Ob ponovni uvedbi oblikovanja in delitve OD po enoti izdelka Oblikovanje in delitev osebnega dohodka po enoti izdelka za Cinkarno sicer ni novost. Ker pa je iz znanih razlogov prišlo do začasne prekinitve oblikovanja osebnih dohodkov po tem sistemu, menimo, da je potrebno bralce »Cinkarnarja« seznaniti z osnovnimi ničeli in izvedbo sistema, ki ga je predlagal upravni odbor z novim pravilnikom. Osnovna načela nagrajevanja po enoti izdelka Osnovna pomanjkljivost delitev osebnih dohodkov v zadnjem času je bila v tem, da oblikovanje in delitev ni potekala v skladu z doseženimi rezultati dela. Osebni dohodek delavcev je bil le ozko pogojen na vrednost delovnega mesta, kamor je bil razporejen in je bil tako popolnoma neodvisen od rezultatov delavčevega dela oziroma enote, v kateri je delal. Abstrahirali bi lahko le norme, kolikor so bile le-te realno postavljene. Prav iz teh razlogov želijo organi upravljanja ponovno uvesti delitev in obračun osebnega dohodka po enoti izdelka. Ponovna uvedba je omogočena: a) s poživitvijo poslovne dejavnosti, ki je od leta 1967 stagnirala; b) z učvrstitvijo organizacije in sistematizacije delovnih mest; c) z novo ocenitvijo delovnih mest, ki je odpravila največja neskladja, s čimer bo pripadajoča masa za osebne dohodke izračunana na podlagi cenikov in doseženih rezultatov dela med posameznimi enotami bolj objektivna z ozirom na startno maso osebnega dohodka. Oglejmo si torej načela tega načina nagrajevanja. Načelo oblikovanja osebnega dohodka po doseženem rezultatu dela To se pravi, da je osebni dohodek adekvantno vezan na vloženo delo in doseženi rezultat dela. Z drugimi besedami povedano, da osebni dohodek LETO XVI. CELJE, 15. AVGUSTA 1969 ŠTEVILKA S delavca raste, če več proizvede in,pada če manj proizvedfe. To proporcionalno vezanje osebnega dohodka na dosežene proizvodne rezultate je socialno opravičljivo-z ozirom na osnovno načelo socialističnega nagrajevanja dela »vsakomur po njegovem vloženem delu«. Načelo večje stimulacije Ker izhaja delavec pri svojem delu iz načela, da je osebni dohodek odvisen od rezultatov, je zato neposredno zainteresiran za doseganje čim večje proizvodnje. Drugi faktor, zaradi katerega raste stimulacija delavca, ki dela po enoti izdelkov, izhaja iz tega, da se povečani osebni dohodek, ki izhaja iz povečanega učinka dela izplačuje sproti mesečno. Pri načelu stimulacije je treba še omeniti, da se ta način oblikovanja osebnega dohodka razširja tudi na zaposlene v komercialnem sektorju. Ni nam vseeno ali bodo proizvodi, ki jih proizvodni delavci proizvedejo prodani ali ne in kdaj. Po prodaji naših izdelkov se šele formirajo sredstva za osebne dohodke. (Nadaljevanje na 2. strani) PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST \ * V JULIJU Vrednost blagovne proiz-vodnje, računane po stalnih * cenah, je bila v mesecu ju-juliju za 2 % manjša od one, p ki je bila dosežena v juniju (i tega leta. Na to zmanjšanje {t (i je vplivala manjša proiz-(i vodnja naslednjih proizvo-ji dov: cinkovega prahu (požar v obratu), zamak cinka (pomanjkanje aluminija), mikrocinkovih plošč, ultra-marina, svinčevih oksidov, modrega bakra, mešanih gnojil, modrc galice in organskih barvil. Vendar pa je bila vrednost proizvod- (| nje, dosežena v letošnjem i (' juliju, za 14,7% večja od (i d one, ki je bila dosežena v d istem mesecu preteklega le-d ta. Kumulativno v sedmih l* mesecih znaša porast vred- i d nosti celotne proizvodnje v d primerjavi z istim razdob-•' jem preteklega leta 20%. Letni plan proizvodnje je Š bil v tem razdobju dosežen d < s 65,8%. (• ! <' ' (Nadaljevanje na 2. strani) d O NOVEM STANOVANJSKEM PRAVILNIKU Upravni odbor podjetja je dne 11. julija dal v javno razpravo predlog Pravilnika o sredstvih za stanovanjsko gradnjo in o oddajanju stanovanj. Nov pravilnik v marsičem izboljšuje dosedanji pravilnik o dodeljevanju stanovanj ter urejuje skoraj vso materijo s področja stanovanjske politike. Sistematično so zbrani vsi dosedanji sklepi naših samoupravnih organov, izkušnje iz prakse pri oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov ter načelne smernice sindikalne konference z dne 4. maja letos. Letos preneha veljati zvezni predpis o obveznem zbiranju sredstev za stanovanjsko gradnjo v višini 4 % skupnega zneska izplačanega osebnega dohodka. Zato je nujno, da zagotovimo nadaljnje zbiranje sredstev z lastnim normativnim aktom. Pravilnik določa zbiranje sredstev za financiranje stanovanjske gradnje v enakem odstotku kot doslej na poseben namenski sklad za stanovanjsko gradnjo in način porabe teh sredstev. Zbrana sredstva so razporejena v posebne kvote in sicer 60% za gradnjo stanovanj, 30% za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in 10% za sofinanciranje stanovanjske gradnje. Predvidoma bodo sredstva stanovanjskega sklada omogočala vsako leto nakup 15 novih stanovanj, kreditiranje 20 individualnih gradenj in 4 sofinanciranja. Sedanje potrebe glede na število vloženih prošenj bo mogoče re- bogato prakso. Vprašanja sofi-šiti v 5 do 6 letih. naciranja stanovanjske gradnje, Vprašanje oddajanja stano- odprodaje stanovanj in pred-vanj in dodeljevanja kreditov plačevanje stanovanjske pravi-so v pravilniku obdelana širše, ce pa so manj obdelana, ker še ker imamo s teh področij Že (Nadaljevanje na 3. strani) - .***• Strojno šaržiranje surovega cinka v rafinerijsko peč Nadaljevanje s 1. strani) Načelo povečane proizvodnje in potečane proizvodnosti dela ker je osebni dohodek delavca odvisen od doseženega učinka, je jasno, da ho težil za čim večjo proizvodnjo. Vzporedno pa se postavlja vprašanje proizvodnosti dela kolikor se le-ta ugotavlja po definiciji, po kateri se izračunava na podlagi iste ustvarjena proizvodnja z manjšim. številom zaposlenih delav- dohodke razdelila na tisto število delavcev, ki v enoti delajo, pri čemer pa lahko vsak individualno prejme toliko več, kolikor je število onih katerim se masa deli manjša. Iz tega logično sledi, da enote oziroma podjetje ni stimulirano, da bi brez potrebe sprejemali novo delovno silo. Ker se opravlja izplačilo osebnih dohodkov po enoti izdelka na podlagi efektivno izvršenih ur, so enote stimu- Na veliki stružnici v mehanični delavnici obdelujejo razne dele za proizvodne obrate cev; ali na podlagi povečane Hrane glede omejevanja nadur-proizvodnje z istim številom nega dela. zaposlenih delavcev. V tem primeru metoda nagrajevanja po UGOTAVLJANJE UDELEŽBE enoti izdelka delavcu omogoča OSEBNEGA DOHODKA V povečanje proizvodnosti dela, ENOTI IZDELKA PO PREDLO-ker je "masa osebnega dohodka GU PRAVILNIKA CINKARNE odvisna samo od količine enot proizvoda ne oziraje na število Enota izdelka zaposlenih, To se pravi, da se Enota izdelka je tisti natural-bo ista masa sredstev za osebne ni ali pogojni pokazatelj, ki r f | PItOIZVOD.VJA j IN PRODUKTIVNOST (l (Nadaljevanje s 1. strani) (i Manjšo proizvodnjo od p one, ki je bila dosežena v p preteklem letu, smo dosegli (l v naslednjih obratih oziro-J ma pri proizvodnji: cinko-(I t ega prahu iz rektifikaeije (I za 19° d (zaradi požara na (i sejalni napravi), žveplene (» kisline 60 Bč na stari na-(» pravi za 1,2 anilinskih d barv za 3,6 %, tekstilnih in d ostalih pomožnih sredstev d za 18,4 " o (zaradi upadanja d prodaje), kromovega galuna d za 48,2 " n, natrijevega sul-d tida za 57%. ullraniarina d za 28 " o. zemeljskih barv d 7,3%. oljnatega minija za d 4",, ter korocinka za 25%. d Razlog za padec proizvod-* nje naštetih proizvodov je \ premaia prodaja. n um ■JI IMi '■ * Vrednost realizacije je> f znašala v mesecu juliju 22 \ milijonov din. Porast reali- J zacije v tujino je bil inten- \ zivnejši od porasla prodaje' J na domače tržišče. Vrednost J izvoza v juliju je znašala J 771.948 ,S in je za 53 % več- J ja od 1T2 letnega plana. \ Kumulativni letni plan iz- s voza smo dosegli s 77,93 %, i vrednost izvoza, ki je bila J dosežena v sedmih mesecih i preteklega leta pa jc bila ( povečana za 47,5 %. Regionalna usmerjenost ji izvoza jc bila dobra, saj (l smo plasirali 73,4 % celotne |l vrednosti na konvertibilno (l področje. 