tem bolj, k er je vsak udeleženec p rejel že p rej za vsako ekskurzijo po­ sebno brošuro, dobro oprem ljeno s slikam i in risbam i ter z obsežnim tekstom . P rav izredno je uspela ek sk u rzija k m orski obali pod Monte Circeo južno od Rima. N udila je podroben vpogled v stratig rafijo več jam skih.paleolitskih postaj, med njim i tudi jam e Q uattari, k je r so odkrili ob posebnih sprem ljevalnih okolnostih lobanjo neandertalskega človeka k ar na površini jam skih tal. Pri drugi ekskurziji, ki je prekoračila Apu- an sk e Alpe, pa je bil poleg užitka izrednih pokrajinskih lepot največji interes za dobro o h ran jen e pleistocenske ledeniške morene. O rganizacija je bila vseskozi brezhibna in je tudi v turističnem smislu popolnoma uspela. Ves potek kongresa so sprem ljale številne prireditve, sprejem i in pozdravi pokrajinskih oblasti. Že pred pričetkom kongresa pa tudi po njegovem zaključku je bilo prirejenih več daljših neobveznih geološko- arheoloških študijskih potovanj, tako n. pr. na Sicilijo, v A bruzze te r po italijansko-francoski rivieri. Na kongresu se je jasno pokazala zam otana in obsežna problem atika k v artarja. Številni problem i so ostali nerešeni in pojavili so se novi. Ven­ d ar je zaključno tre b a priznati, da je IV. kongres v polni m eri izpolnil nalogo, ki si jo je zadala INQUA. Po toliko letih so bile obnovljene in vzpostavljene nove zveze med strokovnjaki raznih področij, kar se bo gotovo že v bližnji bodočnosti izkazalo kot zelo koristno. Le tesno sodelo­ vanje arheologov in zastopnikov raznih prirodoslovnih ved m ore dati resnično sliko prazgodovine človeka. Zato bi bilo želeti, da bi se prihod­ njega kongresa udeležilo tudi čim več jugoslovanskih znanstvenikov, ki na raznih področjih razisk u jejo naš kvartar. K ajti tudi mi smo dolžni, dati svoj delež k naporom in prizadevanju ostalega znanstvenega sveta. K je bo prihodnji kongres, n e moremo poročati. Jugoslovanski udeleženci so nam reč m orali odpotovati še pred zaključno sejo, k er je poteklo dovoljeno bivanje v Italiji in niso mogli dobiti podaljšanja. g g r0(jar NOVOSTI IZ EVOLUCIJE ČLOVEKA Leto 1953 je prineslo nekaj zanim ivih novih najdb, predvsem p a iz­ reden o b rat v v prašanju eoantropa. O dkar je pravnik Dawson pred prvo svetovno vojno odkril p ri Pilt- downu v južni A ngliji znam enito najdbo, ki jo je antropolog Smith W oodward krstil v čast n ajd ite lju z imenom Eoantliropus damsoni, je bila ta >lady« (kajti im eli so jo za žensko) zelo skrivnostna in je povzročala nenehne prepire m ed strokovnjaki — ali je ali ni, ali je sploh to, k ar n aj bi bila itd., podobno kak o r rezonira Zlodej v D olini Šentflorjanski. V endar se je večina antropologov v teku desetletij odločila priznati jo za to — k a r ni! N ajdbo — v glavnem štiri dele n eu ro k ran ija in desno stran zlom ljene m andibule ter n ek aj zob — so rekonstruirali razni antropologi; končno je b ila razstavljena rek o n stru k cija sir A rth u rja K eitha v British Museumu (Natural History). O d vsega začetka je bilo k aj čudno, da je bila lobanja očitno m odernih oblik, medtem ko je spodnja čeljustnica sum ljivo spo­ m injala na šimpanzovo. Toda — najdiščne okolnosti, kakor sta jih podala D aw son in Smith W oodw ard (1913 in kasneje), niso dopuščale dvoma, da gre za zelo staro najdenino iz začetka pleistocena; še