CFIJE, 12. JANUARJA 197:* — ŠTEVILKA 2 LETO XXVf — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC NAŠ PRISPEVEK Večino ljudi moti neureje- nost, nestabilnost, neodgo- vornost, ležernost.^ Moti jih posebno takrat, kadar ti po- javi povzročajo socialno, ekonomsko in politično ne- gotovost, ko začnejo ogro- žati njihove pravice v odlo- čanju, vplivanju, delitvi do- hodka itd. Navadili smo se živeti v demokraciji, samo- upravljanju in socializmu. Zdi se nam, da nam tega nobeden ne more vzeti, pa čeprav še nismo z vsem zadovoljni. 21. seja Predsedstva ZMJ in govori tovariša Tita pa so nam zelo odkrito in jasno pokazali, da moramo marsi- kaj sami spremeniti. Celjski komunisti so v de- lovnih organizacijah in kra- jevnih skupnostih organizirali zelo odprte razgovore o sta- liščih 21. seje. Komunisti so ocenili, da so bili Titovi go- vori zelo dobro sprejeti med delovnimi ljudmi. Zahtevali so, da se politično oceno in stališča tovariša Tita ter predsedstva ZKJ dosledno spoštuje, upošteva in reali- zira na vseh nivojih. Rekli so, da je premalo, če damo tej oceni in smeri manifesta- tivno podporo, ne da bi jo upoštevali in vnašali v akcij- ske in delovne programe vseh organiziranih družbenih sil, posebno še organizacij ZK. Obsodili so dosedanjo prakso, da je moral Tito od Splita do danes stalno izpo- stavljati svoj ugled in avtori- teto, da bi se premostile kri- zne situacije v Jugoslaviji. Ko pa so se stvari začasno umirile, je teklo spet vse po starem. Veliko odgovornost za to nosijo najvišji forumi ZKJ in posamezni odgovorni komunisti v teh forumih. Takšna nedoslednost v najviš- jih organih ZKJ je pognala ko enine tudi v bazi. Komu- nisti v organizacijah so sa- mokritično ocenili tudi last- no dejavnost. Ugotovili so, da so bili preveč popustljivi do pojavov tehnokratizma in birokratizma, skratka do vse- ga, kar je hotelo počasi a vztrajno prevzemati samo- upravne pravice delovnih ljudi v svoje roke. Premalo so se tudi idejno-politično usposabljali za spopade s iemi pojavi. Posebno že za- radi tega, ker so tudi med njimi nosilci takih pogledov V delovnem pogledu 21 seja predsedstva ZKJ ni pre- senetila celjskih komunistov. So sredi realizacije pomemb- nih nalog, ki stojijo pred celjsko komuno. Srednjeročni razvo]ni program, družbena in ekonomska integracija, samoprispevek za otroško varstvo in osnovne ole so Obveznosti, ki bodo zantevale veliko naporov, enotnosti in Odgovornosti celjskih komu nistov S takim načinom dela po bomo tudi dali največji prispevek k realizaciji sta- ^^šč 21. seje ZKJ STANE SENICAR VARIANTE HITRE CESTE KRITIKA STROKOVNIM SLUŽBAM IN CESTNEMU SKLADU SLOVENIJE ODLOČILI SO SE ZA SKRAJNO SEVER- NO VARIANTO HITRE CESTE. SAMO TAKO BI BILA BODOČE CELJE IN PO- VRŠINE V SAVINJSKI DOLIN! NAJ- MANJ OŠKODOVANE Dolgo se že križajo kopja in misli o tem, kako bo po- tekala hitra cesta na celjs- kem območju. Varianta sledi varianti in vsaka ima še ne- kaj podvariant. V ponedeljek pa je bil v Celju sestanek, ki prav gotovo pomeni odlo- čen korak naprej pri razre- šitvi problemov okoli bodo- če trase hitre ceste. Udele- žili so se ga predstavniki družbeno političnega življenja Celja in Žalca ter posamez- nih strokovnih sliižb. Inž. DUŠAN BURNIK, ki je sestanek vodil, je uvodo- ma poudaril, da razpravljajo v tako širokem sestavu zato, da bi lahko čimbolje osvetlili stališča in razloge, ki zago- varjajo to ali ono varianto. Poleg