagro- zil z izbrisom iz registra vodnikov. Avtor zapisa se je ob tem retorično spraševal, ali društvi sledita enakemu cilju, torej zaščiti gorohodcev. V nadaljevanju se je dotaknil še imena nove jame, ki so ji domačini rekli Pečovska parna.737 Nemško društvo jo je namreč poimenovalo Ermenz-Grotte. Ob zaključki je navedel historično dejstvo, da so se Nemci naselili najprej med Slovenci v vzpetem svetu in da od tam želijo izpodriniti Slovence v dolinah, to metodo pa poskušajo upora- biti tudi celjski Ultranemci. Slednji želijo v Logarski dolini utrditi nemški otok in so v ta namen tamkajšnjemu lastniku že dvakrat ponudili znaten denar.738 Kratek pregled tiska z objavami novic o Celjski podružnici le potrjuje zdaj že znano dejstvo, da so podružnice DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru zanimale večinoma nemške časopise. Kljub majhnosti Celjske podružnice, je bil spekter časopisov z objavami o njej izredno pester in je segal v geografsko velik prostor. 735 »Koroschitzahütte der Alpenvereinssektion Cilli«, Moderne illustrierte Zeitung für Reise und Sport, 1. 9. 1913, št. 17, str. 32. 736 Südsteierische Post - časopis je izhajal dvakrat tedensko v Mariboru, in sicer med letoma 1881 in 1900. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm pridobljeno 28. 2. 2022. O časopisu gl. Petra Kramberger, „Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen“: Südsteirische Post (1881-1900), nemški časopis za slovenske interese (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015). 737 Gre za jamo, ki jo tudi imenujejo Parna, Spodnja Trbiška zijalka, Ustje. V skladu z označbami katastra jam gre za občasni izvir, bruhalnik in ne turistično jamo. Nahaja se pri naselju Podveža v občini Luče. V katastru je sicer podatek, da je bila odrita leta 1967. E-kataster jam, https:// www.katasterjam.si/Caves/Details/2932, pridobljeno 7. 11. 2022. 738 Luto V, »Aus den Sulzbacher Alpen«, Südsteirische Post, 29. 8. 1894, št. 69, str. 3–4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 148 7. 03. 2024 09:26:36 Celjska podružniCa (seCtion Cilli) 149 Sklep Ustanovitev Celjske podružnice v mestu ob Savinji je bila zaradi geografskega položaj in odličnega izhodišča do Kamniško-Savinjskih Alp pričakovana. Šte- vilčno je podružnica spadala med manjša društva v Celju, njeni člani pa so bili tako kot v drugih podružnicah DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru večinoma družbeno angažirani Neslovenci z visokimi položaji in funkcijami. Podružnica je v svojem delovanju sledila programu DuOeAV. Organizirala in izvajala je predavalne večere, s precej konkretnimi akcijami v vzpetem svetu pa napravila to območje dostopnejše in bolj priljubljeno. Prav pri urejanju in gradnji poti se je nemalokdaj srečala s slovensko SPD, ki je prav tako želela utrditi svoj položaj v tem območju. V ozadju vse večjih napetosti je zato ob srečanju obeh večkrat prišlo tudi do nacionalnih trenj. Na podlagi ohranjenih virov vidimo, da je podružnica precej intenzivno go- jila vodniško dejavnost, saj so bili njeni vodniki aktivni in znani daleč okoli. Razlog za sloves vodnikov in Celjske podružnice je bil tudi v raznovrstnih objavah pisane palete takratnega tiska. Slednje je gotovo odraz angažiranosti njenih članov, še zlasti vodilnega odbora podružnice. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 149 7. 03. 2024 09:26:36 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 150 7. 03. 2024 09:26:36 151 mariborska podružNica (sectioN marburg aN der drau) Družbenopolitične razmere na prelomu 19. in 20. stoletja v Mariboru Prebivalstvo Maribora je od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne naraščalo, najbolj se je povečalo v šestdesetih letih 19. stoletja. Razlog za to je bil tako v naravnem prirastu kot v migracijah. Štiri leta po ustanovitvi Mariborske podružnice DuOeAV, torej leta 1880, je po popisu prebivalstva iz istega leta v mestu živelo 17.628 ljudi, od tega 1.604 vojakov.739 Glede natančnega števila Nemcev in Slovencev v mestu pa so podatki sporni. Po letu 1848, ko je mesto dobilo več javnih ustanov in je v mesto prišla žele- znica, so se vanj preseljevali ljudje z vseh koncev Avstrije in se tam zaposlili kot uradniki ali uslužbenci Južne železnice. Bili so večinoma Nemci, ki so s seboj pripeljali družine in tako precej vplivali na nacionalno podobo mesta. Podatki o Nemcih, Slovencih ali drugih narodih v Mariboru in tudi drugod niso vero- dostojni oziroma natančni.740 739 Jerneja Ferlež, »Prebivalstvo Maribora 1848-1991,« Studia Historica Slovenica, 2 (2002), št. 1, str. str. 81–83. 740 Prav tam, str. 89–91. O tem gl. Matjaž Klemenčič, »Germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne: (referat na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru)«, Časopis za zgodovino in narodopisje, 1979, št. 1–2, 1979, str. 350–391. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 151 7. 03. 2024 09:26:36 152 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Če je Maribor v začetku 20. stoletja na eni strani doživljal razcvet v elektrifikaciji, ureditvi občinskih komunalnih podjetij in izgradnji novega mostu čez Dravo, je na drugi v mestu vladalo precej napeto vzdušje za prevlado med Slovenci in Nemci. V tem obdobju je bilo vodenje občinske uprave v rokah zadnjega župana avstrijske dobe Johanna Schmidererja.741 V Mariboru rojeni politik, ki je župa- novanje prevzel leta 1902, je v tej vlogi ostal do konca prve svetovne vojne in je leta 1919 to mesto prepustil slovenskim oblastnikom.742 Spori med nemško in slovensko identiteto so seveda obstajali že pred njegovim županovanjem. Tako se je mariborsko okrajno glavarstvo izreklo proti zahtevi slovenskega prebivalstva, da bi uvedli uporabo uradnih listov v slovenskem jeziku. Politična kriza je nastopila spomladi 1899, ko je zveza nemških nacio- nalističnih strank predstavila t. i. Binkoštni program, ki je predvideval reorga- nizacijo monarhije in zmanjšanje vpliva nenemških narodov v njem. Čeprav je program predvideval povečanje pravic Nemcev na Spodnjem Štajerskem, so bili Nemci skrajno razočarani. V njem so bile namreč za ta prostor navedene posebnosti, ki so jim Nemci ostro nasprotovali. Nemščina je na Zgornjem in Srednjem Štajerskem dobila status izključnega jezika notranje uprave in sod- stva, medtem ko na Spodnjem Štajerskem to ni veljalo. Spodnještajerci niso privolili, da bi lahko pod posebnimi pogoji, kadar je bila večina prebivalstva nenemške narodnosti, uporabljali tudi slovenščino.743 V času županovanja Johanna Schmidererja se je mesto posodabljalo744 in ukvarjalo s korupcijskimi aferami,745 ob tem pa sta se krepila protislovensko vzdušje in protislovenska politika. To je čutiti tudi še po volitvah leta 1912 in vse do začetka velike morije leta 1914.746 741 Johann Schmiderer (* 23. 6. 1848, Maribor; † 6. 11. 1925, Maribor), politik. Darko Friš, Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: mariborski župani: 1850–1945 (Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2018, str. 198, vse o tem županu na str. 198–231. 742 Gregor Jenuš, »Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!“: Johann Schmiderer - zadnji mariborski župan avstrijske dobe«, Studia Historica Slovenica, 17 (2017), št. 3, str. 902. 743 Gabriel Majcen, Kratka zgodovina Maribora (Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, cop. 2011), str. 91; Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 236, Matjaž Klemenčič, »Im Lichte der sprachlichen Slowenisch-und Deutschsprachige in der Süd – und Untersteiermark v letih 1830-1991«, Christian Stenner (ur.), Slowenische Steiermark: verdrängte Minderheit in Österreichs Südosten (Wien, Köln; Weimar: Böhlau, 1997), str. 71–83. 744 Nataša Podgoršek, »Zgodovina uprave v Mariboru 1750–1918. Občinske volitve v mestu Maribor 1861–1912«, Studia Historica Slovenica, 6 (2006), št. 2/3, str. 375. 745 Jenuš, »Ljubi Bog, kako varovati, česar ni…«, str. 905. 746 Prav tam, str. 910–912. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 152 7. 03. 2024 09:26:36 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 153 Športno življenje se je v Mariboru začelo razvijati v drugi polovici 19. stoletja, k čemur so botrovale politične spremembe. Ob koncu stoletja je bilo sodelovanje v društvih tesno povezano s političnim prepričanjem, zato je bilo za marsikaterega Slovenca nesprejemljivo sodelovati v društvih z izrazito proti- slovenskim duhom. Do leta 1918 je bilo v mestu ustanovljenih 25 društev, od tega je bilo kar 22 nemških in le tri slovenska.747 Ustanovitev podružnice Osrednje delo o zgodovini Mariborske podružnice je spominska knjižica, ki je izšla ob 15-letnici njenega obstoja748 (slika 28). Archiv Alpenverein v Innsbrucku ne hrani gradiva o Mariborski podružnici, zato smo se pri pisanju o življenju in delovanju podružnice oprli na zapise v Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins in periodičnem tisku, zlasti lokalnem Marburger Zeitung. Društvo DuOeAV na Štajerskem ni bilo neznano, saj se je v Graško podružni- co, ustanovljeno leta 1870, že kmalu vključilo tudi nekaj navdušenih štajerskih gorohodcev. Od samega začetka so bili njeni člani Alois Habianitsch, Josef Kokoschinegg, dr. Josef Schmiderer in dr. Johann Schmiderer. Ko se je član Graške podružnice, takratni sodni adjutant dr. Josef von Scheuchenstuel pre- selil v Maribor, je v mestu dal pobudo za ustanovitev samostojne podružnice društva DuOeAV.749 Tako je sredi marca leta 1876 lokalni Marburger Zeitung že vabil navdušene gorohodce obeh spolov, ki so se zanimali za »projekt« usta- novitve Mariborske podružnice, da se 18. marca ob osmi uri zvečer v jedilnici Kazine udeležijo ustanovnega sestanka (slika 29).750 747 Robert Obrul, »Športni Maribor do 1. svetovne vojne«, Studia Historica Slovenica, 3 (2003), št. 2/3, str. 405. 748 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a.D…. 749 Prav tam, str. 5-6. 750 »Für Alpenfreunde«, Marburger Zeitung, 15. 3. 1876, št. 31, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 153 7. 03. 2024 09:26:36 154 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 28: Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. Drau 1876-1901 (Graz: Im Verlage der Section Marburg a. D des D. und Oe. Alpenvereins, 1901, naslovnica) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 154 7. 03. 2024 09:26:37 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 155 Slika 29: Vabilo na ustanovni sestanek ( Marburger Zeitung, 15. 3. 1876, št. 31, nepaginirano) 5. maja je omenjeni časopis oznanil obstoj društva v Mariboru, ki so ga oblasti potrdile dan poprej. Iz novice izvemo, da je bila ustanovna seja 8. maja, v veliki dvorane tamkajšnje Kazine, ob 8. uri zvečer. Neimenovani avtor si je ob tem želel čim bolj množičnega članstva.751 17. maja je časopis objavil novico, da je zasedanje Mariborske podružnice dovolilo notranje ministrstvo,752 in dva dni pozneje je bil natisnjen daljši prispevek o podružnici. Neimenovani pisec je bil predvsem pozoren na njene cilje. Podružnica naj bi v skladu s programom DuOeAV »širila in poglabljala znanje o nemških Alpah ter lajšala dostopnost tega območja. Uresničevanje zastavljenih ciljev so želeli doseči s predavanji in družabnimi srečanji, z organizacijo vodniških storitev, gradnjo poti in zavetišč, izboljšanjem prevoznih sredstev in prenočišč, podporo podjetjem, ki so bila koristna za društvo, ter z ustanovitvijo knjižnice in zbirk. Od članov se je za uresničevanje teh ciljev pričakovalo, če že ne zahtevalo, aktivno sodelovanje po svojih najboljših močeh.«753 Kot vidimo, iz besedila veje izrazito velikonemška usmeritev društva, saj kot prostor delovanja podružnice vseskozi omenja nem- ški in ne avstrijski prostor. 751 »Alpenverein. Sektion Marburg«, Marburger Zeitung, 5. 5. 1876, št. 53, nepaginirano. 752 »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Marburger Zeitung, 17. 5. 1876, št. 58, nepa - ginirano. 753 »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Marburger Zeitung, 19. 5. 1876, št. 59, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 155 7. 03. 2024 09:26:37 156 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Na ustanovnem sestanku Mariborske podružnice je bilo prisotnih dvaj- set mož in še istega večera je bil izvoljen glavni odbor: dr. Josef Schmi- derer (predsednik), dr. Karl Wittermann (namestnik) ter Alois Quandest (tajnik). 15. maja je Mariborska podružnica z najavo centralnemu odboru DuOeAV postala njegova 56. članica,754 kar je obeležilo tudi uradno glasilo DuOeAV.755 29. maja je bilo v Kazini prvo zasedanje, na katerem je imel dr. Josef von Scheuchenstuel predavanje o vzponu na italijanski Monte Cristallo. Nekaj dni pozneje, 3. junija, pa je v okviru društva že bila organizirana dvodnevna tura na Obir.756 Mariborski društveniki so torej že takoj po ustanovitvi za- čeli z uresničevanjem programa društva DuOeAV: širiti znanje o alpskem prostoru in ga približati čim širši javnosti; gojiti in spodbujati gospodarsko blaginjo tamkajšnjih območjih, ki so bila širši javnosti doslej poznana le po »nevarnostih«.757 Zaradi geografskega položaja mesta, ki ga ni obdajal visoki vzpeti svet, pa je bilo vseeno pričakovati, da težišče delovanja po- družnice ne bodo dejavnosti v vzpetem svetu, ampak bolj na notranjem življenju društva. 754 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 6. 755 »Marburg a. d. Drau«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1876, št. 5, str. 186. 756 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 6. 757 Prav tam, str. 6. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 156 7. 03. 2024 09:26:37 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 157 Slika 30: Mariborska podružnica je bila leta 1890 vpisana pod številko 102 ( Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, str. 127) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 157 7. 03. 2024 09:26:37 158 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Vodstvo podružnice Seznam članov glavnega odbora je nastal na podlagi uradnega glasila društva in lokalnega Marburger Zeitung ter je priložen ob koncu dela podružnice (priloga 6). Imenik še zdaleč ni popoln, saj se je bilo večkrat potrebno opreti le na skope podatke iz uradnega glasila, kjer sta bila ob imenu podružnice navedena le ime njenega predsednika in število članov. Tudi lokalni časopis dve leti pred izbruhom vojne v prvih dveh mesecih tekočega leta ni objavil nobene novice o podružnici. Prav to vzbuja vzbuja pomisleke o njenem obstoju v tem času. Med člani vodstvenega odbora podružnice najdemo praktično zgolj nemška imena. Predsedniško funkcijo sta opravljala dr. Josef Schmiderer (1876–1879) in dr. Johann Schmiderer (1880–1919), namestniki predsednika pa so bili dr. Karl Wittermann (1876–1877), dr. Josef Ritter von Scheuchenstuel (1878–1879), prof. Franz Horak (1880–1886), Peter Resch (1887–1888), Gustav Scherbaum (1889–1895), prof. Vinzenz Bieber (1896–1900) in dr. Ferdinand Duchatsch (1901–1910).758 Seznam že na prvi pogled razkriva visoko izobraženost večine članov. Bili so predstavniki premožnejšega mariborskega meščanstva z uglednim družbenim položajem. Gustav Scherbaum je bil na primer lastnik prvega parnega mlina v mestu. Njegov oče Karl Scherbaum se je v zgodovino Maribora zapisal s tem, da je leta 1883 kot prvi v Sloveniji v svojem mlinu prižgal 36 električnih žar-nic.759 Dr. Ferdinand Duchatsch760 je bil odvetnik, državnozborski in deželnozbor- ski poslanec ter v obdobju 1883–1885 tudi mariborski župan. Kot so ugotavljali že sodobniki, je bil po rodu sicer Slovenec, a se je imel za Nemca. V prostem času se je ukvarjal z vinogradništvom, petjem, bil pa je tudi pesnik.761 Od leta 1901 je v podružnici imel vlogo namestnika predsednika in nato še zapisnikarja. Med člani glavnega odbora gre omeniti namestnika predsednika profesorja Vincenza Biberja, še zlasti pa Josefa Kokoschinegga, ki je bil blagajnik v po- družnici kar 20 let. Leta 1900 sta bila oba deležna javne zahvale za dolgotraj- no in intenzivno delo v Mariborski podružnici tudi v osrednjem glasilu dru- štva.762 V novici ob smrti Kokoschinegga je bila poleg prizadevanj pri ustanovitvi 758 Prav tam, str. 27. 759 Muzej narodne osvoboditve Maribor, http://mnom.si/sl-si/O-muzeju/Zgodovina, pridobljeno 10. 11. 2022. 760 Dr. Ferdinand Duchatsch (* 1. 2. 1835, Maribor; † 13. 12.1887, Gradec), pravnik, politik. Friš, Snovalci sodobnega mesta ob Dravi…, str. 128. 761 Prav tam, str. 130. 762 »Marburg a. D.«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 9, str. 115. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 158 7. 03. 2024 09:26:37 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 159 podružnice omenjena njegova zvestoba društvu.763 Kokoschinegg je pustil sledi v takratni mariborski družbi, saj je Društvo za olepševanje mesta Maribor in njegove okolice ( Verein zur Verschönerung der Stadt Marburg und ihrer Umgebung) leta 1882 na njegovo pobudo sklenilo povečati obstoječi mestni park.764 Poleg tega je skrbel za ureditev tako imenovane Kokoschineggove aleje ter spodbudil nakup Kalvarije.765 Slika 31: Johann Schmiderer na priložnostno izdani voščilnici Mariborske podružnice (SI PAM, Pokrajinski muzej Maribor, Zbirka fotografij in razglednic, signatura SI_PAM_1693_011_002_00001) Glavno pozornost gre nameniti predsedniku podružnice z najdaljšim stažem, dr. Johannu Schmidererju. Podružnico je vodil od leta 1880 do konca prve svetovne vojne, torej več kot 30 let. Njegova družina se je uvrščala med pre- možnejše meščanske družine, veleposestnike in lastnike hiš v Mariboru. Gi- mnazijo je obiskoval v rojstnem mestu ter se po maturi odločil za študij prava 763 »† Josef Kokoschinegg«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 2, str. 22. 764 Nina Hriberšek Vuk, »Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno«, Časopis za zgodovino in narodopisje, 2010, zv. 1–3, str. 78. 765 Prav tam, str. 81. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 159 7. 03. 2024 09:26:38 160 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine in nato še za študij na visoki kmetijski šoli v Hohenheimu. V začetku osemde- setih je vstopil v mestno politiko in bil leta 1884 izvoljen v mariborski okrajni zastop, v katerem je nasledil brata Josefa. Dolga leta je bil podžupan pri župa- nu Nagyju,766 ki ga je 2. aprila 1902 zamenjal. Ob zaprisegi županovanja 24. junija je obljubil, da bo varoval nemški značaj Maribora, kar je med Slovenci kajpak naletelo na neodobravanje. Čeprav Schmiderer ni bil velikonemški, je kot župan na čelu mesta in okrajnega zastopstva Maribora podpiral protislo- vensko politiko ter jo tudi brezobzirno izvajal. Kot že zapisano, je mesto v času njegovega županovanja doživljalo razcvet. Zgrajeni so bili tovarna mil, mestno kopališče na Dravi, mestna plinarna v Melju, povečalo se je tudi število šolskih stavb. Ob tem razvoju pa je bilo mesto vse pogosteje deležno konfliktov med nemško in slovensko identiteto.767 Schmiderer se je po odstavitvi leta 1919 posvečal delovanju nemških društev v mestu, tudi Mariborski podružnici. 20. oktobra 1919 pa je tudi prejel odlok o prenehanju njenega delovanja.768 Kot zanimivost še omenimo, da ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica hrani Roschnikov vodnik po Julijskih Alpah iz leta 1914 s podpisom Hansa Schmidererja. Dejstvo namreč je, da se je poleg te oblike ime mariborskega župana v nekaterih virih poslovenilo v Ivan.769 Podobno kot v drugih podružnicah DuOeAV na Slovenskem so bili člani glav- nega odbora aktivni v takratnem družabnem življenju v mestu. Omenimo učite- lja Josefa Jonascha,770 ki je bil hkrati tudi namestnik predsednika Tujskoprome- tnega društva. Društvo je nastalo leta 1888 na pobudo mariborskega Obrtnega združenja ( Gewerbeverein) z namenom, da bi privabili čim večje število »poto-valcev« v mesto. Tujskoprometno društvo naj bi skrbelo za promocijo Maribora in njegove okolice ter za prenočitvene možnosti. Izdajalo naj bi tudi turistične vodnike in zemljevide, postavljalo usmerjevalne table, prirejalo družabna sreča- nja in prireditve ter obenem pospeševalo dotok novih naseljencev. Zaradi zaple- tov pri zbiranju soglasij k statutu je bilo društvo uradno ustanovljeno šele leta 1891. Upravni odbor je sestavljalo devet članov, od katerih so po enega prispevali mestna občina, Olepševalno društvo ter Kazinsko društvo.771 766 Alexander Nagy (* 9. 2. 1834, Ptuj; † 9. 7. 1909, Maribor), politik. Friš, Snovalci sodobnega mesta ob Dravi…, str. 162. 767 Friš, Snovalci sodobnega mesta ob Dravi…, str. 198–231. 768 Prav tam, str. 229. 769 Boštjan Zajšek, »Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti - mariborski Nemci v letu 1918«, Studia Historica Slovenica, 19 (2019), št. 2, str. 419, opomba 1. 770 »Haushaltungschule«, Marburger Zeitung, 22. 7. 1888, št. 88, str. 6. 771 Vuk, »Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno«, str. 82. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 160 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 161 Članstvo podružnice772 1876 – 23 1877 – 33 1878 – 35 1879 – 33 1880 – 37 1881 – 42 1882 – 50 1883 – 56 1884 – 56 1885 – 45 1886 – 59 1887 – 71 1888 – 81 1889 – 74 1890 – 62 1891 – 63 1892 – 68 1893 – 68 1894 – 70 1895 – 74 1896 – 68 1897 – 69 1898 – 70 772 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 27. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 161 7. 03. 2024 09:26:38 162 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1899 – 70 1900 – 76 1901773 – 70 1902774 – 69 1903775 – 72 1904776 – 73 1905777 – 76 1906778 – 79 1907779 – 85 1908780 – 92 1909781 – 94 1910782 – 98 1911783 – 95 773 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 67. 774 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1902«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 7, str. 90. 775 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 67. 776 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1904«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1904, št. 6, str. 79. 777 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1905«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 6, str. 74. 778 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 5, str. 67. 779 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1907«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 7, str. 91. 780 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1908«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1908, št. 8, str. 115. 781 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alepnvereins 1909«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 6, str. 83. 782 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1910«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 7, str. 95. 783 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1911«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1911, št. 7, st. 93. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 162 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 163 1912784 – 99 1913785 – 95 1914786 – 91 1915787 – 94 1916788 – 81 1917789 – 74 1918790 – 72 Kot pri vseh številčnih podatkih, je tudi pri teh potrebna previdnost, saj so številke le približne. Za leto 1901 je denimo uradno glasilo objavilo 70 čla- nov Mariborske podružnice, v jubilejnem zborniku pa je na seznamu članov 76 oseb.791 Število članov podružnice se je gibalo od skromnih 23 leta 1876 do največ 95 leta 1913. Zanimivo je, da v prvem letu delovanja med 23 člani najdemo celo nekaj imen, ki bi lahko bila slovenska: Alois Habianitsch, Karl Pachner, Roman Pachner, Skube Anton, Roman Sonns, Karl Tschebull, prof. Franz Horak. Glede na to, da je šlo za nemško društvo, pa v nadaljnjem delo- vanju podružnice slovenskih imen ni bilo več pričakovati. 784 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1912«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 7, str. 103. 785 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1913«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 4, str. 117. 786 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1914«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1914, št. 7, str. 111. 787 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1915«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1915, št. 5, 6, str. 62. 788 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1916«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1916, št. 9, 10, str. 90. 789 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1917«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1917, št. 9, 10, str. 70. 790 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1918«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1918, št. 7, 8, str. 54. 791 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 27–30. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 163 7. 03. 2024 09:26:38 164 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Podobno kot v drugih podružnicah je bil poklicni spekter članov tudi tu ra- znovrsten. Med njimi je najti profesorje, inženirje,792 knjigovodjo, upravnika, okrožnega sodnika, višjega finančnega svetovalca in trgovce. Poklici članstva odražajo njihov ugodni gmotni položaj in posledično možnost za izvajanje prostočasne dejavnosti. Podobno kot pri Goriški in Primorski podružnici vidimo, da so tudi na Štajerskem člani prehajali iz ene podružnice v drugo. Tako je bilo med imeni Mariborske podružnice najti tudi imena iz Celja.793 Na seznamu članstva za leto 1901 sta tudi dve ženski imeni, in sicer Risa von Warton, označena kot soproga graškega inšpektorja, ter Hermine Grundner, ki je bila soproga višjega inženirja iz Celovca. Od 76 članov je bilo 10 oseb zaposlenih v šolstvu, pet zdravnikov in en lekarnar. Največ predstavnikov je bilo iz trgovskih vrst (11), člani pa so bili tudi lastniki mlinov, varilnic piva, različne vrste inšpektorji, inženirji in notarji, advokati itn. Med člani najdemo tudi grofa Alfonsa Zabea,794 lastnika gradu na Fali. Poleg Celovca in Celja (dr. Scheftlein) so v imeniku navedeni kraji članov: Gradec, Inns- bruck, Ljubljana, Darmstadt, Dunaj, Slovenska Bistrica.795 Leta 1896 se je v Mariborsko podružnico včlanila že omenjena gospa Risa von Warton iz In- nsbrucka.796 To sicer ni bilo nič posebnega, saj je bilo leta 1900 po podatkih osrednjega glasila društva od 76 članov 23 zunanjih.797 Glede na to, da statut društva DuOeAV omenja le častne člane ( Ehrenmitglieder),798 gre pri oznaki zunanji člani verjetno za osebe iz drugih krajev. Zgoraj omenjeni podatki na eni strani potrjujejo, da so bili člani podružnic DuOeAV v takratnem slo- venskem prostoru ne le »domači« predstavniki, temveč tudi iz krajev onkraj Karavank. Na drugi strani pa kažejo, da planinska društva niso bila več zgolj domena moških. Čeprav številke o članstvu niso povsem točne, pa v primerjavi z ostalimi podružnic DuOeAV v takratnem slovenskem prostoru dajo vtis, da je bila Mariborska med manjšimi. Že v letu ustanovitve je bila manjša od Kranjske 792 Prav tam , str. 7. 