artefak ti so to po­ trjevali. In ko so m ed prvo svetovno vojno odkrili še en zob in dva od­ lom ka druge podobne lobanje, so skoraj vsi strokovnjaki nehali dvomiti o tem, da je pač nekoč v začetku pleistocena živela tudi oblika hominidov, ki je združevala značilnosti človeka in opice. P red kratkim um rli, zelo uspešni raziskovalec australopitecin R. Broom je še leta 1950 zapisal v svoji knjižici, da n ek ateri pač radi verujejo v čudeže; on pa ne verjam e, da bi se isti čudež ponovil na istem kraju. Toda dvomi niso utihnili in ko je K. P. O akley po drugi svetovni vojni začel uporabljati fluorski test za določanje relativne starosti človeških kosti glede n a fluor v sprem ljajočih jih živalskih kosteh in v zem lji le­ žišča, se je leta 1949 izkazalo, da Eoanthropus m enda le ni tako star, kakor so ga bili proglasili svojčas geologi, paleontologi in antropologi O dstotek fluorja v človeških kosteh je bil znatno nižji od ustrezajočega zem lji in živalskim kostem iz začetka pleistocena v tem najdišču. Ni pa bilo videti, da bi se bistveno razlikoval od zgornjepleistocenskih najdenin, niti ni bilo opaziti značilnih razlik med kostnim m aterialom iz odlomkov obeh lobanj in mandibule. V sekakor se je Eoanthropus čez noč pom ladil za n ek aj sto- tisoč let in O akley je leta 1950 zapisal, da ne m ore biti starejši od začetkov w ürm ske zaledenitve. V zadnjih treh letih pa so dvomi o eoantropu očitno spet naraščali in so letos J. S. W einer (Oxford), K. P. O akley (London) in W. E. Le Gros C lark (Oxford) kostne ostanke ponovno analizirali in preiskali z izpopol­ njenim i metodami. Tako je 21. novem bra 1953 izšlo kratko, samo 6 strani in 2 prilogi slik obsegajoče poročilo, ki je uganko okrog eoantropa. kakor se zdi, dokončno razrešilo. Ponovne kem ične preiskave na fluor in dušik so dokazale, da je m andibula brez dvoma mnogo m lajša in ustreza sedanjim šimpanzovim, m edtem ko so ostanki lobanje dejansko starejši, nam reč mo­ goče iz zgornjega pleistocena, kakor je bil to objavil O akley že le ta 1950. Izvleček iz analiz piltdow nskega in prim erjalnega m ateriala: y p > M inimalna vsebina F v ondotnih zgorn jepleistocenskih kosteh 0,1 Piltdow nska lobanja I ..........................................................................0,1 Piltdow nska lo b an ja II: f r o n ta lk a ................................................. 0,1 Piltdow nska lobanja II: o k c ip ita lk a ...................................................0,03 piltdow nska m andibula . . . • ...................................................... < 0,03 m olar iz te m a n d ib u le ..........................................................................< 0,04 molar recentnega šim p a n z a................................................................ < 0,06 Vsebina dušika v kosteh in zobeh: yo sveže k o s t i .................................................................................... • • 4,1 piltdow nska m a n d i b u l a ..................................................................... 3,9 Piltdow n I (povpreček iz lobanjskih k o s t i ) ............................. 1,4 Poltdown II: okcipitalka ......................................................................0,6 zgornjepleistocenske kosti iz L o n d o n a ........................................0,7 šimpanzov m olar ( r e c e n t e n ) ........................................................... 