10,10 (l „ na vzhod-nocvropsko in 16,5 % na ostalo klirinško področje. d Ker je vrednost proizvod- d oje porastla za 20 °/iv, število zaposlenih pa le za 4 %, je produktivnost porastla za < 1611 „, kar pa je posledica f stagnacije, ki je bila pri- < šotna v prvem polletju prc- 1 teklega leta. f omogoča podjetju ali enoti spremljanje celotne dosežene in realizirane proizvodnje in s pomočjo katerega je mogoče spraviti doseženo količinsko proizvodnjo ali realizacijo na skupni imenovalec, ki pokaže doseženi rezultat enote oziroma podjetja. Razumljivo je, da smo uporabili v proizvodnih obratih enote izdelkov oziroma naturalne pokazatelje (tone, m2, 1, kose itd.) s katerimi že spremljamo rezultate proizvodnje in realizacijo, le v dveh primerih smo ^uporabili vrednostni pokazatelj (stalne cene) zaradi heterogenosti proizvodnje, oziroma realizacije. Cenik enot izdelkov Kot osnova za ugotavljanje osebnih dohodkov v enoti izdelka je služila sistematizacija delovne sile in vrednost delovnih mest v ustrezni organizacijski enoti. V startno osnovo je zajeta vrednost potrebnih efektivnih ur. Če postavimo v odnos tako ugotovljeno startno maso osebnega dohodka (potrebno za izvršitev planirane proizvodnje) proti planirani letni količini proizvodnje, dobimo udeležbo osebnih dohodkov v določeni enoti izdelka. Določitev enot, ki oblikujejo in delijo svoje osebne dohodke po ceniku za enoto proizvoda (predlog pravilnika) PROIZVODNI OBRATI Obrati praiarn in žveplenih kislin: pražarna in granulacija koncentratov; žveplena kislina (nova) cinkova linija; žveplena kislina (nova) piritna linija; žvepleni kislini (stari). Obrati talilnice: talilnica surovega cinka in prahu; Predelovalni obrati cinka: valjarna cinka; cinkove čašice; cinkova žica; žlebarna. Obrat rafinacija: -rektijicirani cink; cinkov prah; sekundarna proizvodnja cjnka; cinkovo belilo. Obrat grafika: kemolit plošče; cinkografske plošče; preparati za grafično industrijo. Obrat barvil in barv: organska barvila; barve in zaščitna premazna sredstva. Obrat gnojil in zaščitnih sredstev: superfosfat; modri baker. Obrat pigmentov in soli: kromov galun; Na-sulfid; svinčevi oksidi; barijev sulfit; ul- Polujenje železniških cistern z žvepleno kislino Primer izračuna udeležbe osebnega dohodka na tono cin-kovega belila: Letna planirana proizvodnja 5000 ton. Potrebno število efektivnih ur 22 delavcev za planirano proizvodnjo znaša 50.336 letno; letni planirani neto osebni dohodki na podlagi sistematizacije in potrebnih efektivnih ur za to proizvodnjo znašajo 218.506 dinarjev. 218-506 : 5000 = 43,70 Udeležba osebnih dohodkov v enoti izdelka (einkovega belila) je torej po predlogu pravilnika 43,70 dinarjev. tramarin; cinkov sulfat; modra galica; litopon. Vzdrževalni obrati: strojni obrat; olektro obrat; merilni obrat; gradbeni obrat; energetika. Obratovodje, glavni inženirji, tehnični direktor in njegove štabne službe oblikujejo svoj osebni dohodek na podlagi poprečne vrednosti točke organizacijskih enot, katere vodijo. Finančni, kadrovski sektor in štabne službe celotnega podjetja oblikujejo svoje osebne dohodke na podlagi poprečne vrednosti točke enot, ki oblikujejo svoje osebnne dohodke po cenikih za enote izdelkov. O NOVEM STANOVANJSKEM PRAVILNIKU (Nadaljevanje s 1. strani) nimamo ustrezne prakse in bo treba materijo s teh področij šele proučevati v praksi in njeno urejanje dopolnjevati s sklepi samoupravnih organov. Pri dodeljevanju stanovanj tudi ta pravilnik določa sistem objektivnega ocenjevanja prednosti zahtevalcev na način ocenjevanja stanovanjskih razmer in raznih drugih osnov s točkovanjem. Da bi pravilnik ne bil tog, je sistem ocenjevanja obdelan v prilogi pravilnika, ki jo je mogoče hitreje menjati. Le tako lahko zagotovimo izvajanje osnovnega načela pravilnika, da podjetje rešuje stanovanjske probleme članov delovne skupnosti v skladu s svojimi finančnimi možnostmi in stanovanjsko situacijo. Čim večje je neskladje med tema osnovama, tem ostrejša so merila in obratno. Ta pravilnik sprejemamo v času izredno velikih potreb po stanovanjih in zelo pičlih sredstev. Zato so določila ostra. Delavec, ki ne živi v tako težkih stanovanjskih razmerah, ne more zahtevati stanovanja ali kredita, če ni rešitev nujna. Pri preizkusu, ki ga je izvršila posebna komisija v mesecu-maju, je bilo ugotovljeno, da je rešitev nujna pri tistih zahtevalcih za dodelitev stanovanj, kjer so stanovanjske razmere ocenjene z najmanj 40 od 130 dosegljivih točk. Kot primer točkovanja navajamo primer štiričlanske družine delavca, ki je zaposlen v Cinkarni 10 let in je vložil zahtevek 1. 1964. Otroka sta stara 8 in 12 let. Vsičlani družine so zdravi. Stanovanjc je enosobno, površine 28 m2, v pritličju stare slabo vzdrževane hiše, brez pritiklin, delno vlažno, suho stranišče v skupni uporabi več strank. Take stanovanjske razmere bi bile po novem točkovnem sistemu ocenjene s 44 točkami. Enako stanovanje na podstrešju bi bilo ocenjeno z 42 točkami, v kleti z 48 točka- mi, v zelo vlažni kleti pa s 50 točkami. Prvi primer je na meji nujnosti. Če bi v enakih razmerah živela le 3-članska družina, bi bile razmere ocenjene z manj kot 40 točkami in zahtevalec ne bi mogel biti zajet v prioritetni listi. Taka ostrina pri selekciji zahtevalcev je nujna, ker velika večina zahtevalcev živi v stanovanjskih razmerah, ki so težje od opisanega primera. Selekcijski cenzus 40 točk lahko centralni delavski svet zmanjša, če bo več sredstev za gradnjo stanovanj ali pa če se bodo stanovanjske razmere izboljšale. Podjetje mora zagotoviti stanovanja nujno potrebnim strokovnim delavcem. Zato pravilnik izloča 20 " i, novih stanovanj v posebno B kvoto s katero razpolaga upravni odbor podjetja na predlog glavnega direktorja. V sistemu točkovanja je osvojeno načelo, da mora biti enako maksimalno število dosegljivih točk s katerimi se meri ožji interes podjetja, da posameznemu zahtevalcu dodeli stanovanje in stanovanjske razmere zahtevalca. V dosedanjem pravilniku so bile stanovanjske razmere v skupnem številu do- segljivih točk upoštevane le s 36,8%. Ohranjeno je določilo, da ne more zahtevati stanovanja kdor ni zaposlen v podjetju neprekinjeno vsaj 5 let. Za dodelitev kredita je ta cenzus skrajšan na 3 leta. To določilo je vskla-jeno z izjavo, ki jo na vprašalni poli podpiše vsak delavec pred nastopom dela, da ima stanovanje in da mu je znano, da najmanj 5 let ne more dobiti stanovanja pri podjetju. Pred potekom petletne nepretrgane zaposlitve se izjemno lahko dodeli le najpotrebnejše prostore, če med delavci z nad petletno zaposlitvijo ni interesentov za dodelitev takih prostorov. Novost je načelo sofinanciranja. Ne more dobiti stanovanja zahtevalec, čigar zakonec je zaposlen v drugi delovni organizaciji, če le-ta ne prispeva 50% ali najmanj 30% vrednosti stanovanja aii pa če zahtevalec ne vplača najmanj 20 % vrednosti stanovahja kot predplačilo za stanovanjsko pravico. Namesto sofinanciranja dopušča pravilnik tudi dogovor o recipročnem dodeljevanju stanovanj. Eno izmed osnovnih načel zakona o stanovanjskih razmerjih, da mora biti stanovanje racionalno izkoriščeno, je v novem pravilniku konkretizirano. Določeno je, koga je šteti kot dru- žinskega člana in kakšno stanovanje pripada zahtevalcu glede na velikost njegove družine. Pred vročitvijo odločbe o oddaji stanovanja se bo moral vsak zahtevalec pogodbeno obvezati, da se bo preselil v manjše stanovanje, če se zmanjša število članov njegove družine. Katero in kakšno stanovanje se odda zahtevalcu, velikost, novo ali izpraznjeno, primerno ali zasilno, določa stanovanjska komisija. Le tako lahko reši čim več prošenj za zamenjavo in čim več stanovanjskih problemov. Kdor odkloni vselitev v stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno, izgubi pravico do dodelitve stanovanja za naslednji dve leti. Pravilniki nekaterih podjetij določajo, da ne more dobiti novega ali popolnega stanovanja delavec, ki ne izvršuje v redu svojih delovnih dolžnosti ali ki večkrat krši delovni red. V naš pravilnik tega določila nismo vpisali. Razumljivo je, da bo o tem morala presojati stanovanjska komisija, ko bo odločala kakšno stanovanje naj 'zahtevalec dobi. Dosedanji pravilnik je določal, da stanovalec ne more sprejeti podstanovalca brez soglasja podjetja. Tega določila nismo mogli izvrševati, ker ni zakonskih sankcij. V novem pravilniku omejujemo sprejemanje podstanovalcev z ddločilom, da se stanovafiju prizadeva škoda, če stanovalec sprejme v stanovanje toliko drugih oseb, da pride na stanovalca manj kot 9 m2 stanovanjske površine. V takem primeru bo lahko podjetje podalo sodno odpoved in preselilo stanovalca v najpotrebnejše prostore. Enaka sankcija je predvidena, če opravlja stanovalec v stanovanju kakršnokoli obrtno ali poslovno dejavnost. Natančneje je urejeno vprašanje zamenjave stanovanj. Podjetje zavrača soglasje k zamenjavi, kadar stanovalca, ki stanovanje zamenjujeta ne zagotovita, da bo Cinkarna razpolagala s stanovanjem, ki se zamenjuje, če to stanovanje hi last Cinkarne. V določilih o dodeljevanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo v glasnem ni nič novega, ampak so zbrani dosedanji sklepi in izkušnje ter prakse. (Nadaljevanje na 8. strani) KAJ ŠTEJE KOT NEPREKINJENO DELO V CINKARNI V novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je centralni delavski svet sprejel konec junija ter velja od 1. julija 1969 dalje, je ostal tudi člen, ki določa nagrade za daljši neprekinjeni delovni staž v Cinkarni. Sporno je bilo