793 DuOeAV, Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1882, str. 24. 794 Alfons Zabeo (* 1. 6. 1864, Dunaj; † 3. 3. 1898, Padova), grof. Več o njem gl. Aleksander Veronik, »Grof Alfons Zabeo«, Časopsi za zgodovino in narodopisje, 77 (2006), št. 4, str. 46–90. 795 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 28–30. 796 »Jahresversammlung des Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 20. 12. 1896, št. 102, str. 4. 797 »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 9, str. 115. 798 Emmer, Verfassung und Verwaltung…, str. 5. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 164 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 165 podružnice, ki je v prvem letu obstoja štela 45–55 članov,799 leta 1912, ko je imela Kranjska podružnica 427 članov, pa jih je Mariborska imela slabih sto. V letu 1897 je imela v primerjavi z Goriško (71 članov) in Celjsko podružnico (64 članov) zgolj nekaj članov manj. Ker pa so podatki o članstvu precej rela- tivni, lahko mirno zapišemo, da je bila podružnica podobno velika kot sosednji Celjska in Goriška. V okviru društva DuOeAV Mariborska podružnica kljub temu ni sodila med najmanjše. Kot smo že videli so najmanjše podružnice leta 1897 imele le 8–12 članov,800 kar je precej manj od Mariborske podružnice, ki je tega leta štela 69 društvenikov. Nasprotno pa je bila Mariborska podružnica DuOeAV v primerjavi z dru- gimi društvi v mestu med manjšimi. Precej številčnejše je bilo tamkajšnje Olepševalno društvo, ki je po letu obstoja imelo 115 članov,801 v začetku leta 1913 pa že 601 in 221 podpornih.802 Tudi v primerjavi z dramskim dru- štvom je bila Mariborska podružnica precej manjša. Vanj se je namreč že med odmorom ustanovnega sestanka 14. avgusta 1909 vpisalo 56 članov,803 kar je toliko, kolikor jih je nemška podružnica imela po devetih letih delo- vanja. Mariborska podružnica je bila manjša tudi v primerjavi s Kazinskim društvom. Leta 1899 je bilo na primer vanjo vključenih 70 članov, Kazinsko društvo pa jih takrat štelo že dobrih 179.804 Še dve leti pozneje, ko je Mari- borska podružnica še vedno imela 70 članov, je v Kazinskem društvu število naraslo že na 257.805 799 Peternel, » Ljubiteljem kranjskih Alp! « , str. 75–76. 800 Gidl, Alpenverein, str. 85. 801 Hriberšek Vuk, »Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno«, str. 78. 802 Prav tam, str. 81. 803 Bruno Hartman, Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne (Maribor: Obzorje, 1996), str. 63. 804 »Hauptversammlung des Marburger Theater und Casino-Vereines«, Marburger Zeitung, 1. 2. 1902, št. 14, str. 3. 805 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 165 7. 03. 2024 09:26:38 166 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Dejavnosti podružnice Družabne aktivnosti V ospredju delovanja podružnice sta bili predvsem izvedba tur v vzpeti svet ter organizacija predavanj. Podružnični sestanki so bili v tamkajšnji Kazini806 in v 25 letih njenega obstoja se je zvrstilo 189 skupščin podružnice in 122 predavanj znanstvene ali turistične vsebine. Število predavanj na leto se je gibalo med 1 (leta 1883 in 1884) in 8 (leta 1900). Med predavatelji je najti večinoma čla- ne podružnice. Precej pogosto sta predavala dr. Josef Schmiderer in dr. Johann Schmiderer, profesorja Horak in Bieber ter Josef Kokoschinegg.807 Dr. Johann Schmiderer je predaval o obisku Ortlerskih Alp, Horak pa denimo o potresih in vulkanizmu.808 Med predavatelji najdemo še gorohodca Josefa Franza, ki je poročal o turi s svojim svakom v maju leta 1899 na ledeniku Stubai.809 Teme predavanj so bile večinoma povezane z vzpetim svetom Julijskih Alp, Dolomi- tov, predstavljeni so bili tudi vzponi v Pirenejih, kot tudi potovanja na Švedsko, v Rusijo in na severni tečaj.810 Na predavanja podružnice je vabil Mariburger Zeitung,811 ki je nato o njih tudi poročal.812 Običajno so se večeri končali v pri-jetnem vzdušju, veselih pesmih in pogovorih, in »kar nekaj časa je trajalo, da so se udeleženci iz vseh čudovitih krajev, ki so jih videli v slikah, vrnili domov«.813 Zasti po letu 1900 lahko krajše objave o letnih zasedanjih podružnice prav tako lahko zasledimo v osrednjem glasilu društva DuOeAV. Tako leta 1901 izvemo, da je podružnica v preteklem letu organizirala dva izleta, imela 11 zasedanj, osem predavalnih večerov in tri večere zabavnih vsebin.814 806 »Marburg (Alpenverein)«, Grazer Tagblatt, 6. 1. 1905, št. 6, str. 6. Gazer Tagblatt Organ der Deutschen Volkspartei für die Alpenländer – časopis, ki je izhajal v obdobju 1897–1919 v Gradcu. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm, pridobljeno 28. 6. 2023. 807 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D…, str. 18–22. 808 »Marburg a D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 3, str. 81. 809 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1900, št. 6, str. 4–5. 810 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 18–22. 811 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 5. 3. 1912, št. 28, str. 4; »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 4. 3. 1913, št. 27, str. 4; »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 31. 3. 1914, št. 35, str. 4. 812 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1900, št. 6, str. 5. 813 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 16. 1. 1902, št. 7, str. 5. 814 »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 4. 1. 1906, št. 2, str. 2. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 166 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 167 Podružnica je pošiljala svoje zastopnike na zasedanja generalne skupščine društva DuOeAV. Običajno se je teh zasedanj udeležil predsednik dr. Johann Schmi- derer, ki je o dogodku nato poročal na zasedanjih podružnice.815 Leta 1901 se je zasedanja generalne skupščine udeležilo kar pet predstavnikov iz Maribora.816 Čeprav Mariborska podružnica do leta 1894 ni izvajala samostojnih del v vzpetem svetu, je tam podpirala delovanje drugih podružnic.817 Vsako leto je organizirala različno število tur. Število se je gibalo med ena (leta 1880, leta 1885 in leta 1896) in devet (leta 1895). Društveniki so obiskovali bližnje Ju- lijske Alpe in Dolomite, podali pa so se tudi v oddaljenejše Pireneje in Visoke Tatre.818 Podružnica se je povezovala s sosednjimi podružnicami. Srečanja s Celjsko so bila že omenjena, povezovala pa se je tudi s sosednjo Graško. V za- četku septembra 1894 se je tako na povabilo slednje udeležila že omenjenega odprtje Grazer-Hütte 819 pod vrhom Preber v bližini Schladminga.820 Leta 1902 so društveniki v Mariboru uredili grob umrlemu kartografu in al- pinistu Franzu Keilu.821 Istega leta zasledimo tudi idejo o morebitni združitvi Celjske in Mariborske podružnice.822 Do tega sicer nikoli ni prišlo, a so se člani očitno zavedali, da bi bila združitev dveh sosednjih podružnic precej smisel-na. Nenazadnje verjetno tudi zato, ker je sosednja Celjska podružnica imela v vzpetem svetu v upravljanju tri koče, Mariborska pa nobene. Združitev bi posledično Mariborski omogočila delovanje tudi v vzpetem svetu. Ob 10-letnici obstoja podružnice je bilo v mestu še posebej slovesno. Kot poroča lokalni časopis, so bili na banketu, kjer je bilo »vse alpsko, hrana, še najbolj pa vina,« prisotni člani sosednje Celjske podružnice in drugi gostje. Predsednik Mariborske podružnice je v govoru pozdravil goste, se spomnil 815 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 18–22. 816 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 13. 2. 1902, št. 19, str. 3–4. 817 »Marburg a. Drau«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, zv. 25, str. 419. 818 DuOeAV, Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a. D …, str. 23–26. 819 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 2. 9. 1894, št. 70, str. 5. 820 Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at/grazerhuette/, pridobljeno 4. 11. 2022. 821 »Marburg a. Drau«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 63. Franz Keil (* 22. 6. 1822, Graslitz (Kraslice, Češka); † 10. 3. 1876, Maribor), kartograf, modelar reliefov gora, alpinist. Guido Müller, »Franz Keil. Ein Alpenforscher und Pionier der plastischen Gebirgsdarstellung (1822-1876)«, Mittheilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 1876, zv. 116, str. 287–310. 822 »Marburg a. Drau«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 63. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 167 7. 03. 2024 09:26:38 168 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine ustanoviteljev podružnice in izpostavil ogromen napredek, ki se je po zaslugi društva DuOeAV zgodil v alpskem svetu. Dr. Schmiderer je v nadaljevanju podrobneje opisal razvoj in delovanje podružnice v tem obdobju, v katerem je bilo organiziranih več kot 70 visokogorskih tur.823 10 let pozneje, ob 20-letnici obstoja podružnice (maja 1896), je bilo v mestu še bolj slovesno. Slavje, ki je trajalo dva dni, se je začelo s slovesno večerjo v mali jedilnici tamkajšnje Kazine. Udeležili so se ga predstavniki sosednjih podružnic, predstavniki tiska in predstavniki centralnega odbora društva DuOe- AV. Predsednik dr. Johann Schmiderer je bil predvsem s prisotnostjo slednjih zelo zadovoljen. Po predstavitvi 20-letnega delovanja podružnice je izpostavil nacionalni, še zlasti pa gospodarski vpliv Mariborske podružnice na okolico. Po njegovih besedah se bo vodstvo z zavestjo, »da deluje v dobro društva, v dobro gorskega sveta in v dobro prelepe domovine«824 tudi zmoglo spoprijeti z bodočimi nalogami. Predstavnik Graške podružnice je v govoru navedel ne- kaj uspehov Mariborske oziroma »sestrske podružnice« ( Schwestersection). Ob tem se je dobro zavedal, da je na Štajerskem v tej smeri treba še veliko storiti. Za zgled je navedel Švico, ki je na tem področju dosegla ogromno. Veliko sku- pnega je v delovanju na področju turistike videl v sosednji Koroški.825 Tako kot slavje, ki je trajalo dva dni, je tudi Marburger Zeitung o tem dogodku poročal v dveh delih. Drugi del je bil namenjen vsebini slavnostnega govorca Josefa Schmidererja. Kljub pomislekom ob ustanovitvi podružnice je ponosno in z navdušenjem gledal na rezultate njenega delovanja in predvsem na številno članstvo. Nazdravil je centralnemu vodstvu društva DuOeAV in nanj naslovil prošnjo, naj ne pozabi Štajerske. Aktualni predsednik podru- žnice je prebral čestitke drugih podružnic DuOeAV. Osebno sta Mariborski podružnici voščila predstavnik graške Akademske podružnice ter predsednik Celjske podružnice Lindauer, ki v govoru ni mogel zaobiti težav z SPD. Večer je popestrilo petje lokalnega zbora ( Männergesangverein). Po poročanju časopisa se je »zelo uspešno« slavje končalo pozno po polnoči. Naslednjega dne, v četrtek dopoldan so člani podružnice skupaj z gosti odšli na hrib sv. Urbana nad Mariborom, kjer je sledilo »popraznovanje v veselem razpoloženju«. Ob vrnitvi je v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev sledila degustacija vina v kleti enega izmed članov podružnice Kasparja Hausmaningerja, nato pa slovo in odhod gostov iz mesta.826 823 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 14. 4. 1886, št. 45, str. 3. 824 »Ein Jubelfeier der Marburger Section des deutschen und österr. Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 17. 5. 1896, št. 40, str. 4. 825 Prav tam. 826 Prav tam, str. 4–5. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 168 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 169 S Sllika 32: ika 3 R 1: ačun, R izdan v Hausmaning ačun izdan v H erje ausm vi kleti ( aninger Muzej nar jevi klet o i dne osv ( M obo uzejdit ve narodne osvoboditve Maribor, http://mnom.si/sl-si/Zbirke/predmet/id/290049 pridobljeno Maribor, http://mnom.si/sl-si/Zbirke/predmet/id/290049 pridobljeno 13. 2. 13. 2. 2023) 2023) Koče Kot smo videli, osrednje glasilo društva DuOeAV Mariborski podružnici ni namenilo veliko prostora, najbrž zato ker podružnica ni imela v upravljanju koč v visokem vzpetem svetu. Kljub temu ne gre pozabiti na njeno angažiranje pri dveh, še danes obstoječih objektih vzpetega sveta. Prvi je povezan z gradnjo Koroschitza-Hütte (Kocbekov dom na Korošici), ki jo je po požaru leta 1881 obnovila Graška podružnica, a je pri gradnji objekta je pomagala tudi Mari- borska podružnica DuOeAV.827 Drugi prispevek Mariborske podružnice je povezan s še danes precej prilju- bljeno točko v bližini mesta, Mariborsko kočo na Pohorju. Že leta 1896 je Kokoschinegg pozival k njeni gradnji, kar so društveniki navdušeno podprli. Sklenili so, da takoj začnejo s poizvedbami glede pogojev za gradnjo.828 Kon- kretnejšim akcijam nato sledimo šele v začetku 20. stoletja. Po poročanju 827 »Steiner Alpen«, DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus!, str. 225. 828 »Jahresversammlung des Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 20. 12. 1896, št. 102, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 169 7. 03. 2024 09:26:38 170 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Marburger Zeitung so stvarne priprave za gradnjo koče stekle konec leta 1911. Pobuda zanje je prišla iz vrst društva Männergesangverein. Društvo je namreč 29. julija tega leta izvedelo za nekega kmeta, ki je bil pripravljen ponuditi kos zemljišča ob razglednem stolpu na Pohorju ob cerkvici sv. Bolfenka, ki je bil v lasti Mariborske podružnice (slika 33).829 Slika 33: Stolp na Pohorju ( Kulturno medijski center Slovenije, podobe starega Maribora, https://homocumolat.com/2018/07/23/podobe-starega-maribora, pridobljeno 9. 11. 2022) Gre za stolp, ki ga je mariborski župan Dr. Othmar Reiser830 začel obnavljati že leta 1856.831 Stolp je bil na pobudo Mariborske podružnice in ob veliki podpori Mariborčanov slovesno odprt junija 1909. Dopoldanske slovesnosti se je udeležilo več sto obiskovalcev. Predsednik odbora za postavitev stolpa, Duchatsch, se je prvi povzpel na stolp in v govoru orisal zgodovinsko ozadje: »Številni obiskovalci slovesnosti so najboljša in najbolj pravilna potrditev za izpeljavo začrtanega projekta pokojnega Dr. Otmarja Reiserja, ki ga je Ma- riborska podružnica društva DuOeAV po predhodni razpravi 26. februarja 829 »Ein Schuzthaus am Bachern«, Marburger Zeitung, 22. 10. 1912, št. 127, str. 3–4. 830 Otmar Reiser (* 21. 8. 1792, Freiburg am Breisgau; † 15. 1. 1868, Maribor), politik. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi498125/, pridobljeno 9. 11. 2022. 831 »Die Eröffnung der Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 9. 9. 1913, št. 108, str. 2–3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 170 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 171 1907 z navdušenjem sprejela za svojega.« Tudi poznejši Schmidererjev go- vor je izzvenel v navdušenju nad društvom DuOeAV, sploh pa povezavo med avstrijskim in nemškim prostorom, ki sta v harmoniji in sožitju zvesta drug drugemu.832 Mesto, kjer naj bi stala bodoča Mariborska koča, je torej poleti 1911 obiska- lo več članov podružnice, ki so se z njeno lokacijo strinjali. Koča naj bi bila preprosta, obiskovalcem naj bi ponudila hrano, stroški zanjo pa naj bi znašali med 800 in 1000 K. Priprave so nato najprej potekale v okviru podružnice, a so se ob nadaljnjih prizadevanjih začele pojavljati še tudi ideje o ustanovitvi posebnega društva Der Deutsche Bergverein Marburger-Hütte, ki bi bil odgo- voren za gradnjo. Čeprav je iniciativo za gradnjo koče pozdravil predsednik Mariborske podružnice dr. Johann Schmiderer, ni želel sprejeti mesta pred- sednika v novonastalem društvu. Kljub strinjanju z gradnjo in imenom koče je bil mnenja, da je interes Mariborske podružnice DuOeAV bolj v visokem vzpetem svetu. Društvo Der Deutsche Bergverein Marburger-Hütte je bilo ustanovljeno v salo-nu Hotela Erzherzog Johann (slika 34) in je v začetku štelo 70 članov. Spod- bujalo naj bi planinske pohode zlasti na Pohorju, pridobljena finančna sredstva pa naj bi namenili organizaciji skupnih izletov in ekskurzij, za predavanja, knjižnico, zbirko zemljevidov, promocijo vozovnic in znižanje pristojbin za koče, gradnjo in vzdrževanje pomožnih koč, cestnih objektov, smerokazov itn. Ker je imelo društvo že ob ustanovitvi precejšnje število članov, je bilo mogoče zmanjšati stroške gradnje koče na približno 9000 K.833 Marbürger-Hütte so začeli graditi marca 1912,834 temeljni kamen pa so de- jansko postavili poleti.835 Skupni interes oziroma sodelovanje obeh društev, Mariborske podružnice in Der Deutsche Bergverein Marburger-Hütte, se je med drugim kazalo v enotni organizaciji pustnega rajanja 1. februarja 1893, katerega izkupiček je bil v celoti namenjen gradnji pohorskega objekta.836 832 »Eröffnung der Bachern-Warte«, Marburger Zeitung, 22. 6. 1909, št. 74, str. 3, in »Aussichtswarte der S. Marburg a. d. Drau«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alepenvereins, 1909, št. 11, str. 145. 833 »Ein Schuzthaus am Bachern«, Marburger Zeitung, 22. 10. 1912, št. 127, str. 3–4. 834 »Die Marburger Hütte am Bachern«, Marburger Zeitung, 22. 3. 1913, št. 35, 36, str. 5. 835 »Die Eröffnung der Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 9. 9. 1913, št. 108, str. 2–3. 836 »Bergfest bei der ‘Marburger Hütte’«, Marburger Zeitung, 4. 1. 1913, št. 2, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 171 7. 03. 2024 09:26:38 172 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Slika 34: Hotel Erzherzog Johann ( Kulturno medijski center Slovenije, podobe starega Maribora, https://homocumolat.com/2018/07/23/podobe-starega- maribora, pridobljeno 9. 11. 2022) Kot poroča lokalni časopis, je bilo slovesno odprtje Mariborske koče na sonč- no nedeljo v začetku septembra 1913. Lepo jutro je do koče privabilo številne prebivalce Maribora, da so se povzpeli do koče, v kateri poslej »niso bili več zgolj gostje, ampak so bili tam doma«. Praznovanje se je začelo ob enajstih dopoldan. Predsednik Mariborske podružnice dr. Johann Schmiderer je bil osrednji govornik, med obiskovalci pa so bili tudi predstavniki društva DuO- eAV. Po zahvali številnim podpornikom projekta je na kratko povzel zgodbo o zgodovini koče ter izpostavil njeno lego, ki »pohodnikom ponuja panoram- ski pogled na velik del naše Štajerske in privablja turiste od blizu in daleč«. Po njegovih besedah je bila ureditev tega razgledišča, četudi se ne nahaja v visokem vzpetem svetu, izključno rezultat nemških prizadevanj in aktivnosti. Koča naj bi bila vsem pohodnikom v veselje in prijazen kraj za sprostitev, osvežitev in daljši počitek. Besedo je imel še predstavnik delavcev, ki so gradili kočo. V njihovem imenu je izrazil željo, da bi bila koča vedno prostor veselja, zabave in lepih občutkov. Po slovesni predaji ključa so sledile čestitke s stra- ni predstavnikov društva DuOeAV.837 Odprtje Mariborske koče ni odmevalo samo v lokalnem časopisu, ampak je zanj izvedela denimo tudi bralna publika 837 »Die Eröffnung der Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 9. 9. 1913, št. 108, str. 2–3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 172 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 173 dunajskega časopisa Gebrigsfreund,838 kar je bila zagotovo dobra reklama za Pohorje. Omenjeno kočo, ki še danes stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m), je po 1. svetovni vojni 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922.839 Section Marburg an der Drau v tisku Zaradi majhnega števila objav v Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichi- schen Alpenvvereins so pri sestavljanju zgodbe o Mariborski podružnici po- membno vlogo imeli takratni časopisi. Na prvem mestu je bil lokalni Mar- burger Zeitung, ki ji je bil zelo naklonjen. Časopis je precej natančno spremljal podružnico, saj je ažurno vabil na njene letne seje,840 poročal o predavalnih večerih in, kot smo videli, obširno pisal ob njenih okroglih obletnicah. Tako ni pozabil niti 25-letnice, ko so se ponovno zbrali »prijatelji« iz Gradca in Celja. Ob tej priložnosti se je načrtovanega pohoda na Uršljo goro zaradi slabšega vremena udeležilo malo ljudi.841 Zanimanje lokalnega časopisa za Mariborsko podružnico je upadlo zlasti v letih tik pred prvo svetovno vojno, saj v prvih treh mesecih leta 1913 novic o njej pravzaprav ne najdemo.842 Drugi mariborski časopis, Südsteierische Post, je bil naklonjen slovenskim interesom, zato novic o Mariborski podružnici ni bilo pričakovati. Kljub temu na prelomu stoletja zasledimo članek, ki se je sicer ukvarjal z dejavnostjo Kranjske podružnice DuOeAV, precej kritičen pa je bil glede pisanja štajerske publicistike o delu tamkajšnjih podružnic DuOeAV. V primerjavi z drugimi tamkajšnjimi časopisi je omenjeni časopis zagovarjal diametralno nasprotno mnenje. Po pisanju neimenovanega avtorja so bili namreč uspehi delovanja vseh nemških podružnic na tem območju, torej Mariborske, Celjske in Gra- ške, precej manjši, kot poročajo številni časopisi. Edina podružnica, ki je na področju Savinjskih Alp kaj zgradila, je bila po njegovem mnenju Kranjska podružnica DuOeAV. V nadaljevanju še preberemo, da je delo SPD v veliki 838 »Marburgerhűtte im Bacherngebiete«, Gebirgsfreund, 10. 10. 1913, št. 10, str. 179. 839 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si/koce.php?pid=112, pridobljeno 8. 11. 2022. 840 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 17. 1. 1911, št. 7, str. 4. 841 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 13. 2. 1902, št. 19, str. 3–4. 842 V prvih treh mesecih leta 1913 v rubriki Marburger Nachrichten novic o njej ni bilo. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 173 7. 03. 2024 09:26:38 174 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine meri celo bolj koristilo nemškim poslovnežem kot Slovencem, o čemer poro- čata tako osrednje glasilo društva Mitteilungen kot Illustrierte Zeitung, ne pa lokalni časopis.843 Objave o Mariborski podružnici najdemo še v sosednjem Grazer Tagesblatt 844 in v že omenjenem dunajskem časopisu Gebirgsfreund. Slednje dokazuje, da je glas o delovanju Mariborske podružnice kljub njeni majhnosti segal prav do glavnega mesta monarhije. Spekter nemškega tiska, ki bi poročal o Mariborski podružnici, se seveda ne more primerjati s širino in raznovrstnostjo tiska, ki je poročal o Celjski. Ra- zloga za to sta vsaj dva. Prvi je gotovo v majhnosti Mariborske podružnice, drugi, morda pomembnejši, pa je območje njenega delovanja. V vzpetem svetu razen rahlih potez pri postavitvi koče na Korošici in pri gradnji koče na Po- horju podružnica ni pustila vidnejših sledi. Njeno delovanje je bilo usmerjeno predvsem v organizacijo družabnih dogodkov, realizacijo predavalnih večerov in izvedbo skupnih izletov. Sklep Mariborska podružnica je bila ustanovljena v mestu, kjer je nemštvo prežema- lo dobršen del takratnega družbenopolitičnega življenja. To se je zrcalilo tudi v vodstvu podružnice, kjer pravzaprav ni bilo slovenskih imen. Vodilni možje podružnice so spadali v premožnejši sloj mariborskega meščanstva in so moč- no vplivali na družbenopolitično dogajanje v mestu. Številčno društvo v relativno dolgem času delovanja ni preseglo 100 članov, kar je pomenilo, da je bila podružnica sicer med manjšimi v takratnem sloven- skem prostoru, ne pa med najmanjšimi v okviru celotnega društva. Težišče podružnične dejavnosti je bilo večinoma v organizaciji tur in preda- valnih večerov, kar je bogatilo notranje življenje društva in hkrati sooblikovalo takratno družbeno življenje v mestu. V tem oziru gre omeniti njene stike z drugimi podružnicami DuOeAV na Štajerskem. Njeno delovanje v vzpetem svetu je bilo povezano predvsem s pobudo pri gradnji koče na Korošici, pod- pirala pa je tudi postavitev še danes priljubljene Mariborske koče na Pohorju. 843 »Zur Thätigkeit der Section Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Südsteirische Post, 14. 3. 1900, št. 21, str. 2–3. 844 »Marburg (Alpenverein)«, Grazer Tagblatt, 6. 1. 1905, št. 6, str. 6. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 174 7. 03. 2024 09:26:38 Mariborska podružnica (section Marburg an der drau) 175 Čeprav podružnica v visokem vzpetem svetu današnjega slovenskega prostora ni pustila vidnejše dediščine, so sledi delovanja njenih članov še kako vidne v Mariboru in njegovi okolici. V mestu je namreč prav na pobudo vodilnih Ma- riborske podružnice prišlo do vrsto izboljšav, ki še vedno služijo prebivalcem današnje štajerske prestolnice. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 175 7. 03. 2024 09:26:38 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 176 7. 03. 2024 09:26:38 177 koČevska podružNica (sectioN gotschee) Kočevska podružnica se je na seznamu podružnic DuOeAV prvič poja- vila leta 1895,845 a njena ustanovitev je bila dejansko posebej omenjena v letnem poročilu društva za leto 1894.846 Pozneje se je podružnica v osrednjem glasilu pojavljala samo še na rednih letnih seznamih, kjer so bile navedene vse podružnice DuOeAV, sicer pa uradno glasilo o njej ni objavljalo posebnih novic. Prvi dve leti je podružnico vodil profesor Johann Satter.847 V Mariboru rojeni šolnik je, kot lahko preberemo v biografiji, zbiral kočevska ljudska rastlinska in živalska imena in se na splošno uveljavil v življenju kočevskih Nemcev.848 V letih 1897 in 1898 je bil predsednik podružnice dr. Friedrich Seemann,849 845 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895 št. 7, str. 86. 