3,2 piltdow nski k a n i n ............................................................................... 5,1 (!) zgornjepleistocenski človeški m olar (Surrey) . .........................0,3 D ruge raziskave so prinesle dokaz, da gre res za moderno, um etno zlomljeno šimpanzovo m andibulo, ki je bila jako spretno um etno po b ar­ vana, da je im ela isti videz kakor ostanki lobanje. D alje sta falzifikatorja (Dawson in Smith W oodward), ki sta oba že m rtva, tudi »popravila« zobe, grizne ploskvice, zlasti pa sk rajšala podočnjak, da je postal podobnejši podočnjaku kakega pračloveka. Tudi v tem sta svoje »delo« spretno o p ra ­ vila. Toda m oderne m etode so dorasle tudi še tako spretnim ponaredbam . T rojica znanstvenikov, ki je odkrila to neverjetno prevaro znanstvenega sveta, pa vendar priznava, da so bili strokovnjaki »žrtve izredno p re ­ m išljene in skrbno p rip rav ljen e ponaredbe«. Popolnom a se zavedajo hude obdolžitve, ki jo s tem poročilom izrekajo, izjavljajo pa, da gre za »po­ polnoma brezvestno in nerazumlivo« prevaro, ki »ji v zgodovini paleonto­ loških odkritij ne morem o najti primere«. Tako je končno nehal o bstajati Eoanthropus damsoni, ki je bil, kakor vse kaže, »ustvarjen« sam o zato, da bi ovekovečil im e slavohlepnega n a j­ d itelja in prvega opisovalca. K onkurirala bosta lahko H erostratu . . . Slovstvo: Broom, R., 1950 Finding the Missing Link. London. O akley, K. P., 1950 Relative dating of the Piltdow n skull. The A dvan­ cem ent of Science 6/24. Škerlj, B., 1950. Razvoj človeka (Antropogeneza). L jubljana. Škerlj, B., 1951. D anašnji problem i evolucije človeka. Arh. Vest. 2/1, 40—50. L jubljana. W einer, J. S., K. P. O akley, an d W. E. Le G ros C lark, 1953. The solution of the Piltdow n problem . Bull. Brit. Mus. (N atural Hist-), Geology, 2/3, 141—146, 2 pril., London (21. nov. 1953). * V Južni A friki pri Saldanhi, 150 km severozapadno od K apskega m esta, blizu atlan tsk e obale, so v ja n u a rju 1955 odkrili kalvarijo pitekantropoidne lobanje, k i jo je prof. D rennan (Univ. of C ape Town) rekonstruiral iz štiri­ indvajset odlom kov in ki se skoraj popolnoma ujem a z oblikam i leta 1921 odkrite lobanje neandertaloida Homo rhodesiensis iz Broken Hilla. Tudi ta lobanja (H. rh.) je dolgo delala preglavice antropologom, predvsem zato, k er n jena geološka starost ni bila točno določljiva. Morfološko predstavlja neandertalsko-pitekantropoidni tip izredne grobosti, posebno še zaradi mo­ gočnega nadočesnega koščenega torusa. N ajdba od vsega začetka ni bila «rečna, ker so strokovnjaki prišli prepozno v rudniško jam o, k je r je bila sicer intaktna lobanja odkrita med mnogimi živalskim i in tudi človeškimi kostmi (1921). Tako se je moglo zgoditi tudi, da je bil šele po skoraj dvaj­ setih letih od o d k ritja sploh om enjen odlomek m aksile dru g e človeške lobanje iz tega najdišča, ki pa kaže m odernejše značilnosti kakor prva lobanja. Novejša in zadnja raziskavanja in siratigrafske rek o n stru k cije so, zlasti po zaslugi Desm onda C larka, p rip eljale do prepričanja, da je Homo rhodesiensis nekako iz m lajšega pleistocena s kulturo, ki ustreza nekako zapadnoevropskem u m lajšem u paleolitiku. Nova n ajdenina je morfološko ustrezna prvi, k ar dokazuje tudi foto­ grafija