tega je nastopil tre- nutek, ko bo potrebno odloč- no povedati, za kaj smo in za kaj nismo ter predloge spo- ročili cestnemu skladu. Kot predsednik celjske ob- činske skupščine je pK)vedal, da so ob vseh raznih materi- alih in dokumentih v Celju vedno zagovarjali varianto, ki bo čimbolj odmaknjena od mesta Celja, ne samo sedanje- ga, ampak tudi tistega, ki se bo razvijalo, in pri tem upo- števali, da bi trasa uničila čimmanj površin. Tako so se odločili za severno vari- anto, se pravi za cesto pro- ti Savinjski dolini. J02E JAN IZ Žalca je de- jal, da so tudi pri njih in- tenzivno spremljali dokurhen- te o hitri cesti in da jim ni- kakor ne ustreza severna va- rianta zaradi vodnogospodar- skih odškodnin in škode na kmetijskih površinah. Kme- tijski kombinat je ugotovil, da so stroški severne varian- te drugačni — večji ~ kot to ugotavlja elaborat. Prihaja do občutnih razlik v korist ju- žne variante, katero Žalčani tudi predlagajo. Menil je, da je potrebno ponovno preve- riti podatke, ki ne ustrezajo resnici. Nismo pa E>ozabili na skrajno severno varianto, ki gre po obrobju doline, je dejal Jože Jan. Ta bi bila primerna tudi za Velenje in Mozirje. Inž. Dušan Burnik je de- jal, da južna varianta ne ustreza Celju, ker bi sekala mesto. Namreč — urbanisti- čni razvoj mesta Celja pred- videva stanovanjske soseske kjer jih danes , ni, bodo. pa. čez petnajst let. Podatki o izgubljenih povr- šinah so izredno zanimivi. Pri njih je potrebno upošte- vat; razvoj Celja in tudi iz- redno dragocenost vsake, še tako majhne površine, na ka- teri je mogoče pridelovati hmelj. Po južni varianti bi bi- lo uničenih 177 hektarjev, mo- tenih pa 135 hektarjev povr- šin. Pri severni varianti bi izgubili 205, motenih pa bi bilo 413 hektarjev. Pri skraj- ni severni varianti pa gre za izgubo 26 hektarjev površin ter 19 hektarjev drugih, manj p>omembnih. Inž. JURE SADAR je de- jal, da so morali prej kot pasivni opazovalci vrisati ju- žno varianto, ko imajo mož- nosti kreativnega sodelovanja pri izbiri bodoče trase, pa je drugače. Kritiziral je cestni sklad Slovenije, ki je gledal gradnjo bodoče ceste samo skozi dinar, ne da bi upošte- val ostale pomembne dejav- nike o raavoju posameznih območij. »Podprli smo sever- no varianto, vendar obsto- ji grenka slutnja, da se je sklad 'zopet odločal samo glede na sredstva,« je dejal inž. Sadar in zahteval, da sklad sprejme najustreznejšo in ne samo najcenejšo vari- anto. Tudi drugi so bili mnenja, da je bil pristop sklada k izbiri variante izredno teh- nokratski in cenjen samo skozi dinar. Inž. Dušan Bumik je za- ključil sestanek z besedami: »Menim, da vsi želimo, da se to območje ugodno razvi- ja. Zato lahko predlagamo cestnemu skladu severno va- rianto, ki bo še najmanj o- škodovala zainteresirane. S tem pa ni izključena mo- žnost Ea še kakšno boljšo, ustreznejšo varianto.« M. Seničar JAKA 2URAJ, s Klak pri Pilštanju doma, je stari znanec domačij daleč naokoli. Njegov sloves gre tudi preko kozjanskih meja, zakaj tam, kjer stoji njegova domačija, je Kozjansko. Posebno veseli so Jake s Klak takrat, ko sneg pobeli travnike irr njive. Tam od novembra, decembra, pa do februarja lahko vidite našega Kozjanca, kako jo maha s svežnjem pod pazduho po kolovozih in ozkih stezicah proti domačijam. Kaj je tisto pod pazduho, ve vsak otrok: ostro nabrušeni noži so, ki že od Jakovega šestnajstega leta povzročajo strah in trepet med za zakol godnimi kozjanskimi prašiči. Jaka ne ve natančno, koliko jih je spravil v klobase, pravi pa, da več sto. No, okoli trideset, štirideset vsako leto. Tudi letos, a manj — leta prihajajo, šestdeset jih bo kmalu imel. Samo sedem se jih je do sedaj »usmilil«, prav gotovo pa bo to številko še povečal. Srečno pot, Jaka, med kozjanskimi domačijami in veliko, veliko klobas! MILENKO STRAŠEK Celje Včeraj je obiskal naše me- sto tovariš Ban Kiroly, vodja sekcije propagandnega odde- ka Centralnega komiteja so- cialistične delavske partije Madžarske. S predstavniki našega družbenega in politič- nega življenja je imel krajši razgovor s temo: X. kongres madžarske socialistične parti- je in naloge partije na po dročju ideologije in propa- gande. Pri delavski univerzi v Slo- venskih Konjicah so organi- zirali sedem oddelkov raznih šol za izobraževanje odraslih. V oddelkih je vpisanih nad 150 rednih slušateljev. Naj- več od teh jih odpade na od- delek srednje komercialne šo- le, in sicer okoli 40. 0&ta,li obiskujejo delovodski šoli lesne in kovinarske stroke, poklicno šolo za voznike mo- tornih vozil, osnovno šolo za odrasle, oddelek ekonomske srednje šole in oddelek po- klicne šole za usnjeno kon- fekcijo. V vseh oddelkih so predavanja začeli že jeseni 1971, le v šoli za usnjeno konfekcijo bodo z njimi pri- čeli šele 1. februarja 1972. Dekleta pa se bodo izobra- ževala za potrebe konfekcij- skega obrata »KO-KO« indu- strijskega kombinata »KO- NUS«. Konjiška deJavska univerza pa ima v tem času še dve skupini delavcev brez- zapo- slitve, ki se v ustreznih teča- jih usposabljajo za dela na manj zahtevnih delovnih me- stih v lesno-predelovalni in- dustriji za potrebe LIP Slo- venske Konjice in za kovin- sko-predelovalno industrijo, za pK>trebe kovaške industrije v Zrečah. Tečaj v Zrečah obi- skuje nad 60 deklet in žena na tem območju, zlasti iz okoliških pohorskih predelov ter bližnjih naselij. Z izgrad- njo nekaterih novih proizvod- nih obratov in uvedbo večje- ga števila novih delovnih mest, ki so primerna za žen- ske, je to za okolico Zreč velika pridobitev. Medtem ko so pred nekaj leti v pro- izvodnih delovnih obratih tvorili moški veliko večino, pa se ta odnos že spreminja. 2e ob koncu leta 1970 in v prvi polovici leta .1971 je do- bilo primemo zaposilitev več desetin žena in deklet, letos pa v podjetju predvidevajo, da bo za nove delavke kalcih 40 do 50 ustreznih delovnih mest. V. L. : v R E rvi E : » • • • m m : Vreme bo precej usta- : S Ijeno, nočne temperature ; S bodo nizke. Jasneje in i ; hladne,je bo. Megla v kot- • • linah. • Na tretji strani začenjamo z novo rubriko Mladi govore o čem? O vsem, kar jih bomo povpraševali. Za danes bomo izbrali vprašanje — kaj zamerite starejšim? Na uredniški mizi se je našlo mnogo pisem in prispevkov bral- zev. V prihodnji številki bomo dali pismom bralcev več prostora. Samo nekateri ste zelo dolgi. Prav vesela novica — vsak mesec nagradna križanka. V zadnji številki časnika. v mesecu za pridne reševalce več dela in nagrad tudi. Včeraj smo imeli'v uredništvu prvo okroglo mizo — o krajevni samoupravi. Zapis s tega srečanja bomo objavili v 4. številki. Dopisniki, ne pozabite. Danes se dobimo v našem uredništvu, da bomo\fnalo pokramljali. Dragi bralci, v današnji številki si preberite re.portažo »Tri mi- nute do tragedije«, pa zapis »Vejica do življenja« in — prispevke »Otroci o samoprispevku«. VAS UREDNIK