846 »Jahresbericht1893/1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 16, str. 196. 847 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895 št. 7, str. 86, in »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 848 Za podatek se iskreno zahvaljujem velikemu poznavalcu kočevske zgodovine gospodu Miha-elu Petroviču ml. Johann Satter (* 29. 9. 1857, Maribor; † 1. 12. 1900 ?), naravoslovni pisatelj, šolnik. Dolenjski biografski leksikon, https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/?bid=1865, pridobljeno 17. 8. 2023. 849 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 74. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 177 7. 03. 2024 09:26:38 178 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine o katerem nismo našli podrobnejših biografskih podatkov v razpoložljivih bi- ografijah. Skromni podatki o vodstvu podružnice iz Kočevja pa vendarle kaže- jo znane značilnosti vodstvenih odborov podružnic DuOeAV na Slovenskem: nemška imena in izobraženi predstavniki z družbenim ugledom. Članstvo podružnice 1895850 – 39 1896851 – 33 1897852 – 17 1898853 – 20 Kot vidimo, število članov Kočevske podružnice nikoli ni preseglo številke 40 in se je ves čas njenega obstoja zmanjševalo. Začetni zagnanosti ob ustanovi- tvi je sledilo očitno konstantno nazadovanje, ki je bilo verjetno posledica vse manjše aktivnosti članov, predvsem pa njenega vodstva. Prav tu gre iskati tudi morebitne razloge za pomanjkanje novic o podružnici. Kot smo lahko videli pri ostalih podružnicah, je imela konkretna angažiranost predsednika velik vpliv na njeno zunanjo prepoznavnost. Tudi bežen pregled takratnega tiska je pokazal, da je bilo Kočevje zanimivo pred- vsem zaradi divjih zveri,854 ekstremnih vremenskih pojavov855 in zaradi vse večje- ga vpliva slovenskega jezika,856 ne pa zaradi tamkajšnje podružnice alpenverein. 850 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895 št. 7, str. 86. 851 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 852 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 74. 853 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. 854 »Bären und Wölfe in Krain«, Innsbrucker Nachrichten, 28. 12. 1897, št. 296, str. 3. 855 »Laibach«, Volksblatt für Stadt und Land, 12. 8. 1897, št. 32, str. 2. Volksblatt für Stadt und Land je izhajal v obdobju 1870–1933, in sicer tedensko na Dunaju. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/spo_info.htm pridobljeno 28. 2. 2023. 856 »Mängel in kärtnerischen Reisehandbüchern«, Unterhaltungsblatt der Kärtner Zeitung, 29. 6. 1896, št. 172, str. 686. Kärtner Zeitung je izhajal v obdobju 1894–1938, in sicer najprej ob delavnikih, nato trikrat tedensko v Celovcu. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb. ac.at/info/spo_info.htm pridobljeno 28. 2. 2022. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 178 7. 03. 2024 09:26:39 KočevsKa podružnica (section Gotschee) 179 Glede virov v zvezi s Kočevsko podružnico DuOeAV morda omenimo, da je v hrambi innsbruškega arhiva korespondenca Kranjske podružnice s Kočevjem iz časa, ko tamkajšnja podružnica sicer ni bila več aktivna. Gre za začetek leta 1899 in kaže namero nekega ljubljanskega profesorja, označenega za nečlana DuOeAV, ki naj bi s predavanji o Kočevju kot turističnem cilju poleg reklame za to področje z zbranim denarjem od vstopnine sofinanciral gradnjo doma tamkajšnjim »študentom«, kot so v tistem času imenovali dijake.857 Pobuda s strani centralnega odbora DuOeAV ni bila sprejeta, pomisleke pa je ob tem imela tudi Kranjska podružnica.858 Kratek zapis o Kočevski podružnici DuOeAV lahko sklenemo z ugotovitvijo, da gre za številčno majhno podružnico, ki se je sicer želela angažirati v skladu s cilji društva, a večjih sledi v območju delovanja ni pustila. Ob tem se pojavlja in hkrati ostaja odprto vprašanje, zakaj so tamkajšnji ljubitelji vzpetega sveta raje ustanovili lastno podružnico in se niso želeli priključili Kranjski podružnici DuOeAV, ki je bila mnogo večja in v tistem času že tudi uveljavljena. 857 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.102_10 S. Krain Gottschee. 858 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 179 7. 03. 2024 09:26:39 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 180 7. 03. 2024 09:26:39 181 sloveNjegraška podružNica (sectioN WiNdischgraz) Slovenjegraška podružnica je bila na takratnem Slovenskem ustanovljena najpozneje, leta 1905.859 Na spletni strani innsbruškega arhiva je za leto ustanovitve sicer navedeno leto 1906,860 a glede na objavljeni prispevek v osrednjem glasilu društva bi si upali trditi, da je bila podružnica vendar- le ustanovljena leto prej. Podobno velja za konec njenega delovanja, ki je na omenjenih spletnih straneh datiran leto pozneje, torej leta 1909, a tega leta na skupnem seznamu podružnic, objavljenem v Mitteilungen, Slovenjegraška ni več omenjena.861 Iz osrednjega glasila lahko razberemo, da je bila podružnica ustanovljena 28. novembra na pobudo višjega inženirja Gayerja, Emila Strazovskega, inženirja Hohna, dr. Oplustila in inšpektorja Scheehela. V odbor so bili izvoljeni inže- nir Heinrich Hohn kot predsednik, ki je to funkcijo opravljal ves čas delovanja podružnice. Lekarnar Karl Rebul je bil v odboru zapisnikar, Emil Strazovsky je bil zadolžen za koče, inženir Heinrich Pototschnig je imel funkcijo blagajni- ka. Člani so bili: inženir Vinzenz Viertel, August Unger in Viktor Haucke.862 Več podatkov o članih odbora nam v razpoložljivih biografijah ni bilo na voljo. 859 »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 23, str. 282. 860 Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-win- dischgraz/, pridobljeno 14. 3. 2023. 861 »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins, 1909«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 6, str. 82–85. 862 »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 23, str. 282. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 181 7. 03. 2024 09:26:39 182 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Kljub temu lahko zapišemo, da je bila slika glavnega odbora Slovenjegraške podružnice podobna kot pri vseh ostalih podružnicah DuOeAV na Sloven- skem: v glavnem so jo sestavljali izobraženi člani, ki so v tamkajšnjem življenju imeli tudi ugleden družbeni položaj. Članstvo podružnice 1905863 – 33 1906864 – 41 1907865 – 34 1908866 – 26 Čeprav gre za kratko obdobje delovanja podružnice, je ob teh podatkih po- trebno opozoriti na nedoslednosti. Število članov Slovenjegraške podružnice je po poročanju osrednjega glasila društva leta 1906 naraslo s 26 na 45.867 V nasprotju s tem pa isti vir v novici o ustanovitvi podružnice v Slovenj Grad- cu navaja številko 33. Nadalje je leta 1906 na skupnem seznamu podružnic društva DuOeAV naveden podatek o 41 članih Slovenjegraške podružnice.868 Navkljub omenjenim razhajanjem lahko zapišemo, da je podružnica v Slovenj Gradcu višek članstva dosegla v drugem letu obstoja, potem pa počasi začela zamirati. Zadnje leto obstoja je imela 26 članov, kar pa je še vedno več, kot jih je bilo v zadnjem letu delovanja Kočevske podružnice. Glede na zbrane podatke o številu članov v vse podružnicah DuOeAV na Slovenskem bi lahko zapisali, da Slovenjegraška podružnica ni bila najmanjša podružnica DuOeAV na Slovenskem. To mesto je pripadlo Kočevski podružnici. 863 Prav tam. 864 »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 5, str. 68. 865 »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1907«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 7, str. 92. 866 »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins, 1908«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein 1908, št. 8, str. 116. 867 »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 4, str. 52. 868 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1906,« Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 5, str. 68, in »Jahresbericht 1905/1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 17, str. 207. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 182 7. 03. 2024 09:26:39 Slovenjegraška podružnica (Section WindiSchgraz) 183 Dejavnosti podružnice Leta 1906 je centrala društva DuOeAV Slovenjegraški podružnici odobrila 85 mark za nakup objekta na Uršlji gori. Subvencija je bila sicer nizka, če jo primerjamo z nakazili drugim takratnim podružnicam na Slovenskem: 1.312 mark Kranjski, 300 mark Celjski, 156,50 mark Primorski.869 Mariborska po- družnica tega leta od centrale društva ni dobila subvencije. Če je centrala dru- štva DuOeAV Slovenjegraški podružnici že kmalu po ustanovitvi namenila denar, je bil to verjetno znak, da je v njenem delovanju že videla potencial. Istega leta, tj. 1906, je podružnico dvakrat obiskala bližnja Graška podružnica,870 kar kaže na že večkrat omenjeno medsebojno povezanost podružnic. O letnem zasedanju podružnice 17. januarja 1907, v tamkajšnjem hotelu Post, nekaj več izvemo iz osrednjega mariborskega časopisa.871 Poleg glavne naloge, to je markiranje poti, je podružnica v preteklem letu organizirala štiri preda- valne večere. V vodstveni odbor so bila izvoljena praktično ista imena: predse- dnik inženir Heinrich Hohn, zapisnikar Karl Rebul, blagajnik inženir Hein- rich Pototschnig, za koče je bil pristojen Emil Strazovsky, člana pa sta bila inženirja Vinzenz Viertl in Adolf Orel. Kot je še zapisano v omenjeni objavi, je bil za leto 1907 predviden nakup koče na Uršlji gori.872 Površen pregled tiska z začetkov življenja podružnice iz Slovenj Gradca je po- kazal, da je bilo v primerjavi s Kočevjem mesto precejkrat predmet (različnih) novic. Ob tem ne gre le za bližnji Marburger Zeitung, ampak tudi za druge časopise z območja monarhije. Odmeven je bil denimo dvodnevni izlet na Uršljo goro na binkošti leta 1906, kamor sta bili povabljeni še Mariborska873 in Graška podružnica.874 Opazno zanimanje takratnega tiska za Slovenjegraško podružnico v prvih dveh letih obstoja je v naslednjih letih precej upadlo. Slo- venj Gradec se je v novicah zlasti mariborskega časopisa poslej sicer pojavljal kar pogosto, a ne v zvezi s tamkajšnjo podružnico DuOeAV. Podoben vtis je nastal tudi pri površnem pregledu graškega tiska. 869 »Kassenbericht für das Jahr 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 2, str. 26. 870 »Graz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 2, str. 28. 871 »Windischgraz«, Marburger Zeitung, 22. 1. 1907, št. 10, str. 3. 872 »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 4, str. 52. 873 »Ausflug auf den Ursulaberg«, Marburger Zeitung, 26. 5. 1906, št. 63, str. 4. 874 »Ausflug auf den Ursulaberg«, Grazer Volksblatt, 31. 5. 1906, št. 345, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 183 7. 03. 2024 09:26:39 184 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Čeprav je bila Slovenjegraška podružnica aktivna le štiri leta in virov o njenem delovanju ni prav veliko, lahko vendarle zapišemo, da je imela vse značilnosti večjih podružnic. To ne velja zgolj za poklicno strukturo njenega vodstvenega odbora, v katerem so bili večinoma ugledni in izobraženi Neslovenci. Podru- žnica s sedežem v Slovenj Gradcu je kljub kratki življenjski epizodi zvesto sledila ciljem društva DuOeAV, saj je bilo njeno delovanje usmerjeno tako v bogatenje društvenega notranjega življenja in mestnega dogajanja, kot tudi bližnjega vzpetega sveta. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 184 7. 03. 2024 09:26:39 185 zatoN podružNic društva duoeav Na sloveNskem Politične razmere v prostoru delovanja podružnic DuOeAV so se po koncu prve svetovne vojne precej spremenile. Velik del območja je po- stal del druge države: najprej Države Slovencev, Hrvatov in Srbov,875 1. decembra 1918 z združitvijo Države SHS in Kraljevine Srbije pa del Kralje- vine Srbov, Hrvatov in Slovencev.876 Povezave s Trstom so se prekinile, saj je mesto postalo del italijanske države.877 Delovanje društva DuOeAV je tako kot ostala nemška društva v takratnem slovenskem prostoru najprej prizadela uredba nove vlade, ki je prevzela nad- zor nad vsem premičnim in nepremičnim premoženjem podjetij, združenj in društev, ki svojega sedeža niso imeli pod njeno jurisdikcijo. Uredba o nadzoru nad podjetji in nepremičninami ( Verordnung der Nationalregelung der SHA Zl. 232 über die Aufsicht über die Unternehmen und Liegenschaften) je v 15 točkah natančno določala prihodnost »tujega« premoženja. Njegovo usodo je zape- čatil že njen prvi člen, zoper katerega pritožba ni bila mogoča: »Slovenska 875 Več o tem gl. Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana: Modrijan, 1998). 876 Več o tem gl. Andrej Rahten (et al.), Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev = Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes (Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2011). 877 Več o tem gl. Stane Granda, »Trst v prehodu izpod Avstroogrske v Italijo«, Ukmarjev simpozij v Rimu (Celje: Celjska Mohorjeva družba; v Rimu: Slovenska teološka akademija; v Ljubljani: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, 2006), str. 61–79. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 185 7. 03. 2024 09:26:39 186 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine deželna vlada lahko nadzoruje vsako podjetje ali podružnico podjetja na ob- močju SHS, katerega celotni dohodek ali del dohodka se steka v tujino ali za katerega obstajajo razlogi za sum, da se v območju SHS namerava na kakr- šenkoli način izogniti obdavčitvi.«878 14. člen omenjene uredbe je vse organi- zacije, združenja itn. (torej tudi podružnice DuOeAV) opozarjal, da morajo na podlagi odredbe deželne vlade, ki je bila prevedena (slika 35), prenesti svoj sedež iz tujine v Ljubljano.879 24. maja 1919 je sklep deželne vlade (Oddelek za trgovino in obrt) določil, »da se vsa imetja društva ˈDeutscher Oesterreichischer Alpenvereinˈ v območju Slovenije stavi pod posebno nadzorstvo in sekvester. Sekvestrom se imenuje g. Makso Hrovatin, tiskar v Ljubljani, kateremu je naročeno, da ima takoj popisati sekvestrirano imetje in popis z okroglo cenitvijo vrednosti semkaj doposlati.«880 Omenjeni tiskar je bil tudi sicer upravitelj vseh ostalih nemških planinskih dru- štev v Sloveniji med letoma 1918–1919 in je izvršil njihove likvidacije v prid SPD.881 O »golem ropu«, kot je zaplembo premoženja nemškega društva ime- noval Ludwig Jahne, je poročalo tudi osrednje glasilo društva. Po njegovem je »nesramni rop nekaj povsem tipičnega za južnoslovansko vlado«, ki ji tudi ni bilo mar za protest nemškega društva zoper to sekvestracijo.882 Primorska podružnica, katere sedež je po veliki moriji pripadel drugi državi, je prenehala z delovanjem leta 1920, čeprav je že leto prej svoj sedež iz Tr- sta preselila na Dunaj.883 Kranjska podružnica je doživela enako usodo kot vsa nemška društva na Slovenskem.884 O zadnjih letih Mariborske in Celjske po- družnice smo poskušali izvedeti iz časopisov Deutsche Wacht, ki se je sredi leta 1919 preimenoval v Cillier Zeitung, in Marburger Zeitung. Kljub nepopolne-mu885 pregledu omenjenih časopisov imamo občutek, da zadnja leta pred vojno delovanje podružnic ni bilo tako intenzivno. Razen redkih vabil na predavanja o Mariborski podružnici ni bilo novic in tudi v prvih treh mesecih vseh vojnih let 878 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi. 879 Prav tam. 880 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (24. 5. 1919). 881 Makso Hrovatin (* 19. 7. 1883, Sodražica; † 27. 9. 1967, Ljubljana), tiskar, sekvester. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi241013, pridobljeno 20. 5. 2022. 882 »Die Verluste des Alpenvereins im Südostalpen- und Karstgebiet«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvreins, 1919, št. 15, 16, str. 97–98. 883 »S. Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvreins, 1919, št. 17, 18, str. 112. 884 O usodi Kranjske podružnice gl. Peternel, » Ljubiteljem kranjskih Alp!«, str. 83–94. 885 Med letoma 1913 in 1919 so bili pregledani prvi trije meseci obeh časopisov. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 186 7. 03. 2024 09:26:39 Zaton podružnic društva duoeav na SlovenSkem 187 Slika 35: Uredba narodne vlade – prevod prve strani (A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi) Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 187 7. 03. 2024 09:26:40 188 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine objav o njej pravzaprav ni.886 Nasprotno pa je bilo precej dejavno Der Deutsche Bergverein Marburger-Hütte, ki ga je leta 1914 vodil Josef Mostböck. Med vodilnimi omenjenega društva so poleg treh neimenovanih članov bili: namestnik Gervat Makotter, prvi zapisnikar Hans Sachs, drugi zapisnikar Roman Schu- ster, blagajnik Josef Peteln, za koče je skrbel Hermann Martin.887 Društvo je v tamkajšnjem gledališču prirejalo predavanja z diapozitivi ( Lichtbilderabende),888 predavatelji pa so prihajali iz območja onkraj takratnega slovenskega prostora.889 Poleg tega je društvo tudi v času vojne imelo letna zasedanja.890 Čeprav je Marburger Zeitung sredi junija objavil vest o razpustitvi nemških društev v mestu,891 junijske številke konkretne novice o razpustu Mariborske podružnice DuOeAV niso objavile. Nasprotno pa je iz omenjenega časopisa razvidna usoda Mariborske koče na Pohorju. Vodstvo društva Der Deutsche Bergverein Marburger-Hütte je namreč junija leta 1919 objavilo nekoliko dalj- ši prispevek, s katerim je obveščalo, da je koča »pred kratkim prešla v roke vlade SHS«. V nadaljevanju zapisa sta bila izpostavljen problem smerokazov in nacionalna tematika. Čeprav je bilo odrejeno, da morajo biti vsi napisi in smerokazi v slovenščini, so na zahtevo vodstva nemškega društva to odredbo spremenili in so bili poslej dovoljeni napisi v obeh jezikih. Prav tako je bilo sklenjeno, da izletniki »slovanske« narodnosti smejo svobodno izražati nacio- nalno pripadnost. Strogo prepovedano je bilo petje narodnih pesmi in prire- janje govorov s provokativno vsebino, saj bi sicer prišlo do takojšnjega zaprtja koče. »Na to opozarjamo vse člane društva in druge obiskovalce koče s prošnjo, naj se teh predpisov brez izjeme držijo, da bi se izognili ne le nepotrebnim posledicam, temveč tudi najhujši škodi za društvo.«892 Podobni občutki kot pri delovanju Mariborske podružnice so v obdobju pred prvo svetovno vojno nastali ob pregledu celjskega nemškega časopisa. V tem 886 »Das Logartalhaus«, Marburger Zeitung, 30. 3. 1916, št. 73, str. 3. 887 »Der Deutsche Bergverein Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 24. 1. 1914, št. 7, str. 5. 888 »Lichtbilderbend des Bergvereins«, Marburger Zeitung, 29. 1. 1914, št. 9, str. 5; »Lichtbilderabend des Deutschen Bergvereins«, Marburger Zeitung, 7. 2. 1914, št. 13, str. 4; »Alpenverein« , Marburger Zeitung, 27. 1. 1914, št. 8, str. 4; »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 3. 3. 1914, št. 3, str. 5; »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 31. 3. 1914, št. 35, str. 4. 889 »Alpiner Lichtbildervortrag im Theater«, Marburger Zeitung, 21. 3. 1914, št. 31, str. 4. 890 »Der deutsche Bergverein ‚Marburger Hütte‘«, Marburger Zeitung, 11. 3. 1915. št. 57, str. 3; »Deutscher Bergverein«, Marburger Zeitung, 12. 3. 1917, št. 58, str. 2. 891 »Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 17. 6. 1919, št. 131, str. 3; »Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 24. 6. 1919, št. 136, str. 3; »Weitere Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 1. 7. 1919, št. 142, str. 3. 892 »Die Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 14. 6. 1919, št. 129, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 188 7. 03. 2024 09:26:40 Zaton podružnic društva duoeav na SlovenSkem 189 času je bilo v njem najti predvsem podružnična vabila na predavanja.893 Za- nimiva je bila objava o prispeli pošiljki Alpenvereinszeitschriften. Publikacijo je bilo mogoče kupiti pri blagajniku Georgu Skobernetu (Hauptplatz 1), oddaljeni člani pa so jo lahko prejeli po pošti.894 V času vojne omenimo le še novico o Logar-Haus iz leta 1916. Časopis je obveščal, da bo zaradi sprememb oskrbnika koča do 1. maja zaprta.895 Podobno kot v Mariboru tudi v Celju junijske številke tamkajšnjega časopisa niso prinesle konkretnega konca Celjske podružnice DuOeAV. V njem lahko o razpustitvi nemških društev najdemo le ponatis že omenjene novice iz mariborskega časopisa.896 Za konec samo še spomnimo na kratko oživitev obeh štajerskih društev, ki jo je prinesla nemška okupacija Celja in Maribora leta 1941. Kljub tej kratki epi- zodi ponovne obuditve DuOeAV na Slovenskem lahko zapišemo, da je usodo nemškega alpenvereina pri nas v veliki meril zapečatil začetek prve svetovne vojne. 893 »Sektion Cilli des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 28. 1. 1914, št. 3, str. 4. 894 »Zweigverein Cilli des D. u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 17. 2. 1915, št. 14, str. 4. 895 »Vom Logarthalhause«, Deutsche Wacht, 29. 3. 1916, št. 5, str. 4. 896 »Weitere Vereinsauflösungen«, Cillier Zeitung, 28. 6. 1919, št. 7, str. 5. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 189 7. 03. 2024 09:26:40 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 190 7. 03. 2024 09:26:40 191 zakljuČek Delovanje Nemškega in avstrijskega društva je na Slovenskem pustilo izjemno velik, a danes ne toliko znan pečat. Aktivnosti vseh podru- žnic DuOeAV na Slovenskem so bile brez izjeme usmerjene v ure- sničevanje temeljnih ciljev društva, to je približati vzpeti svet čim širši množici ljudi. Kje v praksi je bilo tudi resnično težišče njihovega delovanja, pa so v veliki meri pogojevali geografski pogoji. Kranjska podružnica je na primer zaradi ugodnega geografskega položaja delovala enakovredno na vseh podro- čjih. Razvijala je tako notranje življenje društva kot konkretno delo na terenu, v Alpah. Težišče delovanja številčno najmočnejše podružnice na Slovenskem, Primorske podružnice, je bilo zlasti na področju podzemnih jam kraškega sve- ta. Kljub temu ni pozabila na vzpeti svet in je zlasti po prenehanju delovanja Goriške podružnice pozorno skrbela za poti in kočo na območju Kanina. Or- ganizirala je številne predavalne večere, njeni člani pa so tudi precej aktivno nastopali v javnem življenju takratnega Trsta. Kratko delovanje Goriške po- družnice je prav tako pustilo sledi v vzpetem svetu, čeravno sedanja koča na Kaninu ne stoji več na mestu, kjer je podružnica zgradila svojo. Kratkost nje- nega obstoja še zdaleč ni bila sorazmerna z aktivnostmi, ki so razvijale njeno notranje življenje. Celjska podružnica je imela precej več delovnega območja v vzpetem svetu, zato je poleg razvijanja notranjega življenja izrazito delovala tudi na terenu. Dobrobiti njenih poti in koč v Kamniško-Savinjskih Alpah sodobni gorohodci uživamo še danes. Precej drugače je bilo s sosednjo Mari- borsko podružnico, ki je zaradi geografske lege skrbela predvsem za notranje življenje društva, organizirala izlete s sosednjimi podružnicami DuOeAV in skrbela za predavalne večere. Čeprav ni delovala v visokem vzpetem svetu, ne gre pozabiti njenih prizadevanj na območju Pohorja. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 191 7. 03. 2024 09:26:40 192 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Predstavljeni podatki o članstvu posameznih podružnic na Slovenskem kljub nepopolnosti kažejo, da so razen Primorske in morda Kranjske podružnice vse ostale v okviru društva DuOeAV sodile med manjše, a ne med najmanjše podružnice. To nenazadnje velja tudi za sicer najmanjšo podružnico DuOeAV na Slovenskem, Kočevsko podružnico. Pri pisanju o podružnicah DuOeAV na Slovenskem je opaziti še dvoje dejstev, ki sta izstopali in si zaslužita mesto v zaključni besedi. Prvo se nanaša na usta- novitev Primorske podružnice, ki je pravzaprav nastala mesec pred ustanovitvijo društva DuOeAV in je bil njen prvotni cilj priključitev k takratnemu DAV. Po nastanku DuOeAV je avtomatično sledila priključitev k »novemu« društvu. Druga posebnost se nanašana na člane vodstvenega odbora Celjske podružni- ce, med katerimi je bila tudi ženska. To dejstvo je bilo v okviru obravnavanih podružnic izjema, hkrati pa dokaz za vso večjo vlogo žensk na tem področju. Listanje tiska v času delovanja podružnic DuOeAV na Slovenskem daje vtis, da so bile podružnice, tako kot društvo DuOeAV, zanimive predvsem za nem- ške časopise. Njihov spekter je bil izrazito pisan in je segal ne le daleč v no- tranjost monarhije, temveč je presegel meje današnjega skupnega evropskega prostora. Nemški alpenverein je bil v slovenskem zgodovinopisju doslej po krivici spregledan in ob tem lahko navedemo vsaj dva razloga, zaradi katerih smo nanj lahko pozorni. Delovanje osmih podružnic društva DuOeAV v prostoru, kjer so bivali Slovenci, ni zaznamovalo samo njegovega vzpetega sveta. Zlasti v mestih, kjer so bili sedeži podružnic, je društvo močno vplivalo oziroma soo- blikovalo družbeno življenje druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Z or- ganizacijo predavanj, na katerih so nastopale znane osebnosti tudi izven meja monarhije, pa se je takratni slovenski prostor odpiral navzven in posredno privabljal gorohodce iz precej oddaljenih krajev. Pregled virov do prve svetovne vojne daje občutek, da je bil, kljub vse večjim nacionalnim razprtijam, primarni cilj društva DuOeAV vendarle alpska stvar. Prizadevanja društva so pod okriljem nemških interesov in končno tudi kapi- tala do začetka velike morije bila oziroma vsaj poskušala biti usmerjena pred- vsem v odkrivanje in propagiranje alpskega sveta. Vse očitnejši nacionalizmi so v društvu precej dolgo ostali prezrti, saj je bil do naravnih lepot upravičen vsak, ne glede na poreklo. Ob vse hujših nacionalnih ostrenjih nato DuOeAV sčasoma ni (z)moglo več ostati neopredeljeno in se je izrazito postavilo na velikonemško stran. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 192 7. 03. 