obeh lobanj v normi verticalis, priobčena v L’ anthropologie na strani 366 letnika 1953. O bliki celotne lobanje in zlasti še mogočnega nadočesnega torusa sta praktično identični. M anjše razlike so opazne na parietalkah in n a okcipitalki, te pa spom injajo na znake lobanj iz Ngan- donga n a Javi. Š tiriindvajset kosov se je dalo po izvrstni kongruenci dobro rekonstruirati v kalvarijo, ki obsega frontalko, obe p arietalk i ter okcipi- talko, tako da so m ere dokaj zanesljive in možne napake ne m orejo pre­ segati nekaj m ilim etrov. Dolžina glabella-inion nove lobanje je 200 mm, višina k alv arije 90 mm (indeks 45), širina med obem a asterionom a pa 144 mm (indeks 72). D ebelina parietalk je znatna, do 13 mm, m edtem ko je na okcipitalki in frontalki sicer večja kakor v povprečju m odernih lobanj, vendar m anjša kak o r pri prvi rodezijski. N otranja dolžina možganskega prostora je 165 mm, torej 82,5 %, zunanje, s čem er se uvršča m ed šim panza in pitekantropa! Toda omenil sem že izredno debelino nadočesnega torusa prav pri »rodezijcu«. Možganska prostornina se dâ po odlitku notranjosti lobanje ceniti na 1200 ccm in je za ca. 80 ccm m anjša kakor v prvem pri­ m eru rodezijskega človeka. Še važnejše pa je, da izvira nova najdenina iz plasti, ki nosi deloma izumrlo favno in kulturo, ustrezajočo nekako evropskem u ašeleenu. Tako sodi v starejši pleistocen Južne A frike in dokazuje, kakor Vallois p ra ­ vilno om enja, da je »rodezijski človek« živel v Južni A friki vsaj skozi dve, nekaj stotisočletja trajajoči k u ltu rn i periodi. Seveda p a je treba čakati n ad aljn jih podrobnejših poročil in novih najdb, da bomo mogli p riti do prave sodbe o rodezijskem pračloveku. * P rav tako ja n u a rja 1953 je M. Robinson javil najdbo kostnih ostankov 5 novih osebkov telantropa iz S w artkransa v Rodeziji. T elantrop je bil znan do tedaj samo po eni m andibuli (prim. Arh. vest. 2/1, str. 51!), ki pa je bila doslej le k ratk o opisana na m eni žal nedostopnem u mestu. Nove najdbe obsegajo eno mandibulo, eno maksilo, distalni konec radiusa in nekaj zob. Te n ajd b e doslej niso bile strokovno podrobno opisane in iz poročila v L’ anthropologie ni razvidno, ali gre res za p et različnih osebkov (po naštetih kosteh to nam reč nikakor ni nujno). K akor ob m nogih najdbah, so tudi zdaj časopisi poročali o pravem prehodnem tipu m ed opico in človekom. V sekakor kaže m aksila, da je bil prehod iz zobnega dela v nosno dno človeški, m edtem ko je pri australo- pitecinah opičji; tudi podočnjak (C) je človeško skrom en, m edtem ko ima prvi m eljak (Pi) tri korenine. M andibula je le generalno opisana kot skrajno »prim itivna«, na prehodu med opičjo (australopitecinsko) in člo­ veško (po Robinsonu). Ker pa so v S w artkransu našli v istih okoliščinah tudi ostanke australopitecinskega parantropa, sklepajo, da sta tam živeli obe obliki h k rati; ena (parantrop) da se je razvijala v »opico« (se je »animalizirala«, kakor se izraža Vallois), druga (telantrop) pa v »človeka«. No — tu bo pač še treba počakati podrobnih opisov in n ad a ljn jih najdb, preden bomo mogli sprejeti tako daljnosežne sklepe, ki bi bili, skoraj bi rekli, prelepi, da bi mogli biti resnični. Vallois, ki je sam zelo previden v sprejem anju tega poročila iz Južne Afrike, pa stav lja h koncu močno upravičeno nom enklaturno