vprašanje ali se borcem NOV oziroma tistim, ki so bili internirani ali zaradi sodelovanja z NOB v zaporu, čas prebit v NOB, internaciji ali zaporu šteje kot neprekinjeni staž. ali prekinjen staž. Centralni delavski svet daje naslednje pojasnilo. Tistim članom kolektiva, ki so bili pred vstopom v NOV, odhodom v internacijo ali v zapor zaradi sodelovanja t NOV zaposleni v Cinkarni ter so se po končani vojni, to je po demobilizaciji iz NOV oziroma jugoslovanske armije, ali po vrnitvi iz internacije ali zapora, takoj zaposlili zopet v Cinkarni, se jim čas prebit v NOV oziroma internaciji ali zaporu šteje kot neprekinjeno,delo v Cinkarni. Seveda vre to mora biti dokumentirano z uradnimi dokumenti. To tolmačenje se nanaša samo na člen, ki določa nagrade za neprekinjeno delo v Cinkarni. DM RAČUNOVODSKE INFORMACIJE - PODLAGA ZA POSLOVNE ODLOČITVE Zveza ekonomistov Slovenije, Savez ekonomista Jugoslavije in Gospodarska zbornica SRS so organizirale v maju tega leta simpozij o računovodskih informacijah kot podlagi za poslovne odločitve. Objavljamo nekaj sklepov, ki so najbolj bistveni za razvijanje računovodskih in ostalih informacij, ki naj služijo kot osnova za poslovne odločitve. SPLOŠNI SKLEPI Pri poslovnih odločitvah v podjetju so potrebne primerne in pravočasne informacije; te informacije so potrebne tako tedaj, ko sprejemamo kako poslovno odločitev, kakor tudi kasneje, ko sprejemamo njeno izvajanje in jo morda ponovno pretresamo. Računovodski sistem je le del, čeprav najpomembnejši del celotnega informacijskega sistema v podjetju. Pod računovodstvom pa ne razumemo samo knjigovodstva, temveč tudi Vrednostno planiranje, računovodski nadzor in računovodsko analizo. Odločanju o politiki ustreza sestavljanje predračunov; organiziranju — določitev računovodskih postopkov; usmerjanju in izvrševanju — evidentiranju doseženega in sestavljanje obračunov; nadziranju — kontrola in revizija; presojanju rezultatov pa — interpretacija in analiza računovodskih podatkov ter oblikovanje informacij v računovodskih poročilih. Računovodske funkcije je treba strogo ločevati od finančnih, kajti spremi jevalno-prouče-valna dejavnost ne more biti istovetna z operativno. Od tod tudi ameriške ideje o organizacijski ločitvi računovodske službe, ki ji načeluje controller, od finančne službe, ki ji načeluje treasurer. Z druge strani pa ni koristna organizacijska ločitev planiranja od računovodstva, ker to prej otežuje kot pospešuje razvoj informacijskega sistema za potrebe organov upravljanja in vodstva. Celoten računovodski sistem je treba usmeriti k potrebam analize, iz analize napraviti inštrumente planiranja, planiranje pa meto- dološko vskladiti s kasnejšim evidentiranjem. Medtem ko finančno računovodstvo zajema vrednostno spremljanje in proučevanje zunanjega območja poslovanja v podjetju z zgolj povzetimi podatki o notranjem območju poslovanja, je predmet stroškovnega računovodstva notranje območje z vsemi podrobnostmi. V središču povezave stroškovnega računovodstva z upravljalno vodstvenim oziroma organi upravljanja in vodstvom so stroški, (zlasti variabilni stroški), ki odpadejo na proizvedeno enoto in so podlaga za presojanje prodajne cene, kakor tudi stroški, ki se pojavljajo v organizacijskih enotah in so podlaga za presojanje odgovornosti in uspeha. Za upravljalno-vodstveno računovodstvo so zanimivi zlasti planirani stroški proizvedene enote in s tem planske kalkulacije cene. Planirani stroški so lahko zasnovani na preteklih dejanskih, ocenjenih ali standardnih stroških, pri čemer je dana prednost slednjim. Sicer' pa pri zajemanju teh stroškov na enoto proizvoda razlikujemo vrednotenje po lastni ceni, proizvodnih stroških in variabilnih stroških ter glede na dohodkovni sistem še vrednotenje po materialnih stroških z amortizacijo v širšem in ožjem smislu; vsi drugi stroški so istočasno dohodki ter jih je treba sproti pokriti s prihodki. Različne metode seveda predpostavljajo različne odločitvene modele; najbolj razvit pa je model »direct costing«. Primerjanje doseženih in planiranih stroškov po stroškovnih mestih oziroma centrih odgo-varnosti omogoča ustvaritev 4 CINKARNAR Stanko Zupanc in Ivan Kolar strežeta preši v keramiki tako imenovanega vodenja na podlagi izjem (management by exception). Pri tem pa je treba razlikovati stroške, ki jih je mogoče nadzirati in stroške, ki jih ni mogoče nadzirati, a tudi planirane stroške prilagajati doseženemu obsegu proizvodnje. Sodbo o stroških pa je najlaže oblikovati, če izhajamo iz njihove analize, ki je poznana v sistemu standardnih stroškov. Nadaljnje razvijanje smeri, ki je nakazana v vzpostavljanju centrov odgovornosti za nastale stroške, nas privede do vzpostavljanja centrov uspeha. Obračun uspeha delovnih enot v naših razmerah ni novost. Pri obstoječih rešitvah so pa premalo upoštevani poslovno-politični Mreža informacij, na katerih je zasnovano predvidevanje bodočega obnašanja, kakor tudi zasledovanje tekočega obnašanja, v marsičem domneva visoko stopnjo mehanizirane in avtomatizirane obdelave podatkov. Toda sama mehanizacija in avtomatizacija brez solidnih organizacijskih rešitev ne daje zaželjenih rezultatov. Programe poslovanja je treba sestavljati v več variantah, sprejeta varianta pa je nato podlaga za izdelavo planov poslovanja in posameznih odločitev. Toda tako pri sestavljanju programov kot pri kasnejši izdelavi planov je treba v čedalje večji meri uporabljati sodobne matematične metode. Pri sprejemanju po- Remont ene izmed starih peči v talilnici kriteriji. Tudi sistem transfernih cen ni obravnavan vedno tako, da bi omogočal optimalne rešitev. Nadaljnja faza izpopolnjevanju sistema je vzpostavljanje investicijskih centrov, v katerih ne obstaja samo odgovornost za stroške in finančni uspeh, temveč tudi za investicije. Pomanjkljivost dosedanjih računovodskih informacij je med drugim v tem, da ne omogočajo v zadostni meri spoznavanje vzrokov za razne spremembe razmerij med inputom in out-putom; ti so lahko objektivnega (trg, tehnika) ali subjektivnega značaja (organizacija, kvalifikacija, osebne slabosti, nezadostna intenzivnost itd.). Dokler sistem informacij ne omogoča natančnega vpogleda v takšne faktorje, ne obstaja solidna podlaga niti za predvidevanje bodočega obnašanja. Sistem planiranja mora biti zasnovan na predvidevanju relacije med vzročnimi pojavi in posledičnimi pojavi, med inputom in out-putom. Ce se razmerja na tej relaciji kasneje spreminjajo, morajo biti informacije o njih takoj na razpolago, da bi bilo mogoče doseči tudi v novih okoliščinah čim boljše rezultate. slovnih odločitev je namreč treba upoštevati, da niso pogoste odločitve z gotovostjo, temveč odločitve s tveganjem in negotovostjo. Iz tega pa sledi, da je pri njih treba uporabljati sodobne statistične metode, ki obravnavajo objektivno in subjektivno verjetnost pri vsaki varianti. Analiza podatkov je vedno vključena v oblikovanje ustrezne informacije. Klasičnim metodam analize, oplojenih z matematičnimi in statističnimi metodami se pa pridružuje še analiza vrednosti, ki je orientirana na proizvod in presoja racionalnost njegovih funkcij in njegovo uporabnost v povezavi s stroški, ki jih povzroča. Notranja revizija je posebna vrsta notranjega nadzora. Njeno pomembno vlogo najdemo tudi pri preprečevanju poneverb, ker opozarja na pomanjkljivosti organizacijskega značaja. Nadaljnji razvoj samoupravljanja je odvisen tudi od boljših računovodskih poročil, saj le informacije motivirajo samoupravi jalce k večjem sodelovanju pri iskanju poti za boljše gospodarjenje. (Nadaljevanje prihodnjič) Kakšni smo in kakšni naj bi bili? V svetu so se v zadnjih letih zgodile velike spremembe; kar je bilo včeraj še fantazija, to je danes resničnost. Tudi naše delo v podjetju se je spremenilo. Prišli smo in prihajamo do novih spoznanj, delamo z novimi surovinami in uvajamo nove metode, ki so spremenile stare navade in tehnologijo. Ce bi se danes pojavil mojster, ki je bil strokovnjak pred 50 leti irt bi hotel prevzeti vodenje dela in ljudi, bi moral priti do novih spoznanj, katera ob njegovem času niso bila znana. lavcev. V tem primeru so delavci res sodelavci in ne podrejeni. Na tej osnovi počasi izginja razlika med nadrejenimi in podrejenimi. Sodelavci niso več figure, ki sprejemajo povelja in izvršujejo podrejena dela. Razlika med vodjo in sku- Ne bi pa bilo dovolj, da bi osvojil samo strokovna znanja. Temeljito bi moral spremeniti način dela in vodenja ljudi. Delavec, ki dela, ni samo proizvajalec, ampak je tudi upravlja-lec in soodloča pri usodi skupine in podjetja. Zato bi naš ded težko razumel, da so mo-tsoupo mqdsopam }usyvi tooS -|3ZOM «BAI JB0IUAB3nf|!l lUfOJJS Strojni klučavničar Ivan Kožel-nik izdeluje os za eno izmed naprav v proizvodnem obratu Pa poglejmo, kaj zahteva