2024 09:26:40 Zaključek 193 Navkljub vsemu ostaja dejstvo, da so sledi delovanja društva DuOeAV v da- našnjem slovenskem vzpetem svetu še vedno vidne. Pri tem ne gre zgolj za številne gorske poti, po katerih hodijo sodobni gorohodci, koče, smerokaze, vodniško tradicijo itn. Gre tudi za današnje slovensko dojemanje gora in za- vedanje, da je planinstvo danes del slovenske narodne identitete in tako rekoč slovenski nacionalni šport. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 193 7. 03. 2024 09:26:40 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 194 7. 03. 2024 09:26:40 195 zusammeNFassuNg Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein (DuOeAV) hat in den von Slowenen besiedelten Gebieten im Zeitraum 1874–1919 eine tiefe Spur hinterlassen. Die in ihm organisierten Sectionen, die nicht nur innerhalb der heutigen Landesgrenzen wirkten, sondern auch weit über sie hinaus, verfolgten sehr lange nur den Zweck, für den sie gegründet worden waren und ignorierten die sich immer deutlicher abzeichnenden politischen Strömungen. Die Sectionen folgten den grundlegenden Leitlinien des Vereins, also die Ken-ntnisse der Alpen, zu verbreiten und zu erweitern, die Liebe zur Bergwelt zu fördern und ihre Bereisung zu erleichtern. Allerdings zwangen die gesell- schaftlichen Prozesse und die wachsenden nationalen Gegensätze am Ende des 19. Jahrhunderts zwangen den Verein, letztlich doch politische Entschei- dungen zu treffen. So lassen sich bereits nach dem Ende des Ersten Weltkrie- ges Abweichungen vom ursprünglichen Vereinszweck feststellen. Besonders ausgeprägt war diese Entwicklung jedoch nach dem Anschluss Österreichs an das Deutsche Reich. Ein einschneidendes Ereignis im Vereinsleben, das nicht nur eine eindeutige nationalsozialistische Orientierung mit sich brachte, son- dern bereits den Anfang vom Ende des Vereins bedeutete. Der Zusammen- bruch des Dritten Reiches bedeutete schließlich auch den Zusammenbruch des Vereins als solcher. Die Tätigkeiten aller Sectionen in den mit Slowenen besiedelten Gebieten wurden jedoch schon mit dem Ausbruch des Ersten Weltkriegs eingestellt. Das offizielle Ende der meisten Section en im erwähn-ten Raum erfolgte jedoch erst 1919. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 195 7. 03. 2024 09:26:40 196 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Der DuOeAV hatte bis zum Ersten Weltkrieg acht Sectionen im sloweni- schen Siedlungsgebiet. Da die Geschichte der Section Krain schon an anderer Stelle analysiert wurde, befasst sich die vorliegende Studie in groben Zügen hauptsächlich besonders mit den Sectionen: Küstenland, Section Görz, Section Cilli und Section Marburg an der Drau. Die Sectionen Gotschee und Windischgraz werden nur kurz erwähnt, da sie nicht lange aktiv waren und über sie fast keine historischen Quellen existieren. Anhand der Mitgliederzahlen der einzelnen Sectionen, für die die vorliegende Studie keinen Anspruch auf Vollständigkeit erhebt, lässt sich feststellen, dass mit Ausnahme der Section Küstenland die anderen kleiner, doch innerhalb des DuOeAV nicht die kleinsten waren. Die Aktivitäten aller oben genannten Sectionen richteten sich auf die am grund legenden Vereinszweck aus. Wo der tatsächliche Schwerpunkt ihrer Aktivitäten lag, bestimmte jedoch auch die jeweiligen geografischen Gege- benheiten. Im Gegensatz dazu war die Section Krain aufgrund ihrer günstigen Lage in allen Bereichen gleichermaßen tätig. Die Section Küstenland, mit dem Sitz in Triest, war, als die zahlenmäßig stärkste Section im damaligen slowenischen Raum, besonders im Bereich der unterirdischen Karsthöhlen aktiv. Dennoch vernachlässigte die Section auch die Hochgebirgswelt nicht und übernahm, nachdem die Section Görz ihre Tätigkeit eingestellt hatte, kurzer-hand die Hütte auf dem Berg Kanin. Zudem organisierte die Section Küsten- land zahlreiche Vortragsabende und ihre Mitglieder waren auch im damaligen öffentlichen Leben von Triest recht aktiv. Trotz ihres kurzen Bestehens hat die Section Görz in den Alpen ihre Spu- ren hinterlassen, auch wenn die heutige Hütte auf dem Kanin nicht mehr an derselben Stelle steht, an der sie von der Section ursprünglich erbaut wurde. Es wurden auch zahlreichen Aktivitäten festgestellt, die das Vereinsleben bereicherten. Die Section Cilli hingegen verfügte über einen deutlichen größeren Wirkungs-raum in der Alpenregion und war daher nicht nur sectionsintern, sondern auch konkret vor Ort sehr aktiv. Der Bau von Wegen und Hütten in den Steiner-Alpen hinterließ Spuren, an denen sich moderne Bergsteiger noch heute erfreuen. Ganz anders als beispielsweise die Section Marburg an der Drau, die sich auf Grund ihrer geografischen Lage vor allem um ihr internes Vereinsleben kümmerte. Auch wenn sie hauptsächlich Vortragsabende veran-staltete, und oft zusammen mit benachbarten DuOeAV -Sectionen, Ausflügen unternahm, sollte ihr Einsatz im Pohorje-Gebiet nicht vergessen werden. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 196 7. 03. 2024 09:26:40 Zusammenfassung 197 Außerdem wurde auch das damalige öffentliche Leben in der Stadt Marburg an der Drau durch die Tätigkeiten des Sektionsvorstandes deutlich geprägt. Trotz zahlreicher Aktionen im Alpengebiet vernachlässigten keine der DuOe- AV- Sectionen den kulturellen und wissenschaftlichen Bereich. So dienten die von ihnen organisierten Abendveranstaltungen bei weitem mehr als nur der Geselligkeit und boten fachliche, wissenschaftliche und nicht nur auf die Berge bezogene Vorträge von Referenten, die auch außerhalb des damaligen Slowenien bekannt waren. Im Schlusswort sollten zu den in der vorliegenden Studie analysierten Sec- tionen noch zwei weitere Besonderheiten hervorgehoben werden. Die erste betrifft die Gründung der Section Küstenland, die bereits einen Monat vor dem DuOeAV gegründet wurde und ursprünglich dem damaligen Deutschen Verein (DAV) angeschlossen war. Nach der Gründung des DuOeAV erfolgte der Anschluss an den »neuen« Verein automatisch. Die zweite betrifft die Mitglieder des Vorstandes der Section Cilli, zu denen auch eine Frau gehörte, was in den Sectionen des damaligen slowenischen Gebietes einerseits eine Ausnahme war und andererseits die wachsende Rolle der Frauen in der Bergwelt unterstreicht. Der Hauptzweck der Studie besteht zwar darin, die Sectionen des DuOeAV in von Slowenen besiedelten Gebieten vorzustellen. Die Studie sollte aber auch als Ausgangspunkt für weitere Forschungen dienen, da sich noch reichlich unrecherchiertes Material im Innsbrucker Archiv befindet und zudem eine breite und bunte Palette von ungelesenen Zeitungsquellen aus der Zeit der Sectionen existiert. Der DuOeAV war in der slowenischen Geschichtsschreibung bisher kaum Gegenstand wissenschaftlicher Recherchen. In Anbetracht seines Erbes, das heute von vielen Bergfreunden genossen wird und das auch im weiteren euro- päischen Raum recht bekannt ist, könnte man meinen, dass dies zu Unrecht so ist. Der DuOeAV wurde in nationaler Hinsicht als »zu deutsch« angesehen, was bei weitem nicht die Absicht bei seiner Gründung war. Auch deswegen sollte diese Studie dazu beitragen, den Blick auf den DuOeAV der mit seinem Erbe ein Teil der slowenischen Geschichte wurde, zu weiten. Heute sind die Spuren seines Wirkens einerseits in zahlreichen Bergwegen, Hütten, Wegwei- sern und Führertraditionen sichtbar und anderseits liegen sie schließlich auch im Bewusstsein, dass das Bergsteigen heute Teil der slowenischen nationalen Identität ist und sozusagen der slowenische Nationalsport. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 197 7. 03. 2024 09:26:41 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 198 7. 03. 2024 09:26:41 priloge Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 199 7. 03. 2024 09:26:41 200 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine a ženec užnic Udele Primorska podr radiva Vrsta g e- azpor vo r ani kot hivu. hr at na no očila, ani v ar i. imer letna por imer o do leta 1903 takr adiv zni pr kot na pr ključno leta 1979 in se hr ami, v: ejeno gr o do v užnic azpor adiv kumento a s podr ve odstopajo le posame ndenc abo do onološko r sebuje gr očila, o, delit espo v in statuti, adiv az . a upor : znam v vite ve in por , nje ror odila z , in sicer ma se kor ne enote av Opis N Verjetno je bilo kr jeno 1. ustano 2. volit 3. različno gr 4. koče 5. poti, 6. ključi koč. Od zg Pričujoči se Delo poseb bdobjeO opis gradiva za Section Küstenland (Archiv Alpenverein Innsbruck) a v užnic asloN Primorska podr V SE Priloga 1: P v. št.In OeA 255.1 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 200 7. 03. 2024 09:26:41 Priloge 201 - nig- erste a oer ainer a ženec užnic . Czl v nhausener užnic Udele Primorska podr Car Cz Schneeberg-Hüt te (am Kr Schneeberg), Primorska podr - - ku ku radiva v v eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento , - - u užnice aus užni a a her imer u odbor lina z üstenland, k, 1884; alnem . K (Triest : uc a iz Ber (S en edsednika podr rott uhtz ains r G essenabdr pa tudi dva pr očila centr , 18.6.1893; nepopolno Theil Kr ilhelma K 1874; Canziane , Handpr užnice W 7. 1891. egleda, i 1874; r St. vesnosti ob 20-letnici obstoja podr či, vencije in nar 7. 19. , 1875; 1883; renzenden 6. 1884; ez pr ospoda 12, oče r dehe Canzian 1885; i Diva br 1893. , št. ovem odstopu z mesta pr , 16. m g nje S on S. 1. žniku 19. or niga na slo ezuje na sub 3–29, nepopolni vir ne 1876; 1894); vanje jam, en v ašalnik, oer otte) pr ejene dele iz let 1874 in 1875, ano 27. vcu, ruott V. 1–91, močju zg nigu ob njeg r für die Besuc azisko 1891; en-Gr 1885. enland und den ang oer eise h-alpines Blatt a r ona Cz 1883; azpor vilčeno št. datir vezana z legato v št. h-alpines Blatt 11. v koče na S v v Bo üstenland, a z užnice – vpr , ner po uOeA ite istisc v v ob egw . K istisc chlang vesnost ob 20-letnici obstoja podr i Trstu, i Danah, zne V, ošte vor onu Cz r W öhlen und G ovor bar umor umor anih 27. a se v glavnem nav odniko odniko očilo 1892, , H on der S , H vina podr uOeA egled fasciklo rar für das Küst r kleine 1893; ndenc t Die H t jame pr t jame pr 6. v, datir znam v znam v eue avilnik Odbor čr odo čr čr ačna jama (S va D se Itine zahvala bar N eben v Enzian pr na zg slavnostni g espo , 18. vabilo na slo na na K ušt letno por Opis Star pr v njih: 5. vabilo na ot 6. Enzian 8. se 15. 19. 1878); 22. januar 1879; 31. geg 37. 44. 45. 52. 73. ce 74. 75. 76. 77. Vsebuje posame statuto Kor dr v njem: 23: Listina iz leta 1898, vodniško blagajno D bdobjeO 1874–1894 1874–1898 a , a, v n- n- užnic a užnic a aslo espo espo N Primorska podr 1. splošna kor denc Primorska podr 1. splošna kor denc V SE V SE v. št.In OeA 255.101 OeA 255.102 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 201 7. 03. 2024 09:26:41 202 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine e, e, nig- ler ütt ütt a e oer a a ženec azz užnic P . Cz ich Mül berg-H berg-H l v nhausener užnic užnic hnee uga hnee va Udele Primorska podr P. A. Car Cz Friedr Primorska podr Primorska podr Sc dr Sc pr - - - ku ku ku radiva v v v eženj do eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento sv mento eier der . on der nig iloga. oer eben v eins zur F eg ver ani in pr on Cz e. ausg azz . P 14 str Her reiherr v . . nig . A. . latt. hen Alpen akti: l F nig nig oer P ler ar oer oer hisc K Cz . 12; eic 1905 . 3; Cz Cz . 11, e Nr . Gedenkb Triest 1883). 1876 edsednik, . 6; . 8; e. e. e. ich Mül m, pr e Nr e. e. e. e. e Nr e Nr e Nr cular e. e. azz e. e. azz e. azz e. e. e. riedr enland vi dolini, azz azz P azz azz P azz azz azz P azz azz azz azz azz F žniko 1886 akti: cular cular cular cular e. P e. e. P P P P P P P P P P P hen und österr ne esko azz azz azz en Bestandes, 25, P P P ig užnice [1874?] asedanja: žek št. očilo = Cir očilo 1884, očilo 1887, očilo 1891, očilo 1912, lo 1897 očilo = Cir očilo = Cir očilo 1878 = Cir očilo 1880, očilo 1883, očilo 1885, očilo 1886, očilo 1888, očilo 1889, očilo 1890, očilo 1892, očilo 1893, očilo 1894, očilo 1895, očilo 1896, irkens im KüstW ehnjähr ec,az očilo 1877 = Cir očilo 1879; očilo 1881, očilo 1882, es z ezi s kočo pod S vni ozdarske koče v L letno por letno por letno por letno por letno por vni knjižni v letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por letno por rimorske podr e alpinen üstenland des deutsc i v zv t, bar v g glavna letna z čr baris, 1874: letno por letno por letno por letno por 1884: 1887: 1890: 1891: 1892: 1893: 1897: 1912: n K ovor na emljiško mativni obr 1. 1875: 1876: 1879; 1881: 1884: 12. 1886: 1887: 12. 1889: 1. 1. 12. 1. 1894: 1895: 1896: 2. 12. lendung ihr statuti P tlor z or Opis Datum, 29. 5. 1. 8. 2. 1878: 8. 1. 1880: 7. 1. 1882: 1883: 4. 1. 22. 8. 1. 7. 1. 30. 9. 1. 10. 16. 30. 20. 9. 2. 1. 2. 7. 2. 26. 27. Zehn Jahr Sectio Vol 9. odg 11. 14/15. 16. 17. inf razpustite bdobjeO 1874–1912 1883 1876–1905 a, a, a, v užnic užnic nik užnic aslo očilo ainer N Primorska podr 2. letno por Primorska podr 2. jubilejni zbor Primorska podr 4. Akti koč: Kr Schneeberg- Hütte V SE V SE V SE v. št.In OeA 255.201 OeA 255.202 OeA 255.401 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 202 7. 03. 2024 09:26:41 Priloge 203 -um e, e, a ütt a a a a ženec ütt lf-Ba užnic užnic užnic užnic užnic udo Udele R bach-H Primorska podr Canin-H Primorska podr Primorska podr Primorska podr Primorska podr - - - - - ku ku ku ku ku radiva v v v v v eženj do eženj do eženj do eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento sv mento sv mento sv mento colo Cir val ani; e- edo 9 str raus] g 1906 in 1914 , 1949/50 , 1900 al in posr on Meent ung 1904, užnice eit zbr užnice e er Z ütt on mir [A t Triest,ar Triest iške podr ach-H užnice in njene naslednice rzeit v 1881 rimorske podr 7. at iz umb vanje jam iz let 1895, r seine e, 10. separ e od Gor a Ba alogah P Club Mang in ütt ütt rimorske podr tudi z azisko rund de Trenti, G ach-H e v 39 riestini uf ani. Canin-H umb ütt u jame in r žek št. ellt a em očilo o dejavnostih sekcije v obdobju 1914–1924, est , 43 str v Ba lo vini nekdanje P en ite ach-H ec [1897?] evz a poti, Alpinisti T az odo ez datuma: vor umb a o pr a o ostalih knjižničnih z hnung v Ba knjižni v e, Club aus leta 1934. egled in por vencijah z h zusammeng ufzeic t, 1881 ite ndenc moči iz let 1905 in 1913, ndenc riest čr vor emljiško mativni obr n Meer ebuc en A opis stanja na vabilo na ot ot z or espo espo kumenti o zg nto emni dopisi br cht Opis 10. 12. 14. 18. 19. inf kor akti o po akti o sub kor Do Alpino T A Spr 1. splošni pr 2. Tag ma bdobjeO 1886–1897 1900–1913 1895–1914 1949–1950 1914–1924 a, a, eütt a, a, a a, v ach- užnic e užnic užnic aških užnic užnic vina aslo umb ütt odo N Primorska podr 4. Akti koč: Ba H Primorska podr 4. Akti koč: Canin-H Primorska podr 5. Akti poti in kr jam Primorska podr 6. knjižnic Primorska podr zg V SE V SE V SE V SE V SE v. št.In OeA 255.402 OeA 255.403 OeA 255.501 OeA 255.601 OeA 255.1001 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 203 7. 03. 2024 09:26:41 204 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine a a a a a ženec užnic užnic užnic užnic užnic Udele Primorska podr Primorska podr Primorska podr Primorska podr Primorska podr - - - - - ku ku ku ku ku radiva v v v v v eženj do eženj do eženj do eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento sv mento sv mento sv mento colo colo colo colo colo acijo Cir val 9 e- Cir val Cir val Cir val Cir val edo raus] g edo edo edo užnice v edo eorganiz al in posr on Meent al in posr al in posr al in posr al in posr ezi z r zbr zbr zbr zbr ljenju podr zbr V v zv t Triest, on mir [A t Triest, t Triest, t Triest, ausu o živ t Triest, uOeA užnice in njene naslednice ar užnice in njene naslednice ar užnice in njene naslednice ar užnice in njene naslednice ar užnice in njene naslednice ar užnice v obdobju 1914–1924, rzeit v om D nu Meer r seine Club Mang Club Mang Club Mang Club Mang nto Club Mang rimorske podr in in in in in rund de rimorske podr rimorske podr rimorske podr rimorske podr alnim odbor riestini Guf ani. riestini riestini riestini riestini chneiderja A a s centr očilo o dejavnostih podr ellt aest , 43 str vini nekdanje P en Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T ndenc odo hnung odo očilo o obiskih jam leta 1921 odo očilo o obiskih jam leta 1922 odo odo espo e, Club aus leta 1934. egled in por e, Club aus leta 1934. por e, Club aus leta 1934. por e, Club aus leta 1934. dopis Georga S e, Club aus leta 1934. kor riest h zusammeng ufzeic riest riest riest riest v, 1920–1922 n Meer ebuc en A n Meer n Meer n Meer n Meer kumenti o zg nto ani; cht kumenti o zg nto iloga A1: kumenti o zg nto iloga A2: kumenti o zg nto iloga A3: kumenti o zg nto iloga A4: Opis Do Alpino T A Kopije SE 255.1001: 1. splošni pr str 2 . Tag ma Do Alpino T A pr Do Alpino T A pr Do Alpino T A pr obdobju 1914–1919 Do Alpino T A pr odnoso bdobjeO 1914–1924 1914–1924 1914–1924 1914–1924 1914–1924 a, a, a, a, a, v užnic vina užnic vina: užnic vina: užnic vina: užnic vina: aslo odo odo iloga A1 odo iloga A2 odo iloga A3 odo iloga A4 N Primorska podr zg Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr V SE V SE V SE V SE V SE v. št.In OeA 255.1002 OeA 255.1003 OeA 255.1004 OeA 255.1005 OeA 255.1006 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 204 7. 03. 2024 09:26:41 Priloge 205 a a a a ženec užnic užnic užnic užnic Udele Primorska podr Primorska podr Primorska podr Primorska podr - - - - ku ku ku ku radiva v v v v eženj do eženj do eženj do eženj do ezek Vrsta g sv mento sv mento sv mento sv mento zv colo colo colo colo Cir val Cir val Cir val Cir val edo edo edo edo 19 pesmi ziku) al in posr al in posr al in posr al in posr ani): zbr zbr zbr zbr 8 str t Triest, t Triest, t Triest, t Triest, užnice in njene naslednice ar ar ar ar ve, 1920–1922 užnice in njene naslednice užnice in njene naslednice užnice in njene naslednice (Trst 1873, iredit erein Club Mang Club Mang env a 1921/1922 Club Mang Club Mang lp rimorske podr in rimorske podr in in in rimorske podr rimorske podr listine ezki 1921–1924 (v italijanskem je koli, hen A riestini riestini riestini riestini oto v in vabila na pr pr zapisnik odbor vini nekdanje P Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T vini nekdanje P Alpinisti T časopisni izr vini nekdanje P Alpinisti T tatuti, us dem deutsc S odo ami izleto odo odo odo e, Club aus leta 1934. ogr pr e, Club aus leta 1934. e, Club aus leta 1934. e, Club aus leta 1934. riest riest o. 001-0029: riest o. 01-056: riest o. 1-120: Stimmen a n Meer n Meer e N n Meer e N n Meer e N . B., kumenti o zg nto iloga A5: kumenti o zg nto ilog kumenti o zg nto ilog kumenti o zg nto ilog r. R Opis Do Alpino T A pr Do Alpino T A pr do Alpino T A pr Do Alpino T A pr D bdobjeO 1914–1924 1914–1924 1914–1924 1914–1924 1873 a, a, a, a, a, v užnic vina: užnic vina: e užnic vina: e užnic vina: e užnic vina: aslo odo iloga A5 odo ilog odo ilog odo ilog odo iloga N Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr Primorska podr zg pr V SE V SE V SE V SE V SE v. št.In OeA 255.1007 OeA 255.1008 OeA 255.1009 OeA 255.1010 OeA 255.1011 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 205 7. 03. 2024 09:26:41 206 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Priloga 2: Vodstveni odbor Section Küstenland 1873897 Predsednik: Carl von Czoernig Namestnik predsednika: August Vierthaler Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: J. Tuschina Člana: Friedrich Müller, Karl Thamm 1874898 Predsednik: Carl von Czoernig Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: J. Tuschina Člana: Friedrich Müller, Carl Thamm 1875899 Predsednik: Carl von Czoernig Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: W. Raecke Člana: Friedrich Müller, Carl Thamm 1876900 Predsednik: Carl von Czoernig Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: Wilhelm Raecke Člana: Friedrich Müller, Carl Thamm 1877901 Predsednik: Carl von Czoernig 897 P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres (Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893), str. 6. 898 Bericht über die Thätigkeit der Section Küstenland des deutschen Alpenvereins (19. 1. 1874). 899 P. A. Pazze, Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892, str. 15 in Jahresbericht des Ausschusses der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit der Section im Jahre 1874 (5. 1. 1875). 900 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahresbericht des Ausschusses der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit der Section im Jahre 1875 (8. 2. 1876). 901 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahresbericht des Ausschusses der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit der Section im Jahre 1876 (19. 12. 1876). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 206 7. 03. 2024 09:26:42 Priloge 207 Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Theodor Schunk, Peter Kammerer 1878902 Predsednik: Carl von Czoernig Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Carl Zinner Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Peter August Pazze, Friedrich Müller 1879903 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Carl Moser, Theodor Schunk 1880904 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Carl Freiherr von Czoernig, Carl Moser 1881905 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Carl Freiherr von Czoernig, Carl Moser 1882906 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas 902 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahresbericht pro 1877 (8. 1. 1878). 903 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahresbericht des Ausschusses der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). 904 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahresbericht pro 1879 (ni datirano). 905 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Bericht über die ordentliche Jahresversammlung der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichsichen Alpen-Vereins (8. 1. 1881). 906 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Bericht über die ordentliche Jahresversammlung der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichsichen Alpen- Vereins (27. 1. 1882). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 207 7. 03. 2024 09:26:42 208 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Carl von Czoernig, Carl Moser 1883907 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Julius Kugy Člana: Carl v Czoernig, Carl Moser 1884908 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Peter Pignoli Zapisnikar: Johann Eichelter Člana: Carl v Czoernig, Carl Moser 1885909 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar: Johann Eichelter Člana: Hermann von Guttenberg, Peter Pignoli 1886910 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar: 1: Johann Eichelter Zapisnikar: 2: Friedrich Müller Člana: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Josef Rabl, Franz Swida 1887911 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas 907 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1882, (Wien: Verlag des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1882), str. 21–22, Jahresbericht des Ausschusses der ‚Section Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins für das Jahr 1882 (12. 1. 1883). 908 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (4. 1. 1884). 909 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 12. 1884). 910 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (8. 1. 1886). 911 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 1. 1887). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 208 7. 03. 2024 09:26:42 Priloge 209 Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar1: Johann Eichelter Zapisnikar2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Josef Rabl, Franz Swida 1888912 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Josef Rabl, Franz Swida 1889913 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg Julius Kugy, Josef Rabl, Franz Swida 1890914 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: ing. Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Josef Rabl, Franz Swida 1891915 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Anton Hanke, Franz von Hopfgartner 912 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1887). 913 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). 914 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (10. 1. 1890). 915 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (16. 1. 1891), str. 8. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 209 7. 03. 2024 09:26:42 210 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1892916 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Hermann von Guttenberg, Julius Kugy, Franz von Hopfgartner 1893917 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Julius Kugy, Franz von Hopfgartner, Josef Novak 1894918 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Julius Kugy, Franz von Hopfgartner, Josef Novak, Albert Bois de Chesne 1895919 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Max von Leitgeb, Johann Miklaučič, Anton Rossipal, Franz Swida 1896920 Predsednik: Peter August Pazze 916 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891), str. 10. 917 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1893), str. 7. 918 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 2. 1894), str. 9. 919 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1. 2. 1895), str. 7. 920 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896), str. 7. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 210 7. 03. 2024 09:26:42 Priloge 211 Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Max von Leitgeb, Johann Miklaučič, Rüdiger Felix Solla, Franz Swida 1897921 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Wilhelm Urbas Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Johann Eichelter Zapisnikar 2: Friedrich Müller Člani: Max von Leitgeb, Johann Miklaučilč, Rüdiger Felix Solla, Franz Swida 1898922 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Franz Swida Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Friedrich Müller Zapisnikar 2: Karl Tertnik Člani: Johann Eichelter, Rüdiger Felix Solla, Johann Miklaučič, Otto von Zimmermann 1899923 Predsednik: Peter August Pazze Namestnik predsednika: Franz Swida Blagajnik: Franz Krause Zapisnikar 1: Friedrich Müller Zapisnikar 2: Karl Tertnik Člani: Rüdiger Felix Solla, Johann Miklaučič, Otto von Zimmermann, Josef von Schellander 1900924 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Wilhelm Strehler Zapisnikar 1: Karl Tertnik 921 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 2. 1897), str. 10. 922 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (5. 4. 1898), str. 5. 923 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 4. 1899), str. 7. 924 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1900), str. 7. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 211 7. 03. 2024 09:26:42 212 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Zapisnikar 2: Rüdiger Solla Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Johann Miklaučič, Karl Steurer 1901925 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Wilhelm Strehler Zapisnikar 1: Karl Tertnik Zapisnikar 2: Rüdiger Solla Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Karl Steurer 1902926 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Wilhelm Strehler Zapisnikar 1: Karl Tertnik Zapisnikar 2: Rüdiger Solla Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Georg Schneider 1903927 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik 1: trgovec Wilhelm Strehler Blagajnik 2: Georg Schneider Zapisnikar 1: Karl Tertnik Zapisnikar 2: Rüdiger Solla Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Erwin Bareiss 1904928 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Karl Tertnik Zapisnikar 2: Rüdiger Solla Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Erwin Bareiss 925 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1901), str. 14. 926 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1902), str. 13. 927 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 1. 1903), str. 10. 928 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1904), str. 15. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 212 7. 03. 2024 09:26:43 Priloge 213 1905929 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Karl Tertnik Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Erwin Bareiss 1906930 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar: 1: Karl Tertnik Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Erwin Bareiss Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 1907931 Predsednik: Franz Swida Namestnik predsednika: Friedrich Müller Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Karl Tertnik Zapisnikar 2: Robert Metzger Člani: Julius Buchler, Franz Krause, Erwin Bareiss Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 1908932 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Georg von Schlögl Zapisnikar 2: Robert Metzger Bucherwart: Karl Tertnik Člana: Otto Popper, Erwin Bareiss Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 929 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1905), str. 12. 930 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1906), str. 9. 931 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (18. 1. 1907), str. 8. 932 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (17. 1. 1908), str. 14. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 213 7. 03. 2024 09:26:43 214 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1909933 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Heinrich Zündel Zapisnikar 2: Otto Poppler Knjigovodja: Karl Tertnik Člana: Erwin Bareis, Robert Metzger Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 1910934 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar: Heinrich Zündel Knjigovodja: Karl Tertnik Člana: Erwin Bareis, Robert Metzger Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 1911935 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Heinrich Zündel Zapisnikar 2: Robert Metzger Knjigovodja: Karl Tertnik Člana: Erwin Bareis, Adolf Brunnlechner Zadolžen za koče: Silvius von Manincor 1912936 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Ferdinand Rossbacher Zapisnikar 2: Robert Metzger Knjigovodja: Heinrich Zündel 933 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (29. 1. 1909), str. 17. 934 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 1. 1910), str. 15. 935 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 1. 1911), str. 25. 936 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912), str. 29. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 214 7. 03. 2024 09:26:43 Priloge 215 Člana: Erwin Bareis, Adolf Brunnlechner Zadolžen za ključe: Silvius von Manincor 1913937 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Ferdinand Rossbacher Zapisnikar 2: Robert Metzger Knjigovodja: Karl Wolf Član: Erwin Bareis, Otto Schwarz Zadolžen za koče: Silvius v Manincor 1914938 Predsednik: Friedrich Müller Namestnik predsednika: Julius Buchler Blagajnik: Georg Schneider Zapisnikar 1: Ferdinand Rossbacher Zapisnikar 2: Otto Schwarz Knjigovodja: Karl Wolf Člana: Silvius von Manincor, Robert Metzger Zadolžen za koče: Alfred Roschkott 937 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 12. 1912), str. 38. 938 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Sektion Küstenland, Jahres-Bericht der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 1. 1914), str. 43. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 215 7. 03. 2024 09:26:43 216 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Priloga 3: Vodstveni odbor Section Görz 1888939 Predsednik: Johann Bolle 1889940 Predsednik: Johann Bolle Namestnik predsednika: Josef Redl Zapisnikar 1: Michael Beyer Zapisnika 2: Thomas Frühauf Blagajnik: Ruggiero Kürner Člani: Jules Huguenin, Josef Koch von Langentreu, Max Schweiger, Alexis Vuillemin, Guido Hahn von Hahnenbeck Finančni revizor: prof. Josip Wenzel 1890941 Predsednik: Johann Bolle 1891942 Predsednik: Michael Beyer Namestnik predsednika: Alexis Vuillemin Zapisnik 1: prof. K. Nussbaumer Zapisnikar 2: prof. Heinrich Majonica Blagajnik: dr. Alois Kimmerle Člani: Max Schweiger, prof. Josip Wenzel, Josip Pucich, Guekel943 1892–1894 944 Predsednik: Michael Beyer 939 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97. 940 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 6, str. 79; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1889«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7, nepaginirano. 941 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1890«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 8, nepaginirano. 942 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, str. 97. 943 V viru je naveden samo priimek. 944 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 7, str. 82; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 6, str. 82; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 90. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 216 7. 03. 2024 09:26:43 Priloge 217 1895945 Predsednik: Alexis Vuillemin Namestnik predsednika: Wilh. Meyer Zapisnikar: Julius Trüb Zapisnikar: Ph. v. Winkler Blagajnik: Conrad Rubbia Člani: E.v. M. Knittel, A. v. Gironcoli, A. v. Engerth 1896946 Predsednik: Alexis Vuillemin 1897947 Predsednik: A. v. Gironcoli Namestnik predsednika: E. Scholz Blagajnik: Conrad Rubbia Zapisnikar 1: Julius Trübrig Zapisnikar 2: H. v. Lorenz-Liburnau Člani: A. v. Engerth, prof. M. Knittel, v. Manzano 1898948 Predsednik: A. v. Gironcoli 1899–1901949 Predsednik: Ernst Marchesani 945 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 39. 946 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 78. 947 »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 3, str. 35. 948 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 78. 949 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1899«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 7, str. 90; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 6, str. 74; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 5, str. 66. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 217 7. 03. 2024 09:26:43 218 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine - - už už ženec a a Udele Celjska podr nic Celjska podr nic radiva Vrsta g e- - azpor vo r hivu. ani kot poseb hr at na no anijo v ar očila, i. imer imer letna por o do leta 1903 takr adiv zni pr na pr ključno leta 1979 in ga hr ami, v: ejeno gr o do v užnic azpor adiv kumento a s podr ve odstopajo le posame ndenc abo do onološko r sebuje gr očila o delit espo v in statuti adiv az a upor : znam v vite ve in por nje r . or odila z , in sicer ma se kor av Opis N Verjetno je bilo kr jeno 1. ustano 2. volit 3. različno gr 4. koče 5. poti 6. ključi koč Od zg Pričujoči se Delo ne enote bdobjeO opis gradiva za Section Cilli (Archiv Alpenverein Innsbruck) a a v užnic užnic aslo azno] N Celjska podr Celjska podr [pr V SE V SE Priloga 4: P v. št.In OeA 245.1 OeA 245.101 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 218 7. 03. 2024 09:26:43 Priloge 219 - m m e - - už e e ütt ütt už ov do a ütt ov do cha l-H l-H er H ženec he hauf ešlju) ešlju) allab kr he hauf kr und Udy a esc iborska užnic mann S risc esc risc aim a tlein tto K Udele Celjska podr nic Okr (F na O Mar podr Okr (F na O Marburg R Celjska podr nic Her ef O - - ku ku radiva v v eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento n- espo ektor , dir Kor eter Udy u in Celju. und P ibor 1941, aim R eds. močju: tlein ef u in Celju, pr asedanju v Mar ešlju) ošici) cha ibor kr 1941, vnem ob a) zlici – nakup) 10. vnem z a) a) mann S užnice v letih 1907–1912 m na O m na Kor a) 1942 allab ve, 1920 ah in delo ohorju) v do m na Mr r. Her užnic v Mar h-Garsten (nakup) ov do a) tlein tto K e (najeta koč ožju,kr ef tleinef . O asedanje 31. a na P (najeta koč hauf ütt GR D allab azpustit v podr (najeta koč očilo cha cha dr li, indisc risc očilo asu r vite vno z cijami o koč e (Koč erkunft W e (Kocbeko er H e (nakup) laninski do ve; L ve; S ve; K bersteinerja o ustano or edsednik: ve; S očilo; ma ütt ohorju (najeta koč e (F ütt erkunft e bei ütt e (najeta koč ütt e (P pr v v č letno por volit volit por volit kasse Cil . O or ütt letno por volit : er-H e na P a-H l-H rhütt ermag er H lano H vna ustano rhütt a H a z inf ibor anzen-unt he hitz he erg-Unt erg 1887: 1906: 1907: 1910: 1915: eisspar očilo dr esc 1888: 1908: lebhütt emse osc zlic kumenti, 1. 1. 1. 3. očilo o dejavnosti Celjske podr 3. znam č Opis Pono vabilo na ustano Kr por denc Mar Marburg H Pankr Kr Celje: Okr Kor Lentsc Kumb Alte St. Prassb Mr Senam koč v celjskem o Datum letnih sej Do 13. 4. 1. 29. 28. 3. 2. 21. por 30. se bdobjeO 1941–1942 1887–1915 a, v a, v vna vite ve in užnic no užnic aslo očila N Celjska podr 1. po ustano Celjska podr 2. volit por V SE V SE v. št.In OeA 245.102 OeA 245.201 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 219 7. 03. 2024 09:26:44 220 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine e e - e m ütt m - - e m ütt m - ain už ütt eza už už ov do a ütt a-H ov do a-H l-H v do l-H v do ženec n Kr he hauf ešlju) ošici) ešlju) ošici) kr hitz he hauf kr hitz a esc iborska užnic risc venije (PZS) osc aška podr a a esc risc osc ilhelm Lin Udele Sektio Celjska podr nic Okr (F na O Mar podr Planinska zv Slo Kor (Kocbeko na Kor Gr nic Celjska podr nic Okr (F na O Kor (Kocbeko na Kor W dauer - - ku ku radiva v v eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento - , afi m na otogr v do 1907 1913 ema f 7. ein er vražnosti do Celjske adi plazu, ošici) 13. e (Kocbeko ošici) ešlju) z dv 1894 1894 ar ütt kr ošici), ešlju), venski so a-H ešlju) z a, 1912 folije m na Kor m na O kr kr m na Kor hitz her Gebirgsv užnic isc v do osc v do ov do ilhelm Lindauer teir m na Kor m na O . Lindauer 1897–1900 1903 o slo m na O adnjo koč, Kor hauf . W S v do . W ah, 3. vi S Ing ov do e (Kocbeko risc 1893: Ing užnic 21. ov do e (Kocbeko edit avinjska podr eds. hauf ütt ütt e (F 10. eds. resse pr užnice hauf , S vni ur ütt risc e (Kocbeko pr a-H 31. he P risc D a-H no l-H ütt e (F ah v podr ata isc ezi s potmi in gr hitz he 1893, ost 1893 ütt eir e (F hitz osc esc 6. esp a-H 1895 1896, , 1907 ütt osc asopisa l-H 1. anju SP a o po azmer v v zv Kor Okr Tag Südst anjske podr l-H nir Kor ve 10. hitz he osc esc ugim: haufa, a o r užnice he itvi užnic m iz č olit risc ve 24. esc v, 1910 edbe edbe vencio vor a v z Kor z Okr r. F olit kumento 1882 ndenc a podr ojekcijskega apar asopisa Okr lano oizv oizv ver ver , med dr a v P P očilo o stanju koč, aška podr espo iborske in Kr or vilo č ka do ošici), 27. 32. Oglas z Časopisni izsek P Re Re Opis Teme pisma D oglas z kor knjižnic nakup pr izsek iz č Mar uničenje šte zapis o sub vabilo k ot Zbir v njih: 1. Gr Kor 25., 30., jama ter izseko 73. 82. 97. 125. 126. bdobjeO 1895–1913 1882–1895 a, a, - v užnic užnic kumen asloN Celjska podr 3. razno Celjska podr 4. do ti koč in poti V SE V SE v. št.In OeA 245.301 OeA 245.401 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 220 7. 03. 2024 09:26:44 Priloge 221 - m už e ütt ov do aus l-H ženec he hauf ešlju)kr tal-H a esc risc ar Udele Celjska podr nic Okr (F na O Log -ku radiva v eženj do Vrsta g sv mento le- ad- na gr u, izv iosa des em ešlju), evz htskur kr hes Institut, hes Institut, Rec hisc hisc m na O ap ap odba o pr eogr ešlju) 1902: ov do eogr kr pog 11. hauf odba, 15. risc Militär-g m na O resse Militär-g eins e (F k.k. k.k. adnjo koč iz let: ov do na pog he P ütt ogarski dolini isc ver l-H hauf eir he 75.000, 75.000, risc a, zakup užnico Südst esc e (F hen Alpen Okr e 1 : ice 1 : kr kr ütt ve koče v L hisc ezi s potmi in gr odba, l-H zadolžnic eic he v v zv lesniko esc na pog lesniku: aple in Ko aple in Ko Okr m in Celjsko podr asopisni izsek iz va a, kup niko ti: ve in podaljšanja zne K zne K kumento nakup P čr eno eno t (1895) ele ele isker 1896 - č hen und Oesterr čr ka do pr 1897: t pr kumenti o P 3. te in na čr ta Ž te Ž ar ar ar Opis Zbir 1895: 1896, 1898 1902 1903 1904 ----- v njem: - do ček iz katastr med P - 11. Deutsc ----- K - na beni na - K platnu (1896) - K 1881/1900 (1903) bdobjeO 1895–1904 a, - v užnic kumen asloN Celjska podr 4. do ti koč in poti V SE v. št.In OeA 245.402 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 221 7. 03. 2024 09:26:44 222 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine - e e ütt m - - užni ütt m už už l-Hhe ov do a-H v do ženec esc hauf ešlju) ošici) kr tal-Haus hitz risc osc a a Udele Celjska podr ca Okr (F na O Logar Kor (Kocbeko na Kor Celjska podr nic Celjska podr nic - - - ku ku ku radiva v v v eženj do eženj do eženj do Vrsta g sv mento sv mento sv mento 1912, 4. 1913 (1913) , 23. ešlju) 10. kr užnico , 1903 ošici) (1913) m na O ošici) 17. a koče aje itd.) ov do ma na Kor hauf ma na Kor e na teč adnjo koč iz let: m in Celjsko podr v do risc v do 1913 ami in ključi z ijav e (F lasniko 1. ütt 26. avnic nosti vom (pr l-H m P e (Kocbeko he e (Kocbeko ütt ovor ezi s potmi in gr esc ütt hanno a-H odništ ezi s ključ Okr a-H v v zv hitz ogarski dolini, ezi z v hitz osc v v zv dila o odg osc Kor odba med Jo ti: a v zv kumento čr a Kor afiji a kočo v L kumento z z afije: ndenc ka do očilo o uničenju t z adi plazu (1907) na pog otogr te in na čr ka do ar ever epis (1913) ar očilnice in potr espo Opis Zbir 1905 1906 1907 1913 ----- v njih: - por Z - r - kup pr ----- Fotogr - 2 f ----- K - na zbir nar kor bdobjeO 1905–1913 1903 1893–1897 a, - a, a, vo v užnic kumen užnic užnic asloN Celjska podr 4. do ti koč in poti Celjska podr 5. ključi koč Celjska podr 6. vodništ V SE V SE V SE v. št.In OeA 245.403 OeA 245.501 OeA 245.601 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 222 7. 03. 2024 09:26:44 Priloge 223 Priloga 5: Člani vodstvenega odbora Section Cilli950 1884951 Predsednik: Johann Stepischnegg 1885952 Predsednik: Johann Stepischnegg Namestnik predsednika: Eduard Glantschnigg Blagajnik: Emanuel Riedl Zapisnikar: Philipp Sonnenberg 1886953 Predsednik: Adolf Lutz Namestnik predsednika: Eduard Glantschnigg Blagajnik: Julius Pogatschnig Zapisnikar: Philipp Sonnenberg Član: Johann Stepischnegg 1887954 Predsednik: Adolf Lutz Namestnik predsednika: Eduard Glantschnigg Blagajnik: Julius Pogatschnig Zapisnikar: Philipp Sonnenberg Član: Alois Walland 1888955 Predsednik: Adolf Lutz Namestnik predsednika: Eduard Glantschnigg Zapisnikar: Philipp Sonnenberg Blagajnik: Fritz Rasch Član: Anton von Wurmser 950 Priloga je nepopolna tako pri seznamih imen kot pri navedbah funkcij posameznih članov. Podatki so izpisani tako, kot so navedeni v virih. 951 »Gründung der Section Cilli des Deutschen und österr. Alpenvereins«, Deutsche Wacht, 6. 3. 1884, št. 19, str. 3. 952 »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 5. 2. 1885, št. 19, str. 5. 953 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 12, str. 107. 954 »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereins«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5; »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oester reichischen Alpenverein, 1887, št. 4, str. 47. 955 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97; »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 4, str. 52. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 223 7. 03. 2024 09:26:44 224 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1889956 Predsednik: Eduard Glantschnigg Namestnik predsednika: Anton von Wurmser, Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Philipp Sonnenberg Član: Josef Tarbauer 1890957 Predsednik: Anton von Wurmser Philipp Sonnenberg Blagajnik: Fritz Rasch Josef Tarbauer Gustav Stiger 1891–1892958 Predsednik: Anton Edler von Wurmser 1893959 Predsednik: Wilhelm Lindauer Namestnik predsednika: Johann Stepischnegg Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Anton von Wurmser 1894960 Predsednik: Wilhelm Lindauer Namestnik predsednika: Anton von Wurmser Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Adolf Schneider Član: Josef Arlt 956 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 2, str. 27. 957 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1890«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1890, št. 8, nepaginirano; »Die Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereins«, Deutsche Wacht, 23. 2. 1890, št. 16, str. 4. 958 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1891«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1891, št. 7, nepaginirano; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1892, št. 7, str. 81. 959 »Sektion Cilli des Deutschen und 0esterreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 7. 3. 1914, št. 14, str. 4; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1893, št. 6, str. 81. 960 »Sektion Cilli des Deutschen und 0esterreichischen Alpnvereines«, Deutsche Wacht, 7. 3. 1914, št. 14, str. 4; »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1894, št. 7, str. 89. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 224 7. 03. 2024 09:26:44 Priloge 225 1895961 Predsednik: Wilhelm Lindauer Namestnik predsednika: Anton Edler von Wurmser Blagajnik: Rudof Schneider Zapisnikar: Fritz Rasch Član: Josef Arlt 1896:962 Predsednik: W. Lindauer Namestnik predsednika: Franz Donner Zapisnikar: Johann Stepischnegg Blagajnik: Fritz Rasch Skrbnik poti in koč: gospodična Schütz 1897–1899963 Predsednik: Johann Stepischnegg 1900964 Predsednik: Ernst Mravlag Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Otto Ambroschitsch Zadolžen za koče: Franz Hausbaum 1901965 Predsednik: Ernst Mravlag Namestnik predsednika: Gregor Jesenko Blagajnik: Fritz Rasch 961 »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alpenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1895, št. 7, str. 85; »Die Section des Alpenvereins«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4. str. 3. 962 »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. 963 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1897, št. 6, str. 74; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1898, št. 6, str. 78; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1899«, Mittheilungen des Deu tschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1899, št. 7, str. 87. 964 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 14. 3. 1914, št. 16, str. 4; »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1900, št. 6, str. 73. 965 »Bestands-Verzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1901, št. 5, str. 65; »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 24. 1. 1901, št. 7, str. 7–8. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 225 7. 03. 2024 09:26:44 226 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Ostali člani vodstvenega odbora: 966 Carl Ferjen, Franz Hausbaum, Franz Hradetzky, Otto Ambroschitsch 1902967 Predsednik: Ernst Mravlag Blagajnik: Fritz Rasch Ostali člani vodstvenega odbora:968 Gregor Jesenko, Otto Ambroschitsch, Franz Hausbaum, Franz Hradetzky 1903969 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Gregor Jesenko Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Franz Hradetzky Nadzornik koč in poti: Franz Hausbaum Člana: Karl Ferjen in Wilhelm Lindauer 1904970 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Franz Donner Blagajnik: Fritz Rasch in Karl Ferjen Zapisnikar: Franz Hradetzky Nadzornik koč in poti: Franz Hausbaum Član: Karl Ferjen 1905971 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Franz Donner Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Franz Hradetzky Nadzornik koč in poti: Franz Hausbaum Član: Karl Ferjen in Ferdinand Porsche 966 Funkcije v viru niso bile navedene. 967 »Bestandsverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1902«, Mitteilungen des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1902, št. 7, str. 89; »Section Cilli d. D. u. Oe. A. V«, Deutsche Wacht, 26. 1. 1902, št. 8, str. 3. Funkcije vseh članov v viru niso bile navedene. 968 Funkcije v viru niso bile navedene. 969 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1903, št. 9, str. 114. 970 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 18. 3. 1914, št. 17, str. 5. 971 Prav tam. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 226 7. 03. 2024 09:26:45 Priloge 227 1906972 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Franz Donner Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Georg Skoberne Nadzornika koč: Karl Ferjen, Franz Hausbaum Član: Ferdinand Porsche 1907973 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Rudolf Donner Blagajnik: Fritz Rasch Zapisnikar: Georg Skoberne Člani: Karl Ferjen, Franz Hausbaum, Ferdinand Porsche 1908974 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Franz Donner Zapisnikar: Otto Michler Blagajnik: Gustav Stiger Zadolžen za koče: Richard Tschech Člani: Karl Ferjen, Ferdinand Porsche, Georg Skoberne 1909975 Predsednik: Hermann Schaeftlein Namestnik predsednika: Otto Kallab Blagajnik: Gustav Stiger Zapisnikar: Emil Vučinič Zadolžen za koče in poti: Richard Tschech Člani: Rudolf Sadnik, Ferdinand Porsche, Georg Skoberne 1910976 Predsednik: Otto Kallab Namestnik predsednika: Georg Skoberne 972 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1906, št. 8, str. 102. 973 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1907, št. 9, str. 115. 974 »Sektion Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereins«, Deutsche Wacht, 9. 2. 1908, št. 12, str. 8. 975 »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137; »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 21. 3. 1914, št. 18, str. 4. 976 »Alpenvereinssektion«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1911, št. 7, str. 4; »Cilli,« Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1910, št. 14, str. 175; »Bestandsverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins, 1910«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 7, str. 103. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 227 7. 03. 2024 09:26:45 228 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Zapisnikar: Meralla977 Zadolžen za koče in poti: Richard Tschech Član: Ferdinand Porsche 1911978 Predsednik: Otto Kallab Namestnik predsednika: Georg Skoberne Zapisnikar: Meralla979 Zadolžen za koče: Ferdinand Porsche Člana: Friedrich Jakowitsch, Hans Harpf 1912980 Predsednik: Otto Kallab Blagajnik: Gustav Stieger Zapisnikar: Friedrich Jakowitsch ml. 1913981 Predsednik: Otto Kallab Namestnik predsednika: Georg Skoberne Zapisnikar: Walter Riedl Blagajnik: Gustav Stiger Zadolžen za koče in poti: Ferdinand Porsche Člana: Daniel Rakusch, Karl Jost 1914982 Predsednik: Otto Kallab Namestnik predsednika: Ferdinand Porsche Zapisnikar: Willy Rakusch Blagajnik: Georg Skoberne Člana: Daniel Rakusch, Gustav Stiger 977 V viru je naveden samo priimek. 978 »Alpenvereinssektion«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1911, št. 7, str. 4; »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1910, št. 14, str. 175; »Sektion Cilli des Deu tschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3. 979 V viru je naveden samo priimek. 980 »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1912«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 7, str. 107 in »Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1913, št. 8, str. 4. 981 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3; »Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1913, št. 8, str. 4. 982 »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 28. 3. 1914, št. 20, str. 4; Bestandsverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1914«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 7, str. 109; Bestandverzeichnis des D. u. Oe. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 228 7. 03. 2024 09:26:45 Priloge 229 1915–1918983 Predsednik: Otto Kallab 983 Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1915, št. 5, 6, str. 60; Bestandverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1916«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 9, 10, str. 88; Bestandsverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1917«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 9, 10, str. 68; Bestandsverzeichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1918«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 7, 8, str. 52. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 229 7. 03. 2024 09:26:45 230 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Priloga 6: Vodstveni odbor Section Marburg an der Drau984 1876 Predsednik: dr. Josef Schmiderer Namestnik: dr. Karl Wittermann Blagajnik: Alois Quandest 1877 Predsednik: dr. Josef Schmiderer Namestnik: dr. Karl Wittermann Blagajnik: Alois Quandest 1878 Predsednik: dr. Josef Schmiderer Namestnik: dr. Josef von Scheuchenstuel Blagajnik: Alois Quandest 1879 Predsednik: dr. Josef Schmiderer Namestnik: dr. Josef von Scheuchenstuel Blagajnik: Alois Quandest 1880 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1881 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1882 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 984 Errinerung an das fünfundzwanzige Bestehen der Section Marburg a.D des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins, str. 27. Po letu 1901 so podatki povzeti iz osrednjega glasila društva, Grazer Tagblatt in Marburger Zeitung, ki sicer nista redno objavljala poročil o letnih sejah vodstvenega odbora podružnice. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 230 7. 03. 2024 09:26:45 Priloge 231 1883 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1884 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1885 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1886 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Franz Horak Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1887 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Peter Resch Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1888 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: direktor Peter Resch Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1889 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1890 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1891 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 231 7. 03. 2024 09:26:45 232 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1892 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1893 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1894 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1894 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1895 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Gustav Scherbaum Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1896 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Vinzenz Bieber Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1897 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Vinzenz Bieber Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1898 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestni predsednika: prof. Vinzenz Bieber Blagajnik: Josef Kokoschinegg 1900 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: prof. Vinzenz Bieber Blagajnik: Josef Kokoschinegg Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 232 7. 03. 2024 09:26:45 Priloge 233 1901 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1902985 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Zapisnikar: : dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1903986 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1904987 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1905988 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1906989 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1907990 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 985 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 8. 2. 1902, št. 17, str. 5. 986 »Marburg a. Drau«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 9, str. 115. 987 »Marburg (Alpenverein)«, Grazer Tagesblatt, 6. 1. 1905, št. 6, str. 6. V zapisu je omenjena njegova ponovna izvolitev. 988 »Marburg (Alpenverein)«, Grazer Tagesblatt, 6. 1. 1905, št. 6, str. 6; »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 9, str. 115. 989 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 4. 1. 1906, št. 2, str. 2. 990 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 3. 1. 1907, št. 2, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 233 7. 03. 2024 09:26:46 234 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine 1908991 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1909992 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1910993 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika in zapisnikar: dr. Ferdinand Duchatsch Blagajnik: Heinrich Wirth 1911994 Predsednik: dr. Johann Schmiderer Namestnik predsednika: Heinrich Wirth 1912–1918995 Predsednik: dr. Johann Schmiderer 991 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1909, št. 9, str. 4. V novici je podatek, da so funkcije iste kot leta 1908. 992 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1909, št. 9, str. 4. 993 Prav tam. Iz novice je razbrati, da se je Duchatsch odpovedal funkciji leta 1911. 994 »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1911, št. 9, str. 4. 995 »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1912«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 7, str. 103; »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1913«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 4, str. 117; »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1914«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1914, št. 7, str. 111; Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1915«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1915, št. 5, 6, str. 62; »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1916«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 9, 10, str. 90; »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1917«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 9, 10, str. 70; »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1918«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 7, 8, str. 54. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 234 7. 03. 2024 09:26:46 235 viri iN literatura Literatura Achtschin, Albin Carl (avtor), Gustav Kastner, (kartograf): Wegweiser durch Krain u. Kü- stenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte. Laibach: Laibacher Bicycle-Club, 1895. Achtschin, Albin Carl: Dienstes-Ordung und Uebungs-Vorschriften für die krainischen Verbands-Feuerwehren. Ljubljana: Kranjska deželna zveza gasilnih društev, 1894. Akademischen Sektion Graz des DOUAV-V: Die akademische Sektion Graz DUOAV -V 1896-1901. Graz: Im Verlage des Deutschen und Oesterreichischen VereinsDruckerei Graz, 1901. Aljaž, Jakob: Slovenska pesmarica. V Celovcu: Družba sv. Mohorja, 1900. Amthor, Eduard in Jabornegg, Markus von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. Benedičič, Lačen Irena, Mugerli, Marko, Torkar Tahir, Zdenka, Vilman, Vladimir: Gozdovi Kranjske industrijske družbe. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014. Bolle, Johann: »Landwirtschaft von Görz und Gradiska«. Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Wien: Druck und Verlag der kaiserlich-königlichen Hof-und Staatsdruckerei und Alfred Hölder, 1891, zv. 10, str. 285–294. Bolle, Johann: Jahrbuch der k. k. Seidenbau-Versuchsstation in Görz für das Jahr 1873. Görz: Seitz,1874. Bolle, Johann: La sommersione delle vigne affette dalla Phylloxera vastatrix. Gorizia: Tip. Paternolii, 188. Bolle, Johann: L‘infezione fillosseriea in Istria nel 1884. Gorizia: Tip. Paternolii, 1886. Bolle, Johann: Zur Bekämpfung der Reblaus. Triest: K. K k. k. Seiden und Weinbauversuchsstation, 1882. Cizej, Zajc Ivanka: »Društveno življenje v Celju do leta 1918«. Kregar, Tone (et. al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 206–236. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 235 7. 03. 2024 09:26:46 236 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Club Ausschuss: Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjä- hrigen Jubileums. Laibach: Buchdruckerei R. Millit, 1890. Costa, Henrik: Reiseerinnerungen aus Krain. Laibach: Druck der Eger‘schen Gubernial- -Buchdruckerei, 1848. Cveflar, Bojan in Studen, Andrej: »Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Celju pred prvo svetovno vojno«. Kregar, Tone (et. al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 323–368. Cveflar, Bojan: »‘Jaz nisem nameraval vstreljiti.‘ Proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899«. Zgodovina za vse, 1996, št. 1, str. 29–45. Cvirn, Janez: Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem 1861–1914. Maribor: Obzorja, 1997. Cvirn, Janez: »Politična orientacija celjskega nemštva (drugi del)«. Zgodovinski časopis, 42 (1988), str. 189–228. Cvirn, Janez: Aufbiks. Nacionalne razmere v Celju na prelomu 19. v 20. stoletje. Celje: Visula Production d. o. o. 2006. Czermack, Reginald: Oesterreichs Feuerwehr- und Rettungswesen am Anfang des 20. Jahrhundert. Teplitz-Schönau: Verlag des ständigen österreichischen Feuerwehr–Ausschusses, Druck von C. Weigend 1903. Czoernig-Czernhausar, Carl von: Land Görz und Gradisca: mit Einschluss von Aquileja. Wien: W. Braumüller, 1873. Czoernig, Karl von: Görz: Oesterreich`s Nizza. Wien: Wilhelm Braumüller 1873. Daksobler, Igor in Vreš, Branko: »Novosti v flori severnega dela submediteranskega ob-močja Slovenije«. Hladnikia, 2009, št. 24, str. 13–34. Dalmatiner, Klaus in Lang, Helmut: »Der Villacher Alpenverein und seine Ge- schichte 1870–2020«, S onderbeilage zum Magazin 01/2020 anlässlich 150-Jahr Bestandsjubiläum. Deutscher, Österreichischer und Südtiroler Alpenverein (ur.): Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016. Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein, Ein Blick auf seine Ziele und bisherige Lei stungen. Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky, k. k. Univerſitäts – Buchhandlung, 1879. Deutscher und österreichischer Alpenverein‚ Section Krain in Laibach 1874 bis 1901‘, Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenve- reines, (in Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg), 1901. Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein : Errinerung an das fünfundzwanzigjährige Bestehen der Section Marburg a.D des Deutschen und oesterreichoschen Alpenvereins. Graz: Im Verlage der Section Marburg a.D des D. und Oe. Alpenvereins, 1901. Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein, Section Austria: Der Österreichische Alpenverein und die Sektion Austria des Deutschen u. Österreichischen Alpenvereins 1862– 1912. Wien: Verlag der Sektion Austria, 1912. Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein: Erster Nachtrag zum Vezeichniss der Mitglieder des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1882. Wien: Verlag des Deutschen und oesterreichischen Alpenvereins 1882. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 236 7. 03. 2024 09:26:46 Viri in literatura 237 Dolhar, Rafko: Od Trente do Zajzere: Julius Kugy, slovenske gore in ljudje. Trst: Goriška Mohorjeva, 1994. Drobesch, Werner: »Deutscher Schulverein. njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo«. Zgodovinski časopis, 46 (1992), str. 187–196. Emmer, Johannes: Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Berlin: Verlag des DuOeAV, 1892. Ferlež, Jerneja: »Prebivalstvo Maribora 1848–1991«. Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije, 2 (2002), št. 1, str. 79–125. Ferruccio, Fölkel: »Ferruccio: Giallo e nero era il mio impero [Gelb und schwarz war mein Reich]«. Fölkel, Ferruccio in Cergoly, Carolus, Trieste provincia imperiale. Splendore e tramonto del porto degli Asburgo [Kaiserliche Provinz Triest. Glanz und Untergang der habsburgischen Hafenstadt]. Milano: Bompiani 1983, str. 5–225. Fugger Germadnik, Rolanda: »Muzejsko društvo v Celju (Museal-Verein in Cilli), 1883– 1922«. (57) Kronika (izredna), 2009, str. 355-362. Fister, Katrin: »Der Alpenverein feiert 150 Jahre Berggeschichte«. Kronen Zeitung, 25. 8. 2020, Kronen Zeitung, https://www.krone.at/2217350, pridobljeno 26. 1. 2023. Frischauf, Johnnes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Graz: Leuschner & Lubensky, 1874. Friš, Darko: Snovalci sodobnega mesta ob Dravi: mariborski župani: 1850–1945. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2018. Gabriel, Majcen: Kratka zgodovina Maribora. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knji- žnica, cop. 2011. Gerasch, August: Die österreichische Gebirgswelt. Graz, Leykam 1887–1894. Gidl, Anneliese: Alpenverein. Die Städter entdecken die Alpen. Wien: Köln, Weimar, Böhlau Verlag, 2007. Glantschnig, Eduard: Cilli und Umgebung: Handbuch für Fremde. Cilli: Verlag von Fritz Rasch, 1887. Gombač, Boris: »Nacionalno in socialno vprašanje v Trstu 1902–1914«. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 22 (1982), št. 1/2, str. 55–64. Granda, Stane: »Kranjska hranilnica«, Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800–1860 (2001), zv. 1, str. 146. Granda, Stane: »Trst v prehodu izpod Avstroogrske v Italijo«. Ukmarjev simpozij v Rimu. Celje: Celjska Mohorjeva družba; v Rimu: Slovenska teološka akademija; v Ljubljani: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, 2006, str. 61–79. Habbe, Karl Albert: »Penck, Friedrich Karl Albrecht«. Neue Deutsche Biographie. Berlin: Duncker & Humblot, 2001, zv. 20, str. 172–173. Hacquet, Baltazar: Hacquet‘s mineralogisch-botanische Lustreise, von dem Berg Terglou in Krain, zu dem Berg Glokner in Tyrol, im Jahr 1779 und 81. Wien: im Verlage der Johann Paul Krausischen Buchhandlung, 1784. Hacquet, Baltazar: Physikalisch-politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Car-nischen, Rhätischen in die Norischen Alpen, im Jahre 1781 und 1783 unternommen von Hacquet: mit Kupfern. Leipzig: verlegts Adam Friedrich Böhme, 1785. Haller, Albrecht: Die Alpen. Berlin: Akademie-Verlag, 1959. Hartman, Bruno: Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne. Maribor: Obzorje, 1996. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 237 7. 03. 2024 09:26:46 238 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Höbelt, Lothar: »Schönerer, Georg von«. Neue Deutsche Biographie. Berlin, Duncker & Humblot, 2007, zv. 23, str. 406–407. Hönig, Nataša: »Kolesarstvo na Goriškem na prehodu iz 19. v 20. stoletje«. Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, 2017, št. 39/40, str. 179–197. Hribar, Ivan: Kranjska hranilnica. V Ljubljani: Narodna tiskarna, 1909. Jahne, Ludwig: Führer durch die Karawanken. Wien: R. Lechner, 1882. Jahne, Ludwig: Karawanken Führer mit einer Karte und Abbildungen. Klagenfurt: J. Heyn, 1912. Janša, Olga: »Zgodovina turizma na Slovenskem«. Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968, št. 1–6. Jenuš, Gregor: »Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!« Johann Schmiderer – zadnji mariborski župan avstrijske dobe«. Studia Historica Slovenica, 17 (2017), št. 3, str. 901–927, 1024. Kalc, Aleksej: »Oblike organiziranosti slovenskega Trsta v času družbenega in narodnega vzpona«. Aleksander Rojc (ur.): Trst: Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju, Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja do prihoda fašizma. (Trst= Trieste: Glasbena matica; Ljubljana = Lubiana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije = Editore ZRC, Centro di ricerca scientifica dell’Accademia delle scienze e delle arti, 2014), str. 41–53, 54–66, 437. Kalc, Aleksej: »Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne«. Acta Histriae, 21 (2013), št. 4, str. 683–706. Kavrečič, Petra: »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po poročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja«. Iz zgodovine Krasa, 63 (2015), št. 3, str. 547–560. Kitzmüller, Hans (ur.): Görz 1500-1915 Ein vergessenes Kapitel altösterreichischer Dichtung. Klagenfurt: Carinthia, 1995. Klemenčič, Matjaž: »Germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne: (referat na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru)«. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1979, št. 1–2, 1979, str. 350–391. Klemenčič, Matjaž: »Im Lichte der sprachlichen Slowenisch-und Deutschsprachige in der Süd- und Untersteiermark v letih 1830–1991«. Stenner, Christian (ur.): Slowenische Steiermark: verdrängte Minderheit in Österreichs Südosten. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 1997, str. 69–105. Kocbek, Fran in Kos, M.: Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico. Celje: Slovensko planinsko društvo, 1894. Koren, Testen Petra: »Julius Kugy (1858–1944): »Ne iščimo v gori terišča za plezanje, iščimo njeno dušo!«. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2014, št. 11, str. 37–42. Kovačič, Simon: »Dr. Julius Kugy – gorski referent: novosti o Kugyju iz Vojnega arhiva na Dunaju«. Na fronti: revija za vojaško zgodovino, 2003, št. 2, str. 20–26. Kramberger, Petra: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. Kramberger, Petra: »Nemško časopisje v Mariboru v 19. stoletju«. Kronika, 53 (2005) str. 37–52. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 238 7. 03. 2024 09:26:46 Viri in literatura 239 Kregar, Tone: »Upravni razvoj Celja v letih 1848–1918«. Kregar, Tone (et. al), Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 5–23. Kugy, Julius: Aus dem Leben eines Bergsteigers. München: Bergverlag Rother, 1935. Lavtižar, Josip: Spomini. Rateče-Planica: samozaložba, 1926. Lončar, Dragotin: Politično življenje Slovencev: (od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta.). V Ljubljani: Slovenska matica, 1921. Lovšin, Evgen: Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961. Lowenthal, Ernst Gottfried: Jacoby, Leopold. Neue Deutsche Biographie. Berlin: Duncker & Humblot, 1974, zv. 10, str. 255–256. Marušič, Branko: »Pregled društvene dejavnosti v Avstrijskem primorju (1848–1918)«. Annales: anali za istrske in mediteranske študije = annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies. Series historia et sociologia, 9 (1999), št. 1=16, str. 163–192. Marušič, Branko: Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899. Nova Gorica: Goriški muzej, 2005. Mercina, Marija: »Najdba obloglavke (Cephalaria leucantha) v Vipavski dolini«. Proteus, 69 (2006), št. 3, str. 130–132. Mikola, Milko: »Razvoj industrije na območju Celja od začetkov do prve svetovne vojne«. Kregar, Tone (et. al): Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 155–186. Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija: Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011. Mikša, Peter in Vehar, Maja: »Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne«. Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, (2018), št. 1 str. 16. Mikša, Peter: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju«. Zgodovinski časopis, 69 (2015), str. 112−123. Mikša, Peter: »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«. Zgodovina za vse, 18 (2011), str. 62–63. Mlinar, Janez: »V senci gora. Oblikovanje Zgornjesavske doline kot turistične destinacije«. Triglav 240. Ljubljana: Založba ZRC, 2018, str. 179–185. Moritsch, Andreas: Das nahe Triester Hinterland. Zur wirtschaftlichen und sozialen Entwicklung vom Beginn des 19. Jahrhunderts bis zur Gegenwart. Wien, Köln, Graz: Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, Veröffentlichungen des Instituts für osteuropüische Geschichte und Südostforschung der Universität Wien, H. Böhlhaus Nachf., 1969, zv. 7. Müller, Friedrich: »Raziskovanja v Škocjanskih jamah leta 1890 med 18. in 25. pod- zemnim slapom« (prevedla Mojca Urankar). Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 38–58. Noë, Heinrich: Die Stadt Görz und ihre Umgebung. Görz: Wokulat, 1891. Obrul, Robert: »Športni Maribor do 1. svetovne vojne«. Studia Historica Slovenica, 3 (2003), št. 2/3, str. 405–451. Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. Celje: Celjska turistična zveza, Olepševalno in turistično društvo Celje, 1967. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 239 7. 03. 2024 09:26:46 240 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. Celje: Kulturna skupnost, 1971–1974. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1978, zv. 7. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1999, zv. 1. Pahor, Milan: »Slovenci in Hrvati v Trstu: Kratek zgodovinski oris slovensko-hrvatskega sodelovanja in sloge v Trstu skozi 150-letno izkušnjo (1848−2000)«. Jadranski koledar. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2002, str. 171–214. Pančur, Andrej: »Kranjska industrijska družba«. Slovenski veliki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003–2005, zv. 2, str. 356. Pančur, Andrej: »Slovenska imena za habsburški denar v 19. stoletju«. Zgodovina za vse, 12 (2005), str. 68–69. Pančur, Andrej: V pričakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgodovinsko društvo, 2003. Pazze, Peter August in Müller, Friedrich: Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Kanzianer Grotten. Triest: Selbstverlag der Sektion Küstenland, 1907. Pazze, Peter August: Chronik der Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1873-1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX Vereinsjahres. Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893. Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan, 1998. Peternel, Marija Mojca: »Ludwig Jahne (1856−1937)«. Prispevki za novejšo zgodovino, 60 (2020), št. 1, str. 33−46. Peternel, Marija Mojca: »Kratka predstavitev planinskega društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein«. Prispevki za novejšo zgodovino (63) 2023, št. 1, str. 86–104. Peternel, Marija Mojca: » Ljubiteljem kranjskih Alp! « : kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2023. Peternel, Marija Mojca: »Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1875–1938)«. Prispevki za novejšo zgodovino 62 (2022), str. 44–63. Peternel, Marija Mojca: »Prvi koraki pri organiziranju vodniškega poklica«. Prispevki za novejšo zgodovino, 60 (2020), št. 3, str. 24–38. Peternel, Marija Mojca: Knjige za gorohodce: prvi planinski vodniki na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Počivavšek, Marija: »Celjska obrt in trgovina po sprejetju obrtnega zakona leta 1859.« Kregar, Tone (et. al.), Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 187–205. Počivavšek, Marija: »Rakuschev mlin: 1903–2014«. Kronika, 63 (2015), str. 137–142. Podgoršek, Nataša: »Zgodovina uprave v Mariboru 1750–1918. Občinske volitve v mestu Maribor 1861–1912«. Studia Historica Slovenica, 6 (2006), št. 2/3, str. 361–380. Pott, Emil: Die Biertreber als Futtermittel und deren Conservirung. Für Bierbrauer und Land wirthe. München: Verlag Theodor Ackermann, 1882. Pott, Emil: Die Braugerste. München: Verlag Theodor Ackermvann, 1883. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 240 7. 03. 2024 09:26:46 Viri in literatura 241 Praprotnik, Nada: »Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin«. Scopolia, 2012, št. 75, str. 1–111. Preinfalk, Miha: »Grofje Thurn-Valsassina na Koroškem«. Iz zgodovine Koroške, 56 (2008), št. 2, str. 247–264. Primorski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba 1982, zv. 8. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba 1986, zv. 12. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva založba, 1938, zv. 9. Radics, Peter: »Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847«. Bergfahrten in Österreich. Eins und Jetzt 1363−1887. Augsburg und Lepizig: Augsburg und Leipzig Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 86−94. Rahten, Andrej (et. al): Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev = Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes. Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2011. Reimann, Reinhard: ‚Landfremde‘ an der Adria: Die Deutschen in Triest 1880–1920. Berlin [etc.]: P. Lang, 2020. Riecke, Jörg in Theobald, Tina (ur.): Deutschsprachige Zeitungen im östlichen Europa. Ein Katalog. Bremen: edition lumière 2019. Rizzoli, Alojz: »Iz mojih spominov«. Tovarniški vestnik, 15. 8. 1937, št. 3, str. 4. Roschnik, Rudolf: Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung. Stuttgart, Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906. Schmidt, Rudolf: Deutsche Buchhändler. Deutsche Buchdrucker. Beiträge zu einer Firmengeschichte des deutschen Buchgewerbes. Berlin, Eberswalde: Verlag der Buchdruckerei Franz Weber/ Verlag von Rudolf Schmidt, 1907, zv. 4, str. 601–604. Section Görz: Itinerar für die gefürstete grafschaft Görz und Gradisca – Separatdruck aus dem Buch von dr. Heinrich Noë, Die Stadt Görz und ihre Umgebung. Görz: Im Verlage des Ferdinand Woklulat, 1891. Section Küstenland: Neuer kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Canizianer Grotten. Triest: Selbstverlag des Section, 1894. Section Küstenland: Zehn Jahre Alpinen Wirkens. Gedenkblatt. Triest: Section Küstenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883. Sektion Wien des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins: Die Schutzhütten und Unterkunftshäuser in den Ostalpen. Dresden: Verlag Kunstanstalt Stengel o. J., 1908. Skoberne, Peter: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana: Prešernova družba, 1988. Soukup, Rudolf Werner: »...zum Frommen der Wissenschaft und zum genaueren Ver- ständnis der Natur der Alpen. Bedeutende Naturwissenschaftler als Gründungsväter europäischer alpiner Vereine.« www.rudolf-werner-soukup.at/, pridobljeno 1. 10. 2021, Publikationen/Dokumente/Gruendungsvaeter_alpiner_Vereine.pdf, 5. Stanonik, Marija: »Viljem Urbas«. Slovenski etnograf, 1977, str. 27–36. Strojin, Tone: Dr. Henrik Tuma: slovenski alpinist, narodni prosvetitelj, politik, publicist in odvetnik. Ljubljana: Slovenski gorniški klub Skala, 2008. Suppan, Arnold: »Die Untersteiermark, Krain und das Küstenland zwischen Maria The- resia und Franz Joseph (1740–1918)«. Suppan Arnold (ur.): Deutsche Geschichte im Osten Europas. Berlin: Siedler Verlag, 1998, str. 263–348. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 241 7. 03. 2024 09:26:46 242 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Swida, Franz: »Landschaftliche Lage, Volksleben, geschichtliche und culturelle Entwicklung Triests«. Die Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Wien: Druck und Verlag der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei und Alfred Hölder, 1891, zv. 10, str. 51–92. Swida, Franz: »Das Herzogthum Krain, das Küstenland und das Königreich Dalmatien«. Friedrich Umlauft (ur.): Die Länder Oesterrech-Ungarns in Wort und Bild. Wien: Verlag von Karl Graeser, 1882. Testen Koren, Petra: »Julius Kugy«. Mateja Ratej et. al: Usode prve svetovne vojne. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 49–61. Thieme, Ulrich in Becker, Felix (ur.): Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart. Leipzig: Verlag von E. A. Seemann, 1920, zv. 13, str. 442. Tiefenhalter, Helmut: »Wandern und Wanderwege in der Anfangszeit des Voralerberger Fremdenverkehrs«. Sonderdruck aus Montfort, Vierteljahrsschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs, 55 (2003), str. 44–48. Trevor Shaw in Alenka Čuk: Slovenski Kras in jame v preteklosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. Tuma, Henrik: Iz mojega življenja. Ljubljana: Naša Založba, 1937. Tuma, Henrik: »Naše planine«. Jadranski almanah. Trst: Naša založba, 1924, str. 76−94. Turk, Matija: »Julius Kugy, alpinski referent avstro-ogrske armade«. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. Celovec: Mohorjeva družba, 2016, str. 126–131. Urbas, Wilhelm: Dr. E. H. Costa. Ljubljana: Matica Slovenska, 1877. Veronik, Aleksander: »Grof Alfons Zabeo«. Časopsi za zgodovino in narodopisje. 77 (2006), št. 4, str. 46–90. Verovnik, Franc: »Dr. Hans Harpf (1866–1938), ustanovitelj bolnišnice v Slovenj Gradcu pred 110 leti«. (75) Zdravniški vestnik, št. 12, str. 869–870. Vodopivec, Peter: »Kulturno-duhovne razmere na Slovenskem v 19. stoletju«. Bogoslovni vestnik, 67 (2007), str. 9–17. Vovko, Andrej: »Delovanje društva Südmark na slovenskem Štajerskem do leta 1914«. Luthar, Otto in Perovšek, Jurij (ur.): Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: ZRC SAZU, 2003, str. 229–251. Vuk Hriberšek, Nina: »Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno«. Časopis za zgodovino in narodopisje, 2010, zv. 1–3, str. 71–94. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp., 1878, zv. 37. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Universitäts-Buchdruckerei L. C. Zamarski (Wien: vormals J. P. Sollinger), 1856, zv. 1. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp., 1858, zv. 3. Zajšek, Boštjan: »Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti – mariborski Nemci v letu 1918«. Studia Historica Slovenica, 19 (2019), št. 2, str. 419– 466, 603. Zimmermann, Peter: »Poesie und Trivialität in Risto Savins deutschen Liedtexten. Poezija in trivialnost v besedilih nemških samospevov Rista Savina«. Muzikološki zbornik 48 (20212), št. 2, 2012, str. 91–132. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 242 7. 03. 2024 09:26:46 Viri in literatura 243 Žigon, Tanja: Nemško časopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska založba, 2001. Žvab, Rožič, Petra, Čar, Jože, Rožič, Boštjan: »Geological structure of the Divača area and its influence on the speleogenesis and hydrogeology of Kačna jama = Geološka struktura na območju Divače in njen vpliv na speleogenezo ter hidrogeologijo Kačne jame«. Acta Carsologica 44 (2015), št. 2, str. 153–168. Viri »Bericht des Vereines, Naturkundliches Landesmuseum für Kärnten für das Jahr 1932«, Carinthia 2, 1932, zv. 121/41 in zv. 122/42, str. 1–9. Bericht über den II. internationalen kongress für Rettungswesen und Unfallverhütung (9-13. 9. 1913). Wien: Verlag der Kongreßleitung, 1914. »Delovanje Primorske sekcije Nemškega in Avstrijskega planinskega društva v letih 1884 do 1892 (Prevedla Mojca Urankar)«. Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 32–38. Jahres-Bericht über die K. K. Oberrealschule in Görz: über das Schuljahr... Kaiserlich-Königliche Ober-Realschule (Görz). Görz: Selbstverlag der k.k. Staats-Oberrealschule, 1850-[18--]. Primorska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva, »Letno poročilo primorske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva za leto 1893. (Prevedla Mojca Urankar)«. Naše jame. Glasilo Jamarske zveze, 40 (1998), str. 58–60. Schematismus für das kaiserliche und königliche Heer und für die kaiserliche und königliche Kriegs-Marine 1895. Wien: Aus der K.K. Hof- und Staatsdruckerei, 1895. Arhivski viri A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section Kü- stenland des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 1. 1910). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.102_10 S. Krain Gottschee. A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Bericht über die ordentliche Jahresversammlung der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und oesterreichischen Alpen-Vereins (7. 1. 1881). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Bericht über die Thätigkeit der Section ‚Küstenland‘ des deutschen Alpenvereins im Jahre 1873 (19. 1. 1874). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.402 Sektion Cilli, Auszüge 2. A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.403, Sektion Cilli, Auszüge 2 (25. 7. 1907). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 4. 1899). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des deutschen und österreichischen Alpen-Vereins (4. 1. 1884). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 1. 1887). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 243 7. 03. 2024 09:26:47 244 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (16. 1. 1891). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1891). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (5. 4. 1898). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 1. 1912). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1913). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1900). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (7. 2. 1896). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 12. 1912). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1893). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (1. 2. 1895). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins (22. 12. 1884). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 12. 1887). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 1. 1889). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (10. 1. 1890). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (9. 2. 1894). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (26. 2. 1897). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (25. 1. 1901). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1902). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (21. 1. 1903). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (22. 1. 1904). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (20. 1. 1905). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (19. 1. 1906). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 244 7. 03. 2024 09:26:47 Viri in literatura 245 A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (18. 1. 1907). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (17. 1. 1908). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (29. 1. 1909). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins für das Jahr 1885 (8. 1. 1886). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (27. 1. 1911). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahres-Bericht der Section ‚Kü- stenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins (30. 1. 1914). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpen-Vereins (27. 1. 1882). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht der Section ‚Kü- stenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins für das Jahr 1881 (ni datirano). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Ausschusses der ‚Section Küstenland‘ des deutschen und österreichischen Alpenvereins für das Jahr 1882 (12. 1. 1883). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Ausschusses der Section ‚Küstenland‘ des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins über die Thätigkeit dieser Section im Jahre 1874 (5. 1. 1875). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des des Section– Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1878 (8. 1. 1879). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht pro 1877 (8. 1. 1878). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht pro 1879 (ni datirano). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 245.301, Sektion Cilli, 3. Verschiedenes; 1895–1913. A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 (24. 5. 1919). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103, Krain Rizzi. A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.401, Sektion Krain, hišni red in pristojbine za obiskovalce Triglavske koče (julij 1887). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.402, Sektion Krain, hišni red in pristojbine za obiskovalce koče na Golici (avgust 1892). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.404, Sektion Krain, hišni red Vossove koče (marec 1900). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, Section Küstenland, Jahresbericht des Section – Ausschusses über die Thätigkeit der Section im Jahre 1876 (19. 12. 1876). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrain,ˈdes DuOeAV, »Jahresbericht 1906« (14. 1. 1907). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrain,ˈdes DuOeAV, »Jahresbericht über das 32. (39) Vereinsjahr« (18. 1. 1914). A AVI, Archiv Alpenverein Innsbruck, SectionˈKrainˈ des DuOeAV, »Jahresbericht 1903«. SI PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, Sekcija Maribor (zbrika fotografij in razglednic, signatura SI PAM_1693_011_002_00001). Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 245 7. 03. 2024 09:26:47 246 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Časopisni viri »-«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 14, str. 172. »† Dr. Heinrich Noë«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 17, str. 215. »† Eduard Glantschnigg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 23, str. 287–288. »† Josef Kokoschinegg«, Mitteilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 2, str. 22. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 4. 3. 1913, št. 27, str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 5. 3. 1912, št. 28, str. 4. »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 24. 1. 1901, št. 7, str. 7–8. »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 29. 1. 1885, str. 5. »Alpenverein«, Deutsche Wacht, 5. 2. 1885, št. 11, str. 5. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 13. 2. 1902, št. 19, str. 3-4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 14. 4. 1886, št. 45, str. 3. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 17. 1. 1911, št. 7. str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 2. 9. 1894, št. 70, str. 5. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1900, št. 6, str. 4–5. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 21. 1. 1909, št. 9, str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 3. 1. 1907, št. 2, str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 31. 3. 1914, št. 35, str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 4. 1. 1906, št. 2, str. 2. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 8. 2. 1902, št. 17, str. 5. »Alpenverein. Sektion Marburg«, Marburger Zeitung, 5. 5. 1876, št. 53, nepaginirano. »Alpenverein« , Marburger Zeitung, 27. 1. 1914, št. 8, str. 4. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 3. 3. 1914, št. 3, str. 5. »Alpenverein«, Marburger Zeitung, 31. 3. 1914, št. 35, str. 4. »Alpenvereinssektion«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1911, št. 7, str. 4. »Alpiner Lichtbildervortrag im Theater«, Marburger Zeitung, 21. 3. 1914, št. 31, str. 4. »Alpines«, Deutsche Wacht, 14. 1. 1889, št. 5, str. 4. »Arbeiten der S. Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 70. »Aus den Nachbarländern«, Laibacher Tagblatt, 20. 2. 1877, št. 41, nepaginirano. »Aus den St. Canzianer Grotten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 11, str. 128. »Aus den Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 8. 1913, št. 8, str. 143. »Aus den südöstlichen Kalkalpen«, Gebirgsfreund, 10. 9. 1907, št. 9, str. 143. »Ausflug auf den Ursulaberg«, Grazer Volksblatt, 31. 5. 1906, št. 345, str. 3. »Ausflug auf den Ursulaberg«, Marburger Zeitung, 26. 5. 1906, št. 63, str. 4. »Ausflug nach Krain«, Mittheilung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1897, št. 16. str. 194. »Ausrüstung«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 16, str. 201. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 246 7. 03. 2024 09:26:47 Viri in literatura 247 »Aussichtswarte der S. Marburg a. d. Drau«, Mitteilung des Deutschen und Oesterreichischen Alepenvereins, 1909, št. 11, str. 145. »Bären und Wölfe in Krain«, Innsbrucker Nachrichten, 28. 12. 1897, št. 296, str. 3. »Bergfest bei der ‘Marburger Hütte’«, Marburger Zeitung, 4. 1. 1913, št. 2, str. 4. »Bergführer Piskernik †«, Marburger Zeitung, 18. 3. 1915, št. 63, str. 4. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1904«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 76–80. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1905«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein 1905, št. 6, str. 72–76. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 5, str. 65–68. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1907«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 7, str. 89–92. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1913«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 4, str. 114–118. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1902«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1902, št. 7, str. 88-92. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1903«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 64–68. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1908«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1908, št. 8, str. 113–116. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1910«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 7, str. 92–96. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1911«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1911, št. 7, str. 90–94. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepenvereins 1912«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 7, str. 100–104. »Bestandsverezichnis des D. u. Oe. Alepnvereins 1909«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 6, str. 82–85. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1888«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 8, str. 97–100. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1889«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 7. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1890«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1890, št. 8, nepaginirano. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1891«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, paginirano. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 7, str. 81–84. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1893«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 6, str. 81–84. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 7, str. 89–92. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 7, str. 85–88. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 247 7. 03. 2024 09:26:47 248 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1896«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 77–80. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1897«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 6, str. 73–76. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1898«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 6, str. 77–80. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1899«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 7, str. 87–92. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1900«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 6, str. 73–76. »Bestands-Verezichniss des D. u. Oe. Alepenvereins 1901«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1901, št. 5, str. 64–68. »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1914«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1914, št. 7, str. 108–112. »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1915«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1915, št. 5, 6, str. 59–63. »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1916«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1916, št. 9, 10, str. 87–91. »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1917«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1917, št. 9, 10, str. 67–71. »Bestandverezichnis des D. u. Oe. Alpenvereins 1918«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1918, št. 7, 8, str. 51–55. »Caninhütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 19, str. 233. »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 14, str. 175. »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 6, str. 72. »Caninhütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 3, str. 30. »Casinoverein«, Deutsche Wacht, 3. 1. 1886, št. 1, str. 4. »Christbaumfeier in St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 1, str. 10. »Christbaumfeier«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 25. »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 14, str. 175. »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 10, str. 137. »Cilli«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1910, št. 14, str. 175. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 12, str. 107. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 8, str. 102. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 9, str. 114. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 4, str. 47. »Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, str. 62. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 248 7. 03. 2024 09:26:47 Viri in literatura 249 »Cilli«, Mittheilungen des deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 18, str. 224. »Cillier Ärzte-Verein«, Cillier Zeitung, 23. 1. 1881, št. 7, nepaginirano. »Cillier Männergesangverein«, Deutsche Wacht, 22. 1. 1885, str. 5. »D. u. O. Alpenverein«, Deutsche Wacht, 16. 2. 1910, št. 14, str. 5. »Das Alpine Museum des DuOeAV«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1909, št. 4, str. 53. »Das Logartalhaus«, Marburger Zeitung, 30. 3. 1916, št. 73, str. 3. »Der Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16, str. 194. »Der deutsche Bergverein Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 11. 3. 1915, št. 57, str. 3. »Der Deutsche Bergverein Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 24. 1. 1914, št. 7, str. 5. »Der deutsche und österreichische Alpenverein in Klagenfurt«, Triester Tagblatt, 20. 8. 1881, št. 199, nepaginirano. »Der Generalversammlungs-Ausflug nach Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1897, št. 17. str. 199–200. »Der Kanin bei Raibl (2592 m)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 17, str. 176. »Der Oesterreichische Touristen-Klub in Wien«, Neues Fremden-Blatt, 5. 8. 1869, št. 215, nepaginirano. »Deutscher Bergverein«, Marburger Zeitung, 12. 3. 1917, št. 58, str. 2. »Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein«, Deutsche Wacht, 25. 1. 1913, št. 8, str. 4. »Deutscher und österreichischer Alpenrerein, Section Küstenland«, Illustrierte Sport Zeitung, 27. 1. 1878, št. 4, str. 31. »Deutscher und österreichischer Alpenverein Generalversammlung«, Triester Tagblatt, 26. 7. 1881, št. 177, nepaginirano. »Deutscher und österreichischer Alpenverein- Section Küstenland«, Laibacher Tagblatt, 16. 11. 1875, št. 262, nepaginirano. »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Marburger Zeitung, 19. 5. 1876, št. 59, nepaginirano. »Deutscher und österreichischer Alpenverein«, Marburger Zeitung, 17. 5. 1876, št. 58, nepaginirano. »Die Alpenvereinshütten«, Gebirgsfreund, 10. 7. 1906, št. 7, str. 99. »Die Eröffnung der Baumachhütte im Trentathale«, Triester Tagblatt, 15. 7. 1881, št. 168, nepaginirano. »Die Eröffnung der Marburger Hütte,« Marburger Zeitung, 9. 9. 1913, št. 108, str. 2–3. »Die Eröffnung des Unterkunftshauses auf dem Krainer Schneeberg«, Triester Zeitung, 18. 7. 1874, št. 161, str. 6. »Die Marburger Hütte am Bachern«, Marburger Zeitung, 22. 3. 1913, št. 35, 36, str. 4–5. »Die Marburger Hütte«, Marburger Zeitung, 14. 6. 1919, št. 129, str. 3. »Die Okreschel-Hütte (der S. Cilli)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 13, str. 164. »Die Schutzhütten der S. Cili«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 13, str. 157. »Die Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 23. 2. 1890, št. 16, str. 4. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 249 7. 03. 2024 09:26:47 250 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine »Die Section des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 13. 1. 1895, št. 4, str. 2–3. »Die Verluste des Alpenvereins im Südostalpen- und Karstgebiet«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvreins, 1919, št. 15, 16, str. 97–98. »Ein Jubelfeier der Marburger Section des deutschen und österr. Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 21. 5. 1896, št. 41, str. 4–5. »Ein Jubelfeier der Marburger Section des deutschen und österr. Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 17. 5. 1896, št. 40, str. 4. »Ein Schuzthaus am Bachern«, Marburger Zeitung, 22. 10. 1912, št. 127, str. 3–4. »Ein Straßenprojekt für die Steiner Alpen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1912, št. 23, str. 298. »Ein Unfall in den Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 17, str. 213–214. »Einbruch in die Okreschelhütte«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284. »Eine Triglavbesteigung im Winter«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland, Beilage zur 360 Blatt des Gratzer Tagblattes, 30. 12. 1898, nepaginirano. »Einladung«, Deutsche Wacht, 2. 3. 1884, št. 18, str. 7–8. »Eröffnung der Bachern-Warte«, Marburger Zeitung, 22. 6. 1909, št. 74, str. 3–4. »Führerwesen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str. 22. »Für Alpenfreunde«, Deutsche Wacht, 20. 4. 1893, št. 32, str. 5. »Für Alpenfreunde«, Marburger Zeitung, 15. 3. 1876, št. 31, nepaginirano. »Generalversammlung der Freiw. Feuerwehr in Cilli am 14. Jänner 1899«, Deutsche Wacht, 19. 1. 1899, št. 6, str. 3–4. »Generalversammlung der Freiwillige Feuerwehr Cilli«, Cillier Zeitung, 14. 2. 1878, št. 13, nepaginirano. »Generalversammlung der Section Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 16. 1. 1887, št. 5, str. 5. »Geschäftliche Einrictungen und Änderungen«, Börsenblatt für den deutschen Buchhandel und die mit ihm verwandten Geschäftszweige, 20. 7. 1886, št. 165, str. 3864. »Glavno zborovanje Nemškega in avstrijskega planinskega društva«, Planinski vestnik, 25. 9. 1897, št. 9, str. 146. »Goriške podružnice«, Planinski vestnik, 1911, št. 6, str. 103. »Goriški Sokol«, Soča, 7. 2. 1901, št. 16, nepaginirano. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 18, str. 248. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 7, str. 97. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 3, str. 35. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 3, str. 39. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 10, str 128. »Görz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 18, str. 221. »Görz«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, zv. 25, str. 406. »Görz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 2, str. 28. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 250 7. 03. 2024 09:26:47 Viri in literatura 251 »Gründung der Section Cilli des Deutschen und österr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 6. 3. 1884, št. 19, str. 3. »Haupt-Versammlung des Cillier Männergesangvereines«, Deutsche Wacht, 20. 1. 1912, št. 6, str. 4. »Hauptversammlung des Marburger Theater und Casino-Vereines«, Marburger Zeitung, 1. 2. 1902, št. 14, str. 3. »Haushaltungschule«, Marburger Zeitung, 22. 7. 1888, št. 88, str. 5–6. »Hochwasser in St. Canzian am Karst«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 20, str. 254. »Hütten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 23, str. 284–285. »Hütten der Section Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 3, str. 40. »Iz Celja (Čebelarsko društvo)«, Slovenski gospodar, 14. 3. 1878, št. 11, str. 88. »Iz Sočke doline«, Slovenski narod, št. 63, 31. maj 1870, nepaginirano. »Jahresbericht 1905/1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 17, str. 207–209. »Jahresbericht 1893/1894«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 16, str. 196–197. »Jahres-Rechnung pro Jahr 1892«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 2, str. 24. »Jahresversammlung des Alpenvereins«, Marburger Zeitung, 20. 12. 1896, št. 102, str. 4. »Jalouc«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 21, str. 265. »Johann Sima«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10, str. 130. »Julische und Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 10, str. 120. »Kanin-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 3, str. 37. »Kanin-Hütte«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 15, str. 188. »Kassenbericht für das Jahr 1906«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 2, str. 24–28. »Katoliško podporno društvo v Celji«, Slovenski gospodar, 5. 3. 1891, št. 10, str. 78. »Kolesarsko društvo«, Soča, 15. 3. 1895, št. 11, nepaginirano. »Koroschitzahütte der Alpenvereinssektion Cilli«, Moderne illustrierte Zeitung für Reise und Sport, 1. 9. 1913, št. 17, str. 32. »Krain«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 4, str. 50–51. »Küstenland in Triest«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 3, str. 80–81. »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 2, str. 31. »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 352. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 251 7. 03. 2024 09:26:47 252 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1913, št. 1, str. 16. »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1906, št. 6, str. 80. »Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 9, str. 115. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1876, št. 6, str. 226. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 3, str. 40. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 6, str. 80. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, št. 20, str. 239. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein s, 1884, št. 2, str. 40. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 6, str. 74. »Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1900, št. 5, str. 59. »Laibach«, Volksblatt für Stadt und Land, 12. 8. 1897, št. 32, str. 2. »Lengenfeld-Mojstrana«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 19, str. 241. »Lichtbilderabend der Alpenvereinssektion Cilli«, Deutsche Wacht, 27. 3. 1912, št. 25, str. 4. »Lichtbilderabend des Deutschen Bergvereins«, Marburger Zeitung, 7. 2. 1914, št. 13, str. 4. »Lichtbilderbend des Bergvereins«, Marburger Zeitung, 29. 1. 1914, št. 9, str. 5. »Mängel in kärtnerischen Reisehandbüchern«, Unterhaltungsblatt der Kärtner Zeitung, 29. 6. 1896, št. 172, str. 686. »Marburg (Alpenverein)«, Grazer Tagesblatt, 6. 1. 1905, št. 6, str. 6. »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 3, str. 81. »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1876, št. 5, str. 186. »Marburg a. D.«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1901, št. 9, str. 115. »Marburg a. Drau«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 5, str. 63. »Marburg a. Drau«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, zv. 25, str. 419. »Marburgerhűtte im Bacherngebiete«, Gebirgsfreund, 10. 10. 1913, št. 10, str. 179. »Merzlagora«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 59. »Na znanje«, Primorski list, 6. 9. 1894, št. 17, str. 144. »Naši Sokolci«, Soča, 29. 7. 1887, št. 31, nepaginirano. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 252 7. 03. 2024 09:26:47 Viri in literatura 253 »Naturkundliches Landesmuseum für Kärnten für das Jahr 1932«, Carinthia 2, 1932, zv. 121/41 in zv. 122/42, str. 1–9. »Nekrologe«, Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 1919, zv. 1 in 2, str. 106. »Neue Schutzhütten«, Gebirgsfreund, oktober 1894, št. 10. str. 111. »Neuer Verein«, Morgen Post, 19 (26. 4. 1869), str. 4. »Občni zbor«, Gospodarski list, glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici, 6. 4. 1888, št. 7, str. 28. »P. A. Pazze«, Mitteilungnen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 15, str. 185. »Personalnachrichten«, Marburger Zeitung, 6. 10. 1889, št. 80, str. 5. »Personalnachrichten«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1928, št. 7, str. 118. »Peter August Pazze«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1903, št. 17, str. 210. »Planjava–Ojstrica«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6, str. 59–60. »Pod Mangartom«, Soča, 5. 10. 1888, št. 40, nepaginirano. »Prämien-Ausschreibung«, Gebirgsfreund, oktober 1894, št. 10. str. 110. »Protokoll der XXVI Generalversammlung des D. U. Oe. A.-V. zu Salzburg am 8. Sep- tember 1895«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, št. 19, 1895, str. 229–237. »Reichsrath«, Klagenfurter Zeitung, 28. 3 1888, št. 72, str. 2. »Rilevation di Panorami e Vedute alpine«, Alpi Giulie, 7. 6. 1896, št. 2–3, str. 20–23. »S. Küstenland«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1919, št. 17, 18, str. 112. »Schneeberg-Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1875, št. 1, str. 21. »Schneeberg-Haus«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1877, št. 1, str. 18. »Schutzhütte im Logarthale«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 3, str. 38. »Schützhütten in den Ostalpen (Schluß)«, Gebirgsfreund, junij 1895, št. 6, str. 63. »Section Cilli d. D. u. Oe. A. V«, Deutsche Wacht, 26. 1. 1902, št. 8, str. 3. »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 11. 3. 1914, št. 15, str. 3–4. »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 18. 3. 1914, št. 17, str. 5. »Sektion Cilli des Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 28. 1. 1914, št. 3, str. 4. »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 4. 3. 1914, št. 13, str. 4–5. »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 14. 3. 1914, št. 16, str. 4. »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1914, št. 19, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 253 7. 03. 2024 09:26:47 254 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine »Sektion Cilli des Deutschen u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 28. 3. 1914, št. 20, str. 4. »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 7. 3. 1914, št. 14, str. 4. »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 21. 3. 1914, št. 18, str. 4. »Sektion Cilli des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 15. 1. 1910, št. 5, str. 4. »Sektion Cilli des deutschen und österreichischen Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 9. 2. 1908, št. 12, str. 2–3. »Sektion Cilli des deutschen und österr. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 11. 1. 1894, št. 3, str. 4. »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1897. »Sitzungsbericht«, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1903. »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1899. »Sitzungsbericht«, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1901. »Sitzungsbericht«, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Wien: In Kommision bei Alfred Hölder, k. u. k. Hof- und Universitäts-Buchhändler, 1902. »Spenden und freiwillige Jahresbeiträge«, Gebrigsfreund, (april) 1901, št. 4, str. 48. »Stadtverschönerungsverein Cilli«, Deutsche Wacht, 24. 3. 1898, št. 24, str. 5. »Steiner Alpen und der sogenannte slovenische ’Alpenverein‘«, Deutsche Wacht, 10. 1. 1895, št. 3, str. 3. »Steiner Alpen«, Gebirgsfreund, 10. 12. 1893, št. 12, str. 107. »Touristen-Unglück?«, Laibacher Zeitung, 24. 8. 1895, št. 193, str. 1668. »Touristenunfall in den Sanntahaler Alpen«, Gratzer Tagblatt (Abend Ausgabe), 27. 8. 1895, št. 236, str. 2. »Touristenunfall«, Agramer Zeitung, 26. 8. 1895, št. 194, str. 6. »Touristenunfall«, Innsbrucker Nachrichten, 28. 8. 1895, št. 196, str. 17. »Touristenunfälle ohne Ende«, Prager Tagblatt, 25. 8. 1895, št. 234, str. 7. »Touristenunfälle«, (Linzer) Tages-Post, 28. 8. 1895, št. 197, str. 4. »Über die etnographischen Verhältnisse des Küstenlandes«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 10, str. 358–360. »Unglücksfall in den Alpen«, Deutsche Wacht, 10. 1. 1889, št. 3, str. 5. »Unterkunftshaus am Krainer Schneeberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreich ischen Alpenvereins, 1877, št. 4, str. 164. »Unterkunftshaus am Krainer Schneeberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreich ischen Alpenvereins, 1877, št. 5, str. 195. »Unterstützungs-Kasse für Bergführer«, Cillier Zeitung, 23. 1. 1879, št. 7, nepaginirano. »Verbot des Edelweisshandels in der Schweiz«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1839, št. 17, str. 214. »Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 17. 6. 1919, št. 131, str. 3. »Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 24. 6. 1919, št. 136, str. 3. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 254 7. 03. 2024 09:26:48 Viri in literatura 255 »Vom Alpenverein«, Laibacher Tagblatt, 21. 12. 1876, št. 292, nepaginirano. »Vom Logarthalhause«, Deutsche Wacht, 29. 3. 1916, št. 5, str. 4. »Vom slovenischen Alpenvereine«, Deutsche Wacht, 1. 1. 1893, št. 1, str. 2. »Von den Kanzianer Grotten (Jubiläumsfeier)«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1904, št. 6, str. 71. »Von der Ojstritza«, Marburger Zeitung, 1. 8. 1912, št. 92, str. 4. »Von der österreichische-italienischen Grenze«, Neue Freie Presse (Abendblatt) 9. 8. 1884, št. 7167, str. 2. »Weg- und Hüttenbau der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 5, str. 59. »Weg- und Hüttenbauten der S. Cilli«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 2, str. 20. »Wegbauten in den Höhlen von St. Canzian, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 11, str. 137. »Wegbauten in St. Canzian (S. Küstenland)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 8, str. 59. »Wegbauten in St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, št. 10 str. 128–129. »Wegmarkierungen der S. Küstenland«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 19, str. 238. »Weitere Vereinsauflösungen«, Cillier Zeitung, 28. 6. 1919, št. 7, str. 5. »Weitere Vereinsauflösungen«, Marburger Zeitung, 1. 7. 1919, št. 142, str. 3. »Windischgraz«, Marburger Zeitung, 22. 1. 1907, št. 10, str. 3. »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1907, št. 4, str. 52. »Zum Anfang«, Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins, 1869, zv. 1, str. 2. »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Deutsche Wacht, 18. 3. 1894, št. 22, str. 3–4. »Zur Geschichte der Triglau-Ersteigungen«, Blätter aus Krain, 9. 5. 1857, št. 19, str. 73−76. »Zur Thätigkeit der Section Krain des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins«, Südsteirische Post, 14. 3. 1900, št. 21, str. 2–3. »Zweigverein Cilli des D. u. Oe. Alpenvereines«, Deutsche Wacht, 17. 2. 1915, št. 14, str. 4. Adolf Gstirner, »Die Juischen Alpen, westlicher Teil (Schluß)«, Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1907, zv. 38, str. 262–300. C. »Festpartie auf den [sic!] Krainer Schneeeberg«, Triester Zeitung, 21. 7. 1874, št. 163, str. 5. Die Section Krain des D. und Oe. A.-V, »Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der Südseite der Steiner Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 2, str. 18. Dr. A. Dreyer, »Ein Klassiker des Alpinismus Zum 80. Zum Geburtstag Julius Kugy«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1938, št. 7, str. 170–171. Dr. A. Dreyer, »München: Ein Meister der alpinen Schilderungskunst«, Zeitschrift des Deu tschen und Österreichischen Alpenvereins, 1933, str. 219–229. Dr. A. Dreyer, »Theodor Petersen«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št. 5/6, str. 48–49. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 255 7. 03. 2024 09:26:48 256 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Dr. Fr. Swida, »Ein emporstrebender Handelsplatz Griechenlands«, Triester Tagblatt, 20. 9. 1881, št. 225, nepaginirano. Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 9, str. 113–115. Dr. Julius Kugy, »Aus der Monte Rosa-Gruppe«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 2, str. 17–19. Dr. Julius Kugy, »Die Julischen Alpen. Mit 1 Karte und 4 Illustrationen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1883, zv. 2, str. 370–413. Dr. Julius Kugy, »Julische Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 9, str. 343–342. Dr. Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1886, št. 2, str. 13–14. Dr. Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 24, str. 290–291. Dr. Julius Kugy, »Aus den Julischen Alpen«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 16, str. 193–194. Dreyer, »Rudolf Baumbach †«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 19, str. 228–229. Emil Pott, »Unsere Schützhütten«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1892, št. 21, str. 241–245. Emil Pott, »Bierausschank in den Schatzhäusern und in den Alpenwirthshäusern«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,1896, št. 12, str. 146–147. Fr. M., »Die neue Grotte von Divaca«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2, str. 25. Fran Orožen, »Valentin Stanič, prvi veleturist«, Planinski vestnik, 1907, št. 4, str. 49–51. Friedrich Müller, »Das Erdbeben in St. Canzian im Karste«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 9, str. 110–111. Friedrich Müller, »Die ‚Neue Grotte‘ in Adelsberg«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1899, št. 20, str. 241–243. Friedrich Müller, »Die Račna-Jama«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 21, str. 258–259. Friedrich Müller, »Entdeckungsfahrten in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 11, nepaginirano. Friedrich Müller, »Hochwasser in den Höhlen von St. Canzian«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 22, str. 278. Friedrich Müller, »Josef Marinitsch †«, Mittheilungen des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 1916, št. 7–8, str. 67–68. Graf, »Aus den Julischen Alpen«, Oesterreichische Touristenzeitung, 15. 2. 1886, št. 4, str. 37–38. Guido Müller, »Franz Keil. Ein Alpenforscher und Pionier der plastischen Gebirgsdarstellung (1822–1876)«, Mittheilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 1876, zv. 116, str. 287–310. Heinrich Hess, »Wandertage in den Steiner Alpen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, zv. 17, str. 320–362. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 256 7. 03. 2024 09:26:48 Viri in literatura 257 J. Bolle, »Bericht über die Tätigkeit der K.K. landw.-chem Versuchsstation in Görz 1911«, Zeitschrift für Pflanzenkrankheiten, 18. 1. 1913, št. 1, str. 308–309. J. Kugy, »Scabiosa Trenta«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926 št. 12, str. 227–230. Josip Abram, »Opis Trente«, Planinski Vestnik, 1907, št. 9, str. 133-135. Julius Kugy, »Eine Wanderung durch Krain«, Vereinigter Laibacher Zeitung, 17. 6. 1879, št. 137, str. 1057–1058, Vereinigter Laibacher Zeitung 19. 6. 1897, št. 138, str. 1065–1066 in Vereinigter Laibacher Zeitung 20. 6. 1897, št. 139, št. 1073–1074. Julius Kugy, »Eine Wanderung durch Oberkrain«, Österreichische Botanische Zeitschrift, 1876, št. 26, str. 194–198. K. Paulin, »N. u. d. Alpenwelt«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1935, str. 193–195. Karl Paulin, »Heinrich Noë und die Alpenwelt«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichi schen Alpenvereins, 1935, št. 8, str. 193–95. Luise Schütz, S. Cilli, »Steiner Alpen. Vellacher Kocna oder Dreigipfelige Baba (2154 m)«, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24, str. 298. Luto V., »Aus den Sulzbacher Alpen«, Südsteierische Post, 29. 8. 1894, št. 69, str. 3–4. P. A. Pazze, »Die sieben Seen des Triglav«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1879, str. 396–399. Pazze, »C. Freiher v. Czörnig†«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 20, str. 251. R. v. Strele, »Wetterläuten und Wetterschiessen«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1898, zv. 29, str. 123–143. R. v. Strele, »Enzian«, Die Presse, 1. 10. 1885, št. 270, str. 1–2. Raoul Auernheimer, »Erinnerung an Triest«, Neue Freie Presse, 5. 11. 1918, št. 19468, str. 1–3. Richard v. Strele, »Der Palmesel. Eine culturhistorische Skizze«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, zv. 28, str. 135–155. Rud. Peerz, »Görz als Curort«, Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland Beilage zur 360 Blatt des Gratzer Tagblattes, 30. 12. 1898, nepaginirano. Slovanski svet, 1888, letnik 1. Soča, 24. 8. 1894, št. 34. Valentin Stanig, »Etwas über meine Reise auf den Triglou in Oberkrain, angefangen am 18. September 1808«, Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1885, str. 412–430 . Wilhelm Urbas, »Das Phanomen des Zirknitzer Sees und die Karsthäler von Krain«, Zeit schrift des des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1879, str. 17–33. Wilhelm Urbas, »Die Tschitscherei und die Tschitschen. Ein Culturbild aus Istrien«, Zeit schrift des Deutschen und Osterreichischen Alpenvereins 1884, str. 1–27. »Windischgraz«, Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1905, št. 23, str. 282. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 257 7. 03. 2024 09:26:48 258 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Internetni viri Alpine club, http://www.alpine-club.org.uk. Alpines Museum, https://www.muenchen.de/sehenswuerdigkeiten/orte/119227.html. Alpenverein Österreich, https://www.alpenverein.at. Austrian literature online, http://www.literature.at. Deutscher Alpenverein, https://bibliothek.alpenverein.de. Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si. Dolenjski biografski leksikon, https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/?bid=1865. E-kataster jam, https://www.katasterjam.si. Evelyne Polt-Heinzl, Porträtmodul zu Raoul Auernheimer, 2022https://litkult1920er.aau. at/portraets/auernheimer-raoul. Geopedia.si, http://www.geopedia.si. Graz Museum, https://www.grazmuseum.at/ausstellung/stadt-sucht-berg. Historisches Lexikon Bayerns, https://www.historisches-lexikon-bayerns.de. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch. Hribi.net, https://www.hribi.net. Hrvatski planinarski savez, https://www.hps.hr. Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, https://www.kamra.si/digi talne-zbirke. Kronen Zeitung, https://www.krone.at/2217350. Kulturno medijski center Slovenije, podobe starega Maribora, https://homocumolat. com/2018/07/23/podobe-starega-maribora. Muzej narodne osvoboditve Maribor, http://mnom.si/sl-si/O-muzeju/Zgodovina. Muzej novejše zgodovine Celje, https://museums.eu/collection/details/515/zbirka-razgled nice. Oesterreichische Nationalbank, https://www.oenb.at. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at. Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://fran.si. Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si. Unesco World Heritage Centre, https://whc.unesco.org/en/list/390. Universita degli Studi di Trieste, https://www.biblio.units.it. Wien Geschichte Wiki, https://www.geschichtewiki.wien.gv.at. Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 258 7. 03. 2024 09:26:48 imeNsko kazalo A Braumüller, Wilhelm 90, 236 Abram, Josip 19, 21, 107, 257 Brunner, Leopold 108 Achtschin, Albin Carl 31, 32, 235 Albert, Karl 76, 237 C Albert, Otto 129 Cerkvenik, Jože 81 Aljaž, Jakob 16, 49, 235, 239 Cerkvenik, Jurij 81 Antončič, Pavel 81 Chellander, Josef Edler von 49, 211 Antončič, Jože 81 Costa, Henrik 12, 49, 236, 242 Ambroschitsch, Otto 122, 146, 225, Cveflar, Bojan 114, 121, 129, 236 226 Cvirn, Janez 15, 113, 114, 115, 116, Amthor, Markus 17, 235 117, 118, 120, 122, 152, 236 Auernheimer, Raoul 33, 257, 258 Czermack, Reginald 32, 236 Auersperg, Anton Alexander von 17 Czoernig, Carl von ml. 35, 39, 41, 90, 201, 202, 206, 207, 208, 236 B Czoernig, Carl von st. 35 Bamberg, Ottomar 26, 55, 236 Baumabch, Rudolf 56, 57, 59, 72, Č 256 Čuk, Alenka 22, 37, 48, 57, 64, 77, Beyer, Michael 93, 95, 216 242 Bieber, Vinzenz 158, 166, 232ž Böhm, August von 143, 237 D Böhme, Friedrich 12 Dalmatiner, Klaus 7, 24, 236 Bolle, Johann (Giovanni) 93, 95, 96, Debelak, Jakob 31 97, 100, 101, 109, 110, 216, 235, Deschmann, Franz 136, 140 257 Dolinar, Anton 134 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 259 7. 03. 2024 09:26:48 260 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Drexl, Theofil 122 H Dreyer, Aloys 59, 82, 103, 104, 255, Habianitsch, Alois 153, 163 256 Hacquet, Balthasar 12, 81, 82, 237 Drobesch, Werner 29, 237 Haller, Albrecht von 11, 237 Duchatsch, Ferdinand 158, 170, 233, Hanke, Anton 44, 48, 56, 78, 209 234 Hansbaum, Franz 121 Harpf, Hans 122, 228, 242 E Hartman, Bruno 165, 237 Emmer, Johannes 21, 26, 27, 30, 31, Haucke, Viktor 181 32, 105, 164, 237 Hausmaninger, Kaspar 168 Hermann, Martin 188 F Heß, Heinrich 146 Ferjen, Karl (Carl) 121, 226, 227 Hohn, Heinrich 181, 183 Ferlež, Jerneja 151, 237 Hopfgartner, Franz von 49, 210 Ferruccio, Fölkel 34, 237 Horak, Franz 158, 163, 166, 230, 231 Fister, Katrin 7, 237 Hribar, Ivan 29, 238 Fludernik, Ignaz 134 Hriberšek Vuk, Nina 159, 160, 165, Franz, Josef 166 242 Frischauf, Johannes 13, 135, 143, 145, Hrovatin, Makso 186 220, 237 Friš, Darko 152, 158, 160, 237 JJabornegg, Eduard von 17, 235 G Jacobi, Leopold 55 Gerasch, August 147, 237 Jahne, Ludwig 17, 18, 186, 238, 240 Germadnik Fugger, Rolanda 122, Jarc, Johan 55 237 Jenuš, Gregor 152, 238 Gidl, Anneliese 12, 13, 14, 21, 22, 27, Jesenko, Gregor, 121, 225, 226 28, 31, 60, 100, 128, 165, 237 Jonasch, Josef 160 Glantschnigg, Eduard 119, 120, 121, 141, 223, 224, 226 K Gombač, Luka 81 Kalc, Aleksej 35, 36, 90, 238 Gombač, Miha 81 Kallab, Otto 121, 130, 136, 219, 227, Gombač, Boris 35, 237 228, 229 Graf, E. 84, 256 Kavrečič, Petra 37, 68, 76, 80, 81, 238 Granda, Stane 29, 185, 237 Keil, Franz 167 Grundner, Hermine 164 Kitzmüller, Hans 90, 238 Gstirner, Adolf 109, 255 Klemenčič, Matjaž 151, 152, 238 Klinoscheg, Max 130 Kocbek, Franc 142, 238 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 260 7. 03. 2024 09:26:48 Imensko kazalo 261 Kokoschinegg, Josef 153, 158, 159, Mikola, Milko 113, 114, 239 166, 169, 230, 231, 232, 246 Mirinitsch, Josef 44, 56, 76, 78, 256 Koren Testen, Petra 46, 238, 242 Mlinar, Janez 12, 239 Koseski Vesel, Janez 46 Moritsch, Andreas 34, 239 Kovačič, Franc 152, 237 Mostböck, Josef 188 Kovačič, Simon 46, 238 Mrakitsch, Johann 106 Kram, Johann 140 Mrakitsch, Josef 106 Kramberger, Petra 119, 148, 238 Mravlag, Ernst 121, 225, 226 Krasovic, Johann 71 Müller, Friedrich 37, 42, 44, 47, 48, Kravanja, Ferdo, 106 54, 56, 74, 76, 77, 78, 90, 202, Kregar, Tone 113, 114, 117, 235, 236, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 239, 240 213, 214, 215, 239, 240, 256 Kremžer, Johann 136 Müller, Guido 167, 256 Kugy, Julius 46,47,63, 73, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 107, 109, 207, 208, N 209, 210, 237, 238, 239, 242, 255, Nagy, Alexander 160 256, 257 Neckermann, Josef 116 Noë, Heinrich 55, 62, 101, 102, 103, L 104, 109, 239, 241, 246, 257 Lang, Helmut 7, 24, 236 Novak, Josef 49, 210 Lavtižar, Josip 18, 239 Leitgeb, Josef von 49, 210, 211 O Lindauer, Wilhelm 119, 121, 130, Obrul, Robert 153, 239 148, 168, 220, 224, 225, 226 Orel, Adolf 183 Linke, H. K 93 Orožen, Fran 17, 92, 256 Lovšin, Evgen 107, 239 Orožen, Janko 114, 116, 240 Luthar, Otto 29, 242 Lutz, Adolf 119, 223 PPachner, Karl 163 M Pachner, Roman 163 Majcen, Gabriel 152, 237 Pahor, Milan 34, 240 Majdič, Peter, 113, 119 Pančur, Andrej 28, 29, 59, 240 Majonica, Enrico (Heinrich) 97, 216 Paris, Alexis 55 Makotter, Gervat 188 Paska, R. von 130 Mallnar, Henrik 30 Paulin, Karl 103, 257 Marchesani, Ernst 95, 217 Pazze, Peter August 37, 39, 40, 41, 42, Marušič, Branko 36, 90, 91, 239 43, 44, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, Mercina, Marija 82, 239 76, 78, 79, 80, 84, 87, 202, 206, 207, Meyer, Heunrich 59 208, 209 210, 211, 240, 253, 257 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 261 7. 03. 2024 09:26:48 262 Marija Mojca Peternel: V Višine in globine Peerz, Rudolf 89, 257 S Perovšek, Jurij 29, 185, 240, 242 Sachs, Hans 188 Peteln, Josef 188 Satter, Johann 177 Peternel, Marija Mojca 7, 11, 17, 26, Schäftlein, Hermann 121 28, 42, 82, 100, 108, 165, 186, 240 Scherbaum, Gustav 158, 231, 232 Petrovič, Mihael 177 Scherbaum, Karl, 158 Piskernik, Johann 134, 136, 137, 138, Scheuchenstuel, Josef von 153, 156, 140, 141, 146, 221, 247 158, 230 Počivavšek, Marija 114, 119, 240 Scheuchzer, Johann Jakob 11 Podgoršek, Nataša 152, 240 Schmiderer, Johann 152, 153, 158, Pogatschnik, Julius 122 159, 160, 166, 167, 168, 171, 172, Porsche, Ferdinand 121, 226, 227, 230, 231, 232, 233, 234 228 Schmiderer, Josef 153, 156, 158, 166, Potočnik, Lorenz 146 168, 230 Pototschnig, Heinrich 181, 183 Schönerer, Gregor von 119, 238 Pott, Emil 31, 32, 105, 134, 136, 140, Schulz, Luise 128, 146 240, 256 Schuster, Roman 1888 Prodnik, Ignaz 134 Schütz, Luise 124, 146, 225, 257 Puchich, Josip 96 Seemann, A. 147, 242 Seemann, Friedrich 177 Q Selišnik, Peter 134 Quandest, Alois 156, 230 Shaw, Trevor 22, 37, 48, 57, 64, 77, 242 Sima, Johann 109, 251 R Skoberne, Georg 189, 227, 228 Radics, Peter 17, 241 Skoberne, Peter 131, 241 Rahten, Andrej 185, 241 Skubic, Anton 163 Rasch, Fritz 120, 122, 123, 223, 224, Sonns, Roman 163 225, 226, 227, 237 Sortsch, Alois 106 Ratej, Mateja 46, 242 Stanič, Valentin 91, 92, 110, 256 Rebul, Karl 181 Stenner, Christian 152, 238 Reimann, Reinhard 34, 241 Stepischnegg, Johann 116, 119, 121, Reiser, Othmar 170 223, 224, 225 Resch, Peter 158, 231 Strazovsky, Emil 181, 183 Riedl, Emanuel 121, 228, 223 Strele, Richard von 22, 57, 139, 257 Rojc, Aleksander 36, 238 Studen, Andrej 114, 121, 129, 236 Roschnik, Rudolf 18, 19, 107, 160, Stumpfi, Anna 54 241 Suppan, Arnold 34, 241 Rubbbia, Conrad (Konrad) 97, 217 Swida, Franz 44, 45, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 242, 256 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 262 7. 03. 2024 09:26:48 Imensko kazalo 263 Š Zupanc, Ivan 74 Škodič, Dušan 6 Zupančič, Jakob 101 T Ž Tiefenhalter, Helmut 11, 242 Žigon, Tanja 115, 243 Tommasini, Muzio de 82 Tonnies, Gustav 55 Tschebull, Karl 163 Tuma, Henrik 59, 92, 100, 241, 242 Türk, Elvira von 54 Turk, Matija 46, 242 U Umlauft, Friedrich 44, 45, 242 Unger, August 181 Urankar, Mojca 37, 74, 239, 243 Urbas, Viljem (Wilhelm) 48, 49, 62, 80, 84, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 241, 242, 257 VVerovnik, Franz 122, 242 Viertel, Vinzenz 181 Vovko, Andrej 29, 242 Vuillemin, Alexis 55, 99, 216, 217 W Warton, Risa von 164 Wittermann, Karl 156, 158, 230 Wödl, Hans 108 Wunderlich, Hermann 139, 140, 148 Wurmser, Anton von 121, 223, 224, 225 ZZabea, Alfons 164 Zajšek, Boštjan 160, 242 Zimmermann, Peter 56, 242 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 263 7. 03. 2024 09:26:49 Gorohodcem in prijateljem narave_FINAL.indd 264 7. 03. 2024 09:26:49