pripom bo: ^Télanthropus« pomen ja pač po svoji etim ologiji končno formo človeka, tu pa bi stali na začetku evolucije hominidov — če se bodo upi in m nenja M. Robinsona in rajn k eg a R- Brooma izkazali za upravičena. Razen tega je bilo to ime že določno rabljeno po B onarelliju (1908); po vseh nomen- k laturnih pravilih ne sme biti rabljeno za popolnoma drugo obliko! N aj­ d itelji naj bi se pač n e pustili preveč zapeljavati od prvega navdušenja, k ar je sicer človeško razum ljivo, naredi pa često težko popravljivo zmedo v term inologiji. Slovstvo H. V. Y(allois), 1955, Une découverte im portante: un Homo rhodesiensis en A frique du Sud. L’ anthropologie 51/3—4, 364—367. H. Y. V(allois), 1953, ...et de nouveaux Télanthropus. Ibidem 367—369. O akley, K. P., 1949, New evidence regarding Rhodesian (Broken Hill) Man. Yearbook 1949, New York 1950. Š kerlj B., 1950, Razvoj človeka (Anthropogeneza). Ljubljana. Š kerlj B., 1951, D anašnji problem i evolucije človeka, Arh. vest. 2/1, 40 do 59, L jubljana. News in Human Evolution Summary. — T he author gives a short survey of the im portant and dram atic solution of the Eoanthropus problem as well as of th e second Homo rhodesiensis (Saldanha) and five »Télanthropus« finds (Sw artkrans). »Télanthropus« is, considering the G reek origin of the name, a clear m is­ nomer, as the find, a t the best, represents an »Archanthropus«; both these names, however, have been already used for other hominoid form s and m ust not b e given to an y new finds. g Š kerlj Friedrich Holste: Die Bronzezeit in Süd- und West­ deutschland (Handbuch d er U rgeschichte Deutschlands, herausge­ geben von E rnst Sprockhoff, Band 1, B erlin 1953), 128 strani, 26 tabel, 13 geografskih k a rt in 13 risb v tekstu. V založbi W alter de G ruyter & Co. v B erlinu je izšel 1953. leta 1. zvezek priročnika za predzgodovino Nemčije, in sicer »Bronasta doba v Južni in Zahodni Nemčiji« (cena 23 nem ških DM), katere avtor je v vojni padli Friedrich Holste, nekdanji up nem ške predzgodovinske arheologije. Že leta 1938 sta v isti založbi izšla 2. in 3. zvezek istega priročnika, v katerih prvem W erner B uttler obravnava Podonavski in zahodni kulturni krog m lajše kam ene dobe, v drugem pa E rnst Sprockhoff, ki je istočasno tudi ustanovitelj tega priročnika, severno m egalitno kulturo. Tako je 1. zvezek izšel šele sedaj, 15 let po izdaji drugega in tretjeg a zvezka. Založba se je pri izdaji H olstejeve B ronaste dobe odločila, da izda delo brez kakršnih koli sprememb, popravil ali dopolnil, tako kakor ga je avtor napisal kot svoje habilitacijsko delo. A vtor je v -svojem delu podal pregledno sliko bronaste dobe v Južni in Zahodni Nem čiji, zbral vse zadevno gradivo in ga razčlenil tako po k u ltu ra h in skupinah, kakor tudi kronološko. Pri tem svojem delu je v veliki m eri izpopolnil ozirom a tudi ovrgel gledišča, ki so jih zastopali R einecke in drugi znanstveniki glede bronaste dobe Nemčije. N asprotno dosedanjim glediščem se po avtorjevem izrecnem m nenju bronasta doba N em čije deli n a tri časovna obdobja, k aterih nosilci kultur, ki so sode­ lovali pri razvoju, niso bili isti. Poleg tega stoji avtor tudi na gledišču, da zgodovinske m eje v predzgodovini ne sovpadajo s sedanjimi političnim i m ejam i, k er je o b stajala in obstaja le ena naravna m eja, in sicer na