da našnja doba od delavca, ki je postavljen, da vodi delo sodelavca. Kakšne lastnosti naj ima? — da je pravičen, — da ima voljo do prevzema odgovornosti, — da je umirjen in da ima zaupanje vase, — da zna hitro odločati, — da je pri dajanju nalog jasen in kratek, — da je energičen, ___ da dobro pozna tehnične strani svojega dela in je čvrst v svojem znanju, — da ima čut človečnosti, — da se zna obvladati v kočljivih situacijah. Lahko bi našli še mnoge lastnosti, ki naj jih ima vodja. Literatura našteva do 50 takih lastnosti, ki naj jih ima vodja. Bilo bi idealno, če bi našli take ljudi, ki bi imeli prav vse naštete lastnosti. Zavedati pa se moramo, da so vodilni tudi samo ljudje. Vsak človek ima dobre in slabe strani, zato bi bil nesmisel iskati idealne vodje. Bolje se je ozreti in videti kakšne lastnosti imajo vodje, ki imajo dobre uspehe. Navadno so uspešni vodje po značaju zelo različni, imajo pa nek skupni imenovalec, da znajo delati in imajo pri delu dobre rezultate. Kakšne prijeme so uporabljali? — Znali so si pridobiti sodelavce (ne podrejene); — znali so sestaviti delovne skupine po interesih in sposobnostih; — nekateri vzpodbudijo skupino tako, da sami primejo za delo in s tem primerom pokažejo, kako naj se to delo opravi (jo potegnejo za seboj), — drugi znajo ustvariti človekovo zaupanje v skupini in s tem dosežejo sodelovanje skupine tako, da vsak sodeluje; — nekateri od njih pa znajo uspešno pritegniti sodelavce k planiranju in presojanju: delovnih nalog. Tako dosežejo, da vsak delavec razmišlja in daje svoje izkušnje skupini v cilju čimboljšega uspeha. Vsi prijemi pa so v osnovi isti, to je, da imajo vodilne osebe pravilen odnos do sode- Maks Catar, Ivan Škerl In Zlatko Valentič izdelujejo retorte za naše * destilacijske peči pino je ta, da ima vodja bolj zahtevne naloge in večjo odgovornost, ki pa je zbir odgovornosti celotne skupine. Spodaj je pripisan kratek vprašalnik, s pomočjo katerega lahko vodje izboljšajo svoje delo. Pazljivo opravite točkovanje in gotovo se boste lahko uvrstili v katero od imenovanih skupin vodij. ALI RES DOPUŠČATE SODELAVCEM, DA SODELUJEJO? 1. Ali se pogovorite s sodelavci o problemih, načrtih in odločitvah? 2. Ali si uredite vaše delo tako, da nimate samo vi pregled? 3. Ali upoštevate predloge vaših sodelavcev? 4. Ali želite delo opraviti sa-mi, če je to možno? 5. Ali se pred odločitvijo posvetujete s sodelavci? 6. Ali odločate sami za vsako malenkost? 1. Ali želite, da bi sodelavci samo to naredili, kar se jim naroči brez lastnega razmišljanja? 8. Ali obrazložite sodelavcem vzroke vaših odločitev? Skupaj: Bodite kritični pri odgovorih, in odgovorite tako, kot je v resnici in ne tako, kot sami veste, da bi bilo pravilno! Rezultati točkovanja: Med 8 in 11 točkami: Ste odkriti in pripravljeni na pristop sodelovanje s sodelavci. Ljubše vam je sodelovanje skupine z vami, kakor da dela skupina »pod vami«. Med 12 in 23 točkami: še danes, tudi v moderno organiziranih in opremljenih obratih so ljudje, ki bi se najraje, kakor v »starih časih« zaprli vase in čuvali svoje »tajne« (recepte) in s tem dosegli slavo »učenega« moža. Kakor ni bilo mogoče ljudem, ki so čuvali svoje recepte, vzdržati napram tistim, ki so bili za sodelovanje in so prekriti v znanosti te »tajnosti«, tako tudi vam ne bo mogoče vzdržati s tistim, kar so vam dale izkušnje pred leti. Preveliko samoljubje in nepo-trebnos krivanje »tajnosti« zavira nemoteno izigravanje silt kar je predpogoj za uspeh PH delu. Izmotajte se iz vaše zaprtosti, s katero ljubosumno čuvate vaše znanje. Poizkušajte se vključiti z vašimi izkušnjami v skupim delo. Priznanja in uspehi ne bodo izostali. Med 24 in 32 točkami: Vi ste diktator pri delu. Sami veste vse, imate pregled čez vse in »veste vse«. Vaši sodelavci so delovna sredstva, ki morajo izvrševati vaše ukaze. Poizkusite napraviti pri sebi majhno spremembo: nODEUjirTj j Cinkarnarju || Ne poudarjajte vedno le »jaz«: »Jaz imam delo za vas«, »Jaz želim, da bo delo tako narejeno«, »Izdelajte mi do jutri', ampak skušajte z »midva« ali »mi«: ' »Mi moramo izvršiti to delo v treh dneh.« »Pred nami je naslednji problem ...« »Kaj mislite, kako bi midva rešila najbolj pravilno to nalogo?« Dovolite vašim sodelavcem sodelovati pri preudarjanju, planiranju in odločanju. Pogovorite se z njimi o skupnih problemih. Vprašajte sodelavce za mnenje in prediskutirajte z njimi predloge in pripombe. Tako boste napravili vaše sodelavce iz togih izvrševalcev'v -sodelavce. Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu Pregled rezultatov našega prizadevanja za preprečevanje poškodb pri delu V prvem polletju leta 1969 imamo za 19 % večje število poškodb v primerjavi s povprečjem preteklega leta. Število izgubljenih dni je za 2,3 ^/o večje. Vzrok poslabšanja rezultatov v zvezi z varstvom pri delu je predvsem prevelika iluktuaeija delovne sile. ki se postopoma veča že od konca leta 1967. Težki pogoji dela v obratu topilnica in valjarna se odražajo 'v napornejšem delu vzdrževalcev, zato se tudi največja fluk-tuačija ugotavlja v tdpiinici, j valjarni in mehanični delavnici. K vsemu temu tudi nemalo prispevajo boljši osebni dohodki v ' nekaterih sosednjih podjetjih. Z ozirom na to, da dobivamo novo delovno silo iz manj razvitih republik, brez industrijske tradicije in izkušenj, nam narašča pogostnost in resnost poškodb pri delu, kljub stalnemu poučevanju o varstvu pri delu. Zaradi težkih delovnih pogojev marsikateri novosprejeti delavec ne vzdrži ta napor in često zapusti ob koncu meseca — od 20. novo sprejetih delavcev 17 do 19 delavcev — podjetje. Pomanjkanje delovne sile pa nam ne dovoljuje, da bi novo sprejete delavce postopno in počasi priučevali in privadili napornemu delu. Priin-rjava I. polletja s polletnim povprečjem preteklega leta I. poli. 1969 I. poli. 1968 Povprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu 2.132 2:062 176 296 Število izgubljenih dni 3.099 6 030 Število poškodb na 100 zaposlenih 16,3 14,3 Povprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 2,91 2,92 Povprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo 17,6 20,4 Število poškodb na poti 37 39 Število izgubljenih dni 1.016 896 Skupaj vseh poškodb 213 , 333 Skupaj izgubljenih dni 4.«5 6*26 Analiza poškodb po dejavnosti Proizvodni proces 94 130 Vzdrževanje 21 46 Interni transport 20 29 Nakludanje — razkladanje 15 41 Mazanje in čiščenje strojev Čiščenji* in vzdrževanje reda in ostalo 1 23 9 41 Skupaj: 176 ' 296 F imerjava poprečnih polletnih rezultatov z rezultati preteklega leta nam jasno kaže, ka-teta^dejavnost je v podjetju terjal.'. nadpoprečno število' poškodb. . F iotarvljamo, da je število poškodb v I. polletju občutno na- -SSocfenlh Število poškodb Ekonomska enota , polletje povprečje ,Iu(:aP j 1969 1968 1Sb8 Razlika v številu poškodb v % Metalurgija 2T- 23,7 86 143 (71) + 13 + 21,2 Predelovalni obrati 24,3 16,3 30 38 (19) + 11 + 38 Kemija I. 14 10,5 17 23 (12) + 5 + 41,7 Kemija II 0,9 2,3 2 1 — + 2 Vzdrževalni obrati is,i 14,8 27 53 (27) — Uprava in ostalo 4,6 6,3 14 38 (19) — 5 — 26,3 Skupaj 16,3 14,3 176 296 (148) + 28 + 19 Kot je videti, je naraslo število poškodb, katerim botruje csebni faktor, kot so pomanjkanje poklicnih izkušenj 'novo sprejetih delavcev, kot tudi ma-, lomarnost in neupoštevanje varstvenih ukrepov, zaradi radovednosti in pomanjkanja industrijskih izkušenj novo sprejetih delavčev. Istočasno je opaziti naraščanje števila poškodb povzročenih z osebno neprevidnostjo z ozirom na pomanjkljivo organizacijo dela. I m Sodelujte v €'i n kurit ar ju ■ I ANALIZA VZROKOV POŠKODB PRI DELU: I. poli. Leto 1969 1968 Neprevidnost 107 173 Neprevidnost in pomanjkljiva organizacija dela 31 39 Neprevidnost in nered na delovišču 1 3 Malomarnost in neupoštevanje varstvenih ukrepov 24 36 Pomanjkljiva organizacija dela 3 17 Pomanjkljivi varstveni ukrepi 5 5 Pomanjkljiva kontrola varstvenih ukrepov 1 5 Motnje v tehnološkem postopku 1 4 Pomanjkljivi prostori, naprave, zastarelo Fiziološke motnje ponesrečencev 2 7 1 5 Skupaj: 296 Tudi analiza poškodb pri delu po vzrokih kaže naraščanje števila poškodb zaradi: 1. Neprevidnost posameznikov 107 87 2. Neprevidnosti in pomanjkljive organzaclje dela 31 20 3. Malomarnost in neupoštevanja varstvenih ukrepov Skupaj poškodb Poškodbe zaradi ostalih vzrokov 21 18 162 123 raslo pri proizvodnem procesu, internem transportu, čiščenju in vzdrževanju reda. Pri natančnejši analizi števila poškodb v posameznih ekonomskih enotah ugotavljamo naslednje rezultate: PRIM! RJAVA REZULTATOV I. POLLETJA Z REZULTATI PRETEKLEGA LETA PO POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH: V navedenih rezultatih se. odražajo posledice prekomerne fluktuacije, katero ugotavljamo v stalno večji meri že od konca leta 1967. Skupaj vseh poškodb *T~ 176 148 Na kraju polletnega poročila o stanju varstva pri delu je treba pripomniti, da je namen poročila v tem, da odkritje pomanjkljivosti, ki se kljub vsem težavam dajo eliminirati, ter predlagati ukrepe za izboljšanje stanja. Ukrepi, s katerimi bi to dosegli, so': , # Izboljšanje delovnih pogojev v vseh obratih ter boljši osebni dohodki v glavnem na posebno izpostavljenih delovnih mestih. Rezultat: zmanjšanje fluktacije. 0 Sistematski nadzor nad izvajanjem varstvenih ukrepov. Rezulat: pridobitev poklicnih izkušenj in spretnosti in s tem zmanjšanje števila poškodb pri delu. • Sistematski nadzor nad izvajanjem varstvenih ukrepov. Rezultat: povečanje varnostne in delovne discipline in zmanjšanje števila hujših poškodb pri delu. • Zainteresiranost vodilnega osebja za čim boljše rezultate preventivnega preprečevanja nezgod in s tem tudi poškodb pri delu. Rezultat: prizadevanje vseh članov kolektiva za stalno izboljševanje delovnih pogojev. S tem bi dosegli boljše medsebojne odnose, zadovoljstvo in občutno bi zmanjšali fluktuacijo. Z rigoroznim izvajanjem navedenih ukrepov lahko dosežemo tudi 30 */o zrpanjšanje števila poškodb pri detli. V mesecu juniju so se pri delu poškodovali: V TOPILNICI Svetozar JANKUClC je čistil plinski kanal pri četrti destilacijski peči. Pri tem mu je raj-movka s kesona padla za rokavico ter ga opekla po dlani leve roke. Novak GRUMIC se je pri odvozu starih' predležev udaril po prstu leve roke ter si ga lažje odrgnil. Po treh dneh je bil sposoben za delo. Pavel KOROŠEC je čistil re-torto, pri čiščenju mu je padel košček vroče ilovice za gležnjak ter ga opekel po stopalu. Ilija DJOKIC je ulival cink v modele. Pri tem mu je brizgnil cink v čevelj ter ga opekel po hrbtu stopala. Drago BABOJEVIC je dobil pri čiščenju kanalov na destilacijski peči žareč ogorek za gležnjak ter je utrpel lažjo opeklino gležnja. Alojz GACNIKAR je vlekel cink iz predležev, pri tem se je v sosednji vrsti vžgala ena od alonž ter padla iz tretje etaže na tla, pri padcu na tla se je obrnila ter udarila imenovanega pod koleno. Feriz UKA je po izpovedi sodelavca posnemal cink z lopato, ki je bila verjetno vlažna. Cink mu je pri tem brizgnil z vozička ter ga opekel po obrazu. Stjepan VALJEVEC je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Pri tem se je z enega pred-le/.a vlil cink, ki se od spodnjega predle/.a odbil ter ga opekel po veki. Djuro POPOVIČ se je pri hoji med destilacijskimi pečmi spotaknil na svojem odstopajočem valju, koso mu pri valjanju imel možnost si dati popraviti čevlje. Hasan BEClRBEGOVlC se je pri tolčenju poškodovanih predležev udaril po palcu leve roke. Franc VODEB je prediral kanal, pri tem ga je odlomljen kos žlindre udaril po bradi. V CINKOVEM belilu Jože MALGAJ si je odrgnil kožo na laktu leve roke. ker mu je pri čiščenju jaška zdrsnila lestev. * *- V VALJARNI Jože CMAGER je saržiral V rafinacijsko peč še Vlažen cink. Iz peči je zaradi tega brizgnil tekoči cink in ker poškodovani ni uporabljal zaščitne kape, ga je delček tekočega cinka opekel po glavi — po lasišču. Ivan KLAVŽER je na Škarjah za obrezovanje pločevine rezal pločevino. Ko se mu je le-ta zvila, jo je nerodno prijel, da mu je z robom prerezala rokavico ter ga urezala v palec desne roke. (Nadaljevanje na >. strani. Ekonomska propaganda — predprodajna udarna sila in motor prodaje Ce se nam zdijo prizadevaja,, ki so pod tem naslovom izšla v časopisu »Privredni pregled«, preveč fantastična in zaskrbljujoča, so vsekakor skromnejša od vizij Julesa Verna. Toda današnja stvarnost je v mnogočem zdaleč prekosila celo njegove najdrznejše sanje. Ce pa obenem premislimo, kako hitro minejo štiri leta, kolikor nas še' loči od stoletnice obstoja našega podjetja in kakšen razvoj se nam v tem obdobju obeta, moramo napeti vse sile, da bomo znali našo poslovno politiko usmeriti v skladu z razvojem na našem in na svetovnih trgih. Jugoslovanska ekonomska propaganda še ni takorekoč niti prav zaživela, ko drugod že pospešeno snujejo koncepcijo reklame in propagande za naslednjih trideset let ia več. Evropski in ameriški strokovnjaki so si edini v napovedi, da bo ekonomska propaganda še nadalje ostala predprodajna udarna sila in motor prodaje na tržišču. Delovala bo v okviru tako imenovanega marke-ting-komiteta, • ki bo edini upravljalni vzvod v podjetju. Toda rezultati znanslveno-teh-nološkega napredka, elektronika, molektronika, informacio-nika, kibernetika, bionika in generatični inženiring, fotoni-stika, avtomatika in ostale znanosti — bodo bistveno spremembe materialno-proizvodne sile in tudi obliko ekonomske propagande, Ogrodje propagande ne bo več predstavljala ideja, temveč avtomatika, monomate-tika in informacistika. Namesto ker za njih ne bo več prostora. Vedno važnejše bo oglaševanje v tisku, čeprav bo tudi tisk zelo ogrožen od prodora televizije. Prodajalo se bo izključno s hišnimi prospekti in katalogi. Po teh predvidevanjih bodo tržišča zelo nestabilna, pogoste bodo krize, huda konkurenca in silno povečanje stroškov za očuvanje in razvoj trga, kar bo odločilno vplivalo na nenehno zniževanje cen. Ob predvidevanju takšnih ekonomskih gibanj bo brez dvoma močno narasel pomen propagande, njene metode pa bodo vedno bolj znanstvene. Pri gigantskih premikih v ekonomiki bodo znatno narasli stroški za ekonomsko propagando, obenem pa se bo tudi spreminjala struktura stroškov za posamezna reklamna sredstva. Če so bili . doslej v Jugoslaviji stroški za sejme povprečno na prvem mestu in stroški za oglase na predzadnjem, bodo že leta 1975 oglasi na drugem in ob prelomnici tisočletja na prvem mestu. Toda ob sedanji stopnji rasti bi znašali stroški za propagando poprečno le 1,5% in leta 2000 okoli 4n0 od (vsekakor!) prodaje. Tovrstno naraščanje ponazarja krivuljo, ki je veljala za sred- nje razvite države že pred deset in več leti. Takšen vzpon ne obeta najbolj vzpodbudne perspektive v konkurenčni borbi prihodnosti na mednarodnih tržiščih. Interesantno pa je, da4 se po tej računici propagandni stroški ne odrejajo več iz mase bruto produkta, temveč kot odstotek prodaje, zato bodo znatno višji in torej ustreznejši. Jugoslovanska ekonomska pro- paganda se bo morala hitreje usmerjati v sodobno in učinkovito organizacijo, vendar brez naglih skokov. Pred nami so še« veliki napori, da v skladu s preusmeritvami v politiki, razvoju, planiranju tehnologiji in sploh vsej gospodarski strukturi usposobimo tudi ekonomsko propagando za pozitiven in ustvarjalen odnos do napredka. ZAKLJUČEN TEČAJ ZA VK TALILCE Center za strokovno izobraževanje delavcev je organiziral tečaj za tako imenovane kurjače v talilnici, na katerem so si udeleženci utrdili strokovno znanje, ki ga potrebujejo pri opravljanju svojega dela. K zaključnemu izpitu se je prijavilo sedem udeležencev tečaja, ki so dosegli naslednje uspehe: trije so bili prav dobri, trije dobri, eden izmed udeležencev pa bo moral opravljati popravni izpit. Tečajniki, ki so izpit uspešno opravili, so si pridobili naziv visokokvaliiicira-uega talilca. Na sliki: tečajniki in predavatelji ob razglasitvi rezultatov, doseženih na zaključnem izpitu. Elektrikar Maks Kočiš in učenec Božo popravljata električne naprave na rafinacijski peči motivacije nakupovanja bodo vzpodbujali povpraševanje avtomatski servisi in najsodobnejše oblike razdeljevanja izdelkov. Ne bo uličnih panojev, plakatov in neonskih reklam, šole (izjemoma sprejemamo učence prvega razreda). Otroci v starosti 8—9 let se lahko uspešno lotijo igranja violine, flavtice ali klavirja. slednjega le tedaj, če je klavir doma na razpolago. MLADINI V STAROSTI 11-12 let (peti in šesti razred osnovne šole), priporočamo naslednje instrumente: violončelo, klarinet trobento, rog, pozavno in kitaro. Razen klavirja in kitare posoja vse instrumente učencem glasbena, šola. ROK Z A VPIS: 4. september 1969. Sprejemni preizkus za novinec bo v četrtek, 4. septembra 1969. Za vpis v pripravnico ni sprejemnega izpita. Vpis za katerikoli instrument je vezan na sprejemni preizkus, pri katerem mora vsak novinec zapeti vsaj eno narodno pesem in dokazati, da je glasbeno sposoben. - Šolnina znaša 20 din mesečno. V tej vsoti je vračunana najemnina za instrument. Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Glasbena šola v Celju Slomškov trg 10 Telefon 27-12 Vpisujmo otroke v glasbeno šolo Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del celotnega vzgojnega procesa mladega človeka. Neprecenljive vrednote sistematičnega muziciranja so na splošno še premalo znane in cenjene. Ce bi starši vedeli, kako ugodno vpliva glasbena vzgoja na razvoj otrok, bi se v znatno večji meri odločali pošiljati svoje otroke v glasbeno šolo. Usmerjati mladino, da goji nek istrument, pomeni odvračati jo od ulice in kvarnih vplivov. Glasba otroka plemeniti in ga umno razvija. Kar najbolj ugodno vpliva na discipliniranost, vztrajnost, požrtvovalnost. vrline, ki so v življenju izredno dragocene. GLASBENA SOLA je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti. Glasbena vzgoja začne z najmlajšimi, ki končajo prvi razred osnovne O novem stanovanjskem pravilniku (Nadaljevanje s 3. strani) Posojila ne more dobiti, kdor nima možnosti, da bi vsaj še 10 let delal v podjetju; kdor gradi hišo, ki je več kakor 25 km oddaljena od sedeža podjetja; komur ni gradnja nujno potrebna za rešitev stanovanjskega problema ali kdor po dograditvi ne prepusti dosedanjega stanovanja v razpolaganje podjetju. Posojilo se lahko odobri tudi strokovnim delavcem, katerim bi sicer Cinkarna zagotovila stanovanje. Najvišji znesek posojila je določen kot doslej na eno tretjino predračunskih gradbenih stroškov, kar lahko upravni odbor poveča za višino komunalnega prispevka v primerih, ko Cinkarna razpolaga z izpraznjenim stanovanjem. Kadar je zakonec zaposlen v drugi delovni organizaciji, se lahko odobri le dve tretjini najvišjega zneska posojila. Nadalje določa pravilnik tudi prednostne kriterije in način za sestavo vrstnega reda prosilcev za posojila. Prednostni kriteriji so v bistvu enaki, kot so se po vrednosti stanovanja. Za ostali znesek se mu odobri posojilo po pogojih pravilnika. Vsak zahtevalec s prioritetne liste lahko zaprosi za odkup izpraznjenega ali novega stanovanja, ki je last podjetja, njegovi prošnji pa se ugodi, če vplača vsaj 30 dni pred predvideno oddajo stanovanja najmanj eno tretjino nabavne oz. prodajne cene stanovanja. Za preostalo vrednost se mu odobri posojilo, če izpolnjuje pogoje za dodelitev posojila. Nov pravilnik bo prav gotovo prispeval k večjemu redu in smotrnosti pri razdeljevanju stanovanj in pri čuvanju obstoječega stanovanjskega fonda. Najvažnejša njegova določila temelje na ekonomskem računu, saj uživajo veliko prednost dolgoletni delavci in strokovni delavci na za proizvodnjo pomembnih delovnih mestih. Iz določil o zbiranju sredstev za stanovanjsko gradnjo pa je razvidno tudi načelo, da mora podjetje iz sredstev za investicijsko gradnjo oskrbeti stanovanja za strokovne delavce v novih obratih. I. S. Ludvik Galunič — II. rafiner uliva cink v kalupe sklepu upravnega odbora uporabljali doslej. Zaradi varščine posojila je v pravilniku zajeta tudi dosedanja praksa da se posojilo za novogradnjo ne odobri oziroma ne prične izplačevati, dokler posojilojemalec ni dovršil gradbenih del do kletne ploščadi in dokler ne sklene pogodbe s pooblaščenim gradbenim strokovnjakom o gradbenem nadzoru. Povsem nova so določila o odprodaji tovarniških stanovanj. Vsak imetnik stanovanjske pravice v stanovanju, ki je last Cinkarne lahko svoje stanovanje kupi, če vplača 30% REKREACIJSKI CENTER V LETUŠU Letuš je priljubljena izletniška točka, kamor radi hodijo na nedeljske izlete mnogi člani našega kolektiva. Na zemljišču ob Savinji, v neposredni bližini našega obrata je bilo letos postavljenih nekaj miz in klopi (na sliki). Ta prostor je namenjen za rekreacijo članov našega kolektiva. V bližini je dobro založena gostilna. Dostop do Letuša je možen s številnimi avtobusi, ki vozijo iz Celja, ali z lastnini prevoznim sredstvom. V naši talilnici surovega cinka že nekaj časa obratujeta dva skupna kondenzatorja; nameščena sta na eni peči, in sicer tako, da vsak izmed njiju kondenzira cinkove hlape iz ene strani peči. V talilnici so dejali, da je delo precej olajšano, rezultati pa dokaj zadovoljivi. ON - ONA IN NJEGOVA SRAJCA 1. Kdor noče žene obremenjevati z delom, nosi srajce, ki jih ni treba likati. 2. Kdor ima rad svoje srajce, jih cesto preoblači (prevelika zamazanost — otežuje pranje). 3. Ni jih treba likati, vendar ne morejo trajati večno. 4. Srajce niso neomejeno trajne. Vam je vseeno, če so ovratniki in zapestniki ogulijo že po nekajkratnem nošenju ali šele po petdese- ' tem? Kupujte trpežne srajce, so cenejše! 5. Nekatere srajce, ki jih ni treba likati, so sedaj že iz materialov, ki jih moremo tudi kuhati ali prati v pralnem stroju. 6. Ce ugotovite, da se je srajca prehitro izrabila, je vzrok lahko tudi pretrda voda pri pranju. Poskusite z mehčalnimi sredstvi! 7. Srajca bo zdržala dlje. če občutljiva mesta — ovratnik in zapestnike pri pranju v stroju zapognete navznoter. 8. Srajca bo ostala gladka, če jo — sveže oprano, dobro sprano in obešeno na obešalnik — na hitro dobro poprhate z mlačno vodo. ::: ij ij I RAREBUS Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreč« Pogled v novo povzorčevalnjco: tov. Robida vlaga vzorce v sušilnik ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mamice FANI HRIBAR izrekamo iskreno zahvalo sindikalni podružnici Cinkarne za denarno pomoč, enako se zahvaljujemo tudi svojini sodelavcem iz talilnice, zahvaljujemo se tudi sostanovalcem hišnega sve. ta Trubarjeva 10—16 ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Mož Andrej in hčerke Majda, Andreja, Romana in mala Maja. Dopisujte v naš list (Nadaljevanje s 6. strani) Jože PLAHUTA je pri valjanju paketne pločevine dobil nenadoma tujek v oko. Ladislav GOVEDIC se je opekel po trebuhu in rokah na vročem valju,ko so mu pri valjanju blokov spodrsnile klešče ter se je nehote naslonil z rokama in trebuhom na vroči valj. Franc UDOVIČ je pri valjanju paketne cinkove pločevine hotel s kleščami dvigniti del pa. keta, ker so mu klešče spodrsnile se je z njimi udaril po glavi — nad očesom. V ODDELKU ŽLEBOVI Olga KUNC je zlagala žlebove, pri tem se je od zadaj podrl že kompletiran zvitek žlebov ter jo udaril po zapestju leve roke. V CINOGRAFIJI Pavla FLIS je zadela z nogo v cinkovo ploščo, ki jo je sodelavka odložila na kup ob stroju. Ponesrečenka si je na tankem ostrem robu porezala nogo. V KEMIJI Jože KOKOTEC je hitel po stopnicah k centrifugi za železovo galico. Pri tem se je spotaknil in si pri padcu poškodoval desno roko v zapestju. Tekmovanje v počastitev občinskega praznika Šahovski klub Celje je dne 13, julija organiziral moštveni brzoturnir v počastitev praznika mesta Celja. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, med njimi tudi Cinkarna. Rezultati tekmovanja: Šentjur: Cinkarna 2,5 :1,5; Cinkarna : Žalec 11:3; Rudar Trbovlje : Cinkarna 2 : 2; Cinkarna: Žalec II 3:1; CŠK Celje: Cinkarna 3:1; Cinkarna : Konjice 1,5 : 2,5; Cinkarna : Kovinar Maribor 0,5:3,5. Prvo mesto je nepričakovano osvojila ekipa Žalec I s 23,5 točkami, sledijo: CŠK Celje 18,5 točk, Kovinar Maribor 17 točk itd. Cinkarna deli 6. in 7. mesto z 10,5 točkami. Za Cinkarno so igrali: inž. Vojo Ružič imel je najboljši uspeh in sicer je osvojil 4,5 točke v 8 partijah, sledijo: Frač Dečko 4 točke, Jože šnajder 1 točka in inž. Iskren Pipuš 1 točko. Medtem, ko retorte izdelujejo strojno, je treba predleže oblikovati ročno, za kar je potrebna precejšnja veščina. Na sliki: Stanko Medved in Stanko Založnik izdelujeta predleže v->«•*■ Jože AŠENBERGER se je pii pretakanju soli trne kisline zaradi nepazljivosti pri manipulaciji pobrizgal po obrazu, rokah in hrbtu. Pri tem je utrpel lažje opekline. v mehanični delavnici ' Anton ŽMAVC je v kovačnici popravljal strgalo za destaržira-nje destilacijskih peči. Ker mu je pri tem spodrsnilo, je izpustil iz rok žareči drog strgala. Drog se je pri padcu prepognil ter ponesrečenca opekel po levi roki nad zapestjem. Mirko SRAKA je zabijal kljuke za žlebove na strehi obrata minij, ko mu je padel prah v oko. Vlado KVEDER je pri varjenju polžastega krila grbala sam dvigoval krila. Čez noč je občutil bolečine, moral je k zdravniku. Franc RUČIGAJ je prestavljal pločevinast pokrov za leseno kad pri čemer mu je progilno železo padlo na nogo. Stanko ŠEŠKO je dobil lažjo opeklino očesa, ko je nakladal odpadno lužino. Mihael ROMIH je nakladal 50 kg težke vreče. Pri tem ga je nenadoma zabolelo v križu tako, da ni mogel nadaljevati, dela. NA POTI Z DELA IN NA DELO STA SE POŠKODOVALA: Katica Lipovšek je na poti z dela padla s kolesom in si pri tem poškodovala vrat. Franc FRECE si je zvil nogo pri prestopanju iz enega avtobusa v drugi avtobus, ko se }e peljal na delo. Nasveti , Z nastopom toplega let-i nega časa je gospodinji vse 1 težje očuvati večje količi-' ne masti. Pri višji tempe-f raturi lahko postane mast ) žarka in neuporabna za j hrano, če to pravočasno i opazite, jo lahko zelo enostavno »očistite«. Prelijte jo v večjo posodo in na | štedilniku ogrejte dokler i ne zavre. V takšno zavreto r mast spustite dve do tri \ glavice očiščene čebule, ki j bo pritegnila okus iarkosti. i Potem pazljivo precedite $ mast v dobro oprano in : osušeno delo. Mast morate | vedno hraniti na hladnem in temnem mestu, kjer ni | možnosti, da bi pritegnila ! neki tuji vonji SINDIKALNO ŠAHOVSKO EKIPNO PRVENSTVO SRS Šahovska sekcija Cinkarne, ki si je zagotovila pravico do nastopa, ko je osvojila 2. mesto, na sindikalnem prvenstvu Celja, se je skupno z Ingradom, ki je osvojil 1. mesto, udeležila moštvenega republiškega sindikalnega prvenstva za leto 1969. Prvenstvo je bilo odigrano od 5. do 8. julija v Železničarskem domu na -Pohorju. Sodelovalo je skupno devetnajst ekip iz raznih krajev Slovenije. Tekmovanje je potekalo na šestih deskah. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, ki sta bili po jakosti približno enaki. Na podlagi uvrstitve v teh skupinah so bile določene finalne skupine in to štiri skupine po štiri ekipe in ena skupina po tri ekipe. Mi smo igrali v predtekmovanju v prvi skupini. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Stol Kamnik: Cin- karna 3,5 : 2,5; Cinkarna : Tomos Koper 1,5 : 4,5; Elko Maribor : Cinkarna 2,5 : 3,5; Cinkarna Ingrad 1 : 5; Železarna Ravne ; Cinkarna 2 : 4; Cinkarna : TŽV Boris Kidrič 1 : 5; Idrija : Cinkarna 3 : 3; Cinkarna : TAM 1:5. Vrstni red: 1. TŽV Boris Kidrič 35 točk; 2. TAM Maribor 313 točk; 3. Ingrad Celje 28 točk; 4. Železarna Ravne 26,5 točk; 5. TOMOS Koper 26 točk; 6. STOL Kamnik 25,5 točk; 7. Cinkarna Celje 17,5 točk; 8. Idrija 14 točk; 9. ELKO Maribor 12 točk. Najboljši uspeh je dosegel ing. Slavko VRHOVEC, ki je osvojil 3 točke v štirih partijah. Največ točk pa je osvojil Franc DEČtCO in to 5 točk od 8 možnih. Ing. Vojislav RUŽIČ ie osvojil 33 točk, Stevo JOVANOVIČ 2 točki in Jože ŠNAJ-DER 1,5 od 8 možnih. Mirko MEŽNAR 1,5 točke in ing. Iskren PIPUŠ 1 točko od 4 možnih. Na podlagi omenjene uvrstitve, smo se uvrstili v četrto finalno skupino, kjer smo se lahko borili še za mesto od 13. do 16. Rezultati finala četrte skupine: Ruše : Cinkarna 2:4, Cinkarna : Sava Kranj 3:3, Cinkarna : Idrija 3:3 (rezultat upoštevan iz predtekmovanja) Posamezni rezultati: V finalu je imel največji uspeh Stevo Jovanovič, ki je osvojil 2 točki v dveh partijah. Sledijo Jože šnajdčr z 1,5 točke, ing. Pipuš 1,5 točke, ing. Vrhovec 1 točko, ing. Ružič 1 točko in Franc Dečko brez točke od dveh možnih. Kočni vrstni red: 1. TŽV Boris Kidrič Maribor, 2. PTT Ljubljana, 3. TAM Maribor, 4. OSS Ptuj. 5. Ingrad Celje, 6. Železarna Ravne, 7. Trbovlje, 8. Železarna Jesenice, 9. Vrhnika, 10. ZZA Ljubljana, 11. Stol Kamnik, 12. Tomos Koper, 13. Ruše, 14. Cinkarna Celje, 15, Sava Kranj, 16. Idrija, 17. OSS Slovenska Bistrica, 18. Krka Novo mesto, 19. Elektrokovina Maribor. D Če upoštevamo, da smo pred dvema letoma na republiškem prvenstvu dosegli 15. mesto in da se lani sploh nismo plasirali I. Zagreb 1968. S. 69.072. Carinska tarifa. Beograd 1969. S. 337. Desič V: Kompleksna analitički metoda ocenjivanja nivoa organizacije poslovanja. Beograd 1967. S 658.5 Drayton M. P.: Tečaj trgovinske angleščine. Ljubljana 1969. S. 420. Ivanko S.: Ocenjivanje nivoja organizacije poslovanja Kranj 1968. S. 658.5. Kral.: Unutrašnja kontrola. Zagreb 1968 S 657.6. Marinkovič I.: Zbirka carinskih propisa Beograd 1969 S. 337. Markovič S.: Organizacija i ekonomika poslovanja razvojno-istraži-vačke službe. Ljubljana 1969. S. 62 001 5. Martinovič M., D. Stefanovič: Tehnika mrežnog planiranja, Beograd 1968. S. 658.51. Oeteren K. A. van: Konstruktion und Korrosiohsschutz Hannover 1967 S. 620.19. Pejatovič B.: Priručnik o medukat-nhn konstrukcijama. Zagreb 1969. S. 69 022. Plavšič N., S. Sneler: Priručnik za podmazivanje Strojeva, industrijskih postrojevanja i motornih vozila 2. izd Koprivnica 1968. S. 621.892! Robinson J. W.: Atomic Absorption Spečtroscopy. 2 print New York 1967 S. 513.42. Slavin IV.: Atomic Absorption Spec-troscopy New York 1968. S. 543 42. Stufengetrlebe fiir Werkzeugma-schjnen Btssen 1960 s. 621.83. Strbac R : 'Kontinuirana inventura. Zagreb 1968 S 657.371. Teminiranje proizvodnje. Zagreb 1965. S. 65.012.2. Titanium Dto.vide Production Bra-intree 1966. S. 0t6. Tkalec D.: Porcz na promet. Zagreb 1%8. S 336.22 Trifunovič B.: Plemeniti čelicl istotriih i zapadnih zemalja. I-II. Beograd 1968. S. 669.1. na republiško prvenstvo, potem je 14. mesto uspeh za našo sekcijo. Prav posebno še, če temu prištejemo, da smo v 1. štirih kolih igrali samo na petih deskah, ker ing. Vrhovec in ing. Pipuš nista prišla na tekmovanje pravočasno. S tem pa smo Vukovič M : Obvezno pravo. II. Zagreb 1964. S 347.4 Vukovič M.: Opči dio gradanskog prava. n. Zagreb 1960. S. 347. Bazala B.: Priručnik obrazaca za praktičnu primjenu zakona o par-ničnom postupku. 4. izd. Zagreb 1969. S. 347 9 Bazala B.: Priručnik obrazaca za primjenu propisa u vanparničnom postupku. 2. izd. Zagreb 1969 . S. 347.9 Bazala B.: Zakon o parničnom postupku. Zagreb 1969. S. 347.9 Brekič J.: Kadrovska politika u samoupravnim odnosima. Zagreb 1968. S. 658.3.011.1 Brozovič Z., S. Crnjak, M. Ljubi-mir: Priručnik za knjigovodstvene kadrove. Zagreb 1969. S. 657.4 Cerič Z.: Zbirka propisa o predu-zečima. 3. izd Zagreb 1969. S. 658 Dordevič A.: projektovanje klima instalacija. Beograd 1967. S. 697 Jugoslovanski elektrotehnični predpisi. Ljubljana 1969. S. 351 82 Laboratorijski priručnik 1/3. Zagreb 1965. S. 545 Marinkovič I.: Zbirka spoljnotrgo-vinskih i deviznih propisa. 3. izd. Beograd 1969. Š. 382 Opče i posebne uzance s abecednim registrirna. Zagreb 1968. S. 381.82 Osnutek pravilnika o upravljanju z električnimi postroji na mestih ogroženih od eksplozivnih zmesi. S. 621.31 Pavič D, J. Črnič, F Duič: Prava na nekretninama Knj. 2. Zagreb 1969. S. 347.235 Pavlovič V., Radič S : Tehnlčki rečnik nemačko-srpskohrvatski. Beograd 1968. S. 413:62 Stankovič F.: Zastara potraživa-nja. Zagreb 19G9. S. 347 Tkalec D.: porez na promet. Zagreb 1968 S. 336.2 Uzance za blagovni promet. 3. izd. Ljubljana 1969. S. 381.82 Tov. Franc Smeh — vodja kolesarske ekipe članov je za prvo mesto, ki ga je osvojila naša ekipa, prejel krepko salamo JJ omliii naše KN|I2NICE že vnaprej izgubili 4 točke brez boja. Med prvenstvom je moštvo Cinkarne odigralo med seboj tri brzoturnirje. Največ uspeha so imeli Jože Šnajder, Franc Dečko in Stevo Jovanovič, ki so vsak po enkrat osvojili 1. mesto. M. M. I Nasveti S pijačami se bomo poleti mnogo bolj odžejali in pozimi zares poživili, če jim bomo dodali limonin sok. Prišel je čas, ko bomo morali shraniti svojo zimsko obutev do naslednje zime. Poškodovano obutev damo takoj v popravilo, nato jo še enkrat skrbno osnažimo, napolnimo s starim časopisnim papirjem in zavijemo v mehak papir, nato jo shranimo v škatle. Priporočljivo je, da obutev zavijemo v stare najlonke. Madeže od črnila, ki se kaj radi pojavljajo na šolskih torbah naših otrok bomo najlaže očistili, če jih natremo z limono — če je potrebno, postopek ponovimo. Mastne madeže na ročni torbici odstranimo, če jih premažemo z mešanico petroleja in milnice, kateri dodamo nekaj amonijaka. Plesen z usnja odstranimo s smirkovim papirjem, če je koža temna uporabimo zeleno luskino od mladih orehov. Da bi ohranili usnje in mu povrnili blesk, ga občasno namažemo z vazelino in obrišemo z mehko krpo. Brišemo tako dolgo, da se prične svetiti. Z močno umazanih rok umijemo najprej grobo umazanijo pod mrzlo vodo ter nato šele s toplo. Ce jih umivamo takoj s toplo vodo, se pore razširijo in umazanija se v njih zaustavi ter jo teže odstranimo. DROBNE i IZSLG | Zadnja letošnja abon- i majska predstava je bila i uprizoritev Jurčičevega ♦ »Desetega brata« v pri- | redbi Andreja Inkreta. Zre- I Ural ga je Franci Križaj. I 10. in 11. aprila smo go- t stovali s tremi predstava- f mi »Kralja Oidipusa« v no- | vogoriškem Mestnem gle- 1 dališču, ki je bilo preime- | novano v poklicno gleda- t lišče. 2. junija je bilo v gosteh t varaždinsko gledilišče »Av- t gust Cesar ec« z delom Ti- t tuša Brezovačkega »Mati- ♦ jas Grabancijaš Dijak«. * Komedija je bila uprizorje- * na v zagorskem dialektu, ♦ kar je bilo za nas še pose- ♦ bej zanimivo, originalne za- J gorske pesmi pa je spre- ♦ mljal tambnraški orkester. J Madeže od apna in barv (po pleskanju) odstranimo z razredčilom in kisom. Zamašek stekleničke laka za nohte se ne bo več prilepil ob vrat stekleničke, če navoje pokapamo z nekaj kapljicami olja. i Lasje ^e nam bodo lepo j svetili in bodo voljni, če t bomo dodali zadnji vodi pri « izplakovanju sok od polovi-♦ ce limone. Rebusi Med našimi keramiki — izdelovalci retor, katerih delo je precej zahtevno in ne ravno lahko, smo našli tudi kiparja, amaterja Alojza Brišarja, ki se včasih loti tudi oblikovanja raznih figur (na sliki) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in kolegom za darovano denarno pomoč, kakor tudi sindikalni podružnici za poklonjena darila ob času moje bolezni. Vsem tisočera hvala! Kolar Alojz KRIŽANKA VODORAVNO: i. prebivalci divar, 12. kemijski simbol za Savinjske doline, 9. zdravilo litij, 14. avdicija (skrajšano), (hrv.), 10. glavno mesto Jeme- 15. kazalni zaimek, 16. oklopno na, 11. atletsko društvo Kla- vozilo, 18. dva samoglasnika, / i 3 h 11 S 6 7 8 9 □ □ io t // □ /2 /3 □ ih /S □ /6 // ."1:11 □ •6 t #*- □ 2o □ 2/ □ □ 2t 23 □ Ih- 25 26 □ 27 20 □ 29 □ 30 3/ 52 33 □ 3h □ 3 S 36 37 □ □ 36 39 ho h/ 91 □ 43 □ □ 99 h$ □ 46 97 40 h □ 50 19. glavno mesto Turčije, 21. ameriška organizacija za vse-mirske polete, 22. grški bog ljubezni, 24. makedonski nacionalni praznik, 27. kemijski simbol za rubidij, 29. sinjska viteška igra, 30. akademski klub, 34. angleška kratica za »vse v redu«, 35. palestinski plemič, označba za občutljivost filmov, 36. moško ime (Vrhov-šek), 38. zagozda, 39. človek hitre jeze, 42. neznani, 43. tuje žensko ime, 44. kamra, 46. poškodba sklepa, 49. kraj blizu Opatije, 50. podolgovati črv,-deževnik. NAVPIČNO: 1. zdravilišče ob avstrijsko-jugoslovanski meji (tri srca), 2. ime napovedovalke Lesjak, 3. doba, era, 4. Ivanka Krašovec, 5. avtomobilska oznaka za Cačak, 6. ofpk na Savi pri Beogradu, 7. ruska reka, 8. seznam, kazalo, merilo, 12. loščilo, 13. hrvaško naftno podjetje, 16. nakovalo, 17. šolska potrebščina, 19. igralne karte, 20. naplačila, 23. grški milijarder, 25. znamka motornih koles, 26. nogometni klub Kladivar, 28. naziv pridnega mlad. v delovni akciji, 31. bife, 33. generalni sekretar OZN, 35. pogojni veznik, 37. gora v Grčiji, 38. zabavno glasbene oddaje (Veš, vem), 40. sled, 41. Ivan Tavčar, 44. avtomobilska oznaka za Makarsko, 46. kratica za vodni stolpec, 47. italijanski (skrajšano). Kino Union Kino Metropol Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. avgusta do 15. septembra 1969 Od 16. do 19. avgusta »KO NASTOPI NOC«, ameriški barvni film Od 20. do 24. avgusta »UJETI V PUŠČAVI«, ameriški barvni film Od 25. do 26. avgusta »RAVNODUŠNO SONCE«, jugoslovanski film Od 27. do 31. avgusta »PET MAŠČEVALCEV«, italijanski barvni film Od 1 do 3. septembra »GUSARSKA LJUBEZEN«, francosko-italijanski barvni film Od 4. do 5. septembra »SIRTAKI«, grški film Od 6. do 9. septembra »TRI URE ZA LJUBEZEN«, jugoslovanski film Od 10. do 15. septembra »TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA«, ameriški barvni film Vrednost točke za julij 1969 3 33 m £s> I I. METALURŠKI SEKTOR 1. Cinkovo belilo — — — — — — — — — — 1,00 2. Pražarna in žveplena kislina — — — — — — 1,00 3. Aglomeracija — — — — — — — —- — — 1,00 4. Topilnica — — — — — — — — — — — 1,00 5. Plinarna — — — — — — — — — — — 1,00 6. Keramika — — — — — — — — — — — 1,00 7. Skupne službe metalurgije — — — — — — 1,00 8. Rektlflkacija cinka — — — — — — — — 1,00 9. Cinkov prah New Jersey — — — — — — — 1,00 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — — 1,00 11. Valjarna cinkove pločevine — — — — — — 1,00 12. Čašic? — — — — — — — — — — — — 1,00 13. žica — — — — — — — — — — — — 1,00 14. žlebovi — — — — — — — — — — — — 1,00 13. Skupne službe valjarne — — — — — — — 1,00 II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — — 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — — — 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — — 4. Litopon in barijev sulfid ter povprečje — — — 5. Svinčevi oksidi — — — — — — — — — — 6t Superfosfat — — — — — — — — — — 7. Ultramarin — — — — — — — — — — — 8. Modra galica — — — — — — — — — — 9. Modri baker — — — — — — — — — — 10. Zelena galica — — — — — — — — — — 11. Aluminijski ofset — — — — — — — — — 12. Tiskarna — — — — — — — — — — — 13. Skupne službe anorganske kemije ln razvojni — 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — — 15. Kemija II. organska kemija — — — — — — 14. Clnkografija In povprečje — — — — — — — 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2,00 III. VZDRŽEVALNI SEKTOR L Vse službe — — — IV. UPRAVA 1. Uprava In šoferji — — — — — — — — — i,ao 2. Kemični laboratorij — — — — — — — — j,»* V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — 2. Skladišča — — — — - 3. Transportni oddelek — — VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — 2. Pomožne službe — — — 3. Družbeni standard — — — VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor tn gasilci IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — X. CELOTNO PODJETJE 1,00 1,00 i,«o 1,00 1.00 1,00 1,00 1,00 Od 13 do 17. avgusta »ZGODBA O JESŠYJU JAMESU«, ameriški barvni film Od 18. do 20. avgusta »MARISOL POTUJE V RIO«, špansko-brazil-ski barvni film Od 21. do 24. avgusta »TAT IZ PARIZA«, francoski barvni film Od 25. do 27. avgusta »SAMO NAPREJ, KAVBOJ«, ameriški barvni film Od 28. do 31. avgusta »LISJAK«, ameriški barvni film Od 1, do 3. septembra »ZVEZDA«, ameriški barvni film Od 4. do 7. septembra »LAS TA-RANTOS«, španski barvni film Od 8. do 11. septembra »SIERA NEVADA*, italijanski barvni film Od 12. do 15. septembra »POŠASTI«, italijanski barvni film Kino Dom Od 16. do 17. avgusta »ANGELIKA, LEPA LJUBIMKA«, francoski barvni film Od 18. do 19. avgusta »PUSTOLOVŠČINE V CARIGRADU«, francoski barvni film Od 20. do 22. avgusta »MOJE PESMI, MOJE SANJE«, ameriški barvni film Od 23 do 24. avgusta »JESEN PLEMENA CHEVENNE«, ameriški barvni film Od 25. do 26. avgusta »UPOR APA-CEV«, ameriški barvni film Od 27. do 28. avgusta »KRVOLOČNE IGRE«, francoski barvni film Od 29. do 30. avgusta »MURIETA«, ameriški barvni film 31. avgusta »EL DORAD0«, ameriški barvni film Od 1. do 4. septembra »MRLIČ MENJA KRSTO«, angleški barvni film Od 5. do 9. septembra »LOVCI NA SKALPE«, ameriški barvni film Od 10. do 14. septembra »NEVADA SMITH«, ameriški barvni film Od 15. do 17. septembra »SE ZA NEKAJ DOLARJEV«, italijanski barvni film Letni kino Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. OGLAS Ugodno prodam dobro ohranjen 75 litrski absorbcijski hladilnik HIMO. Informacije v uredništvu -Cin-karnarja«. V JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Juren Stjepan, Pejič Zivojin, Terzič Hazin, Spahič Jusof, Petak Emil, Pujič Ljubomr, Dimitrijevifc Petar, Mladenovič Dimitrije. Bratič Mustafa, Batalovič Ibrahim, Mikulaj Josip, Hadžič Mando, Stojkovič Dušan, Kričkovič Jovan, Pasek Stjepan. Baždar Milisav, Brodjanec Pa-vao, Viljavec Vinko, Bašič Boždar, Jelič Ivan, Bogdan stjepan, Horvati Martin, Krklec Juraj, Orlovec Franc, Simič Lazar, Bognar Stevo, Horvat Mijo, Peharda Mirko, Japundžič Mile, Kukič Dragan, Vočanec Petar, Vočanec Ivan, Mujkanovič Kemal, Jujič Saban, Injac Živko, Kameri Emir, Bilič Spasoje, Cevizovič Nikola, Radanovič Dragan, Manoljevič Branko, Lesničar Božidar, Skalec Alojz, Stanič Dušan, Milič Miladin, Halilovič Nazir, Lednik Alojz, Ka-sančevič Mujo, Vračarič Dragoslav, Bračun Marko, Horvat Ivan, Anclin Ivan, Kralj Milan, Cobotič Vojin, Dolenčič Djuro, Magdalek Pavao, Toplak Jože, Mastnik Marjan, Jer-Lehkec Nikola, Jesenek Vincenc, kovič Mato, Delič Hamdžija, Vuk-man David, Mlinarič Jože, Holobar Martina, Govedič Anica, Semolič Dunja, Debelak Marta, Ocvirk Vida, Filjak Stepan, Stager Rudolf, Gojkovič Nedeljko, Damjanovič Petar, Čiča Vladimir, Stante Marjan, Zdolšek Karel, Vrečko Mirko, Operčkal Jože, Vajdi Janko, Sporiš Vjeko-slav, Zajc Vinko, Žnidaršič Rozalija. ODŠLI IZ PODJETJA: Orter Bogomir, Kampovšek Emanuel, Brišnik Viktor, Mlinarič Emanuel, Jarh Albert, dipl. ing., Pelan Aljoša, dipL ing., Stimec Alojz, Dolenc Jože, Stager Rudolf, Hercog Anton, Dju-ljanovič Jovan, Magdalek Pavao, Franc Vid, Edi Peter, Praznik Janez, Guček Rajko, Kodela Stanislav, Vujovič Djordje, Uršel Jože, Srebotnjak Edo, Apkerc Franc, Polšak Stanislav, Lednik Alojz, Kužner Avgust, Horvat Stanko, Jeranko Janez, Marinšek Alojz, Plevnik Mihael, Korenak Alojz, Slobodnjak Vinko, Sporiš Vjekoslav, Skok Josip, Vočanec Ivan, Ošep Marjana, Ilič Jovan, Momčilovič Milan, Me-hič Andrija, Erjavec Mirko, Gašica Nedeljko, Kahlik Mirko, Ilič Ratko, Juren Stjepan, Gospanič Živko, Pod-gorac Sredoje, Avdič Alija, Bata-levič Ibrahim, Hodžec Mando, Bratič Mustafa, Slapnik Franc, Bogdan Miško, Krklec Juraj, Valentič Franjo, Baboljevič Drago, Glogovšek Dominik, Bračun Stjepan, Horvat Martin, Horvat Mijo, Valjcvac Vinko, Crčnik Jože, Božbar Milosav, Bogdan Stjepan, Murko Friderik, Brodjanec Pavao, Pipič Vlado, Pejič Zivojin, Radanovič Dragan, Skalec Alojz, Manojlovič Branko, Cevizovič Nikola, Halamek Josip, Mikulaj Josip, Brečko Srečko, Terzič Hazlm. POROČIL SE JE: Bevc Hinko. V JLA SO ODŠLI: Veber Rudi, Pajk Anton, Berčnik Silvo. V POKOJ JE ODŠEL: Rancinger Mirko. ZAHVALA Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujem za finančno pomoč, ki so mi jo dali ob moji nesreči. Kovič Franc ZAHVALA Alojz Klosternik, upokojenec Cinkarne Celje se zahvaljujem obratu v Mozirju za pomoč pri nabavi premoga iz Velenja. 2e mnogo let mi kot upokojencu pomagajo pri reševanju mojih socialnih problemov ter se za to še posebno zahvaljujem šoferju Karlu Nateku. Alojz Klosternik Ljubija